Vsem občanom in občankam čestitamo ob dnevu samostojnosti, Želimo prijetne božične praznike ter veliko sreče, zdravja, uspehov ter prijetnih trenutkov ^ v letu 2005 W I* Županja Cveta Zalokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Občinska uprava Občine Domžale Uredništvo Slamnika OBČINA DOMŽALE, ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV DOMŽALE In ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK vabijo na 34, noVOLSttll ■&Oi\G3S!i Simfonični orkester Domžale-Kamnik Solistka: Andreja ZAKONJŠEK, sopran Dirigent: Simon DVORŠAK Povezovalka: Marta STARBEK POTOČAN Četrtek, 23. decembra, ob 20. uri Dom kulture Kamnik Sreda, 29. decembra, ob 20.uri Hala komunalnega centra Domžale Vstopnice po 2000 SIT so v predprodaji v Domu kulture Kamnik, tel.: 01/839 76 06, 041/580-818, info@domkurture.ora. za koncert v Domžalah pa v poslovalnici Golfturist v Domžalah. Vabimo na ogled jaslic v Železni jami na Gorjuši od 25. decembra. 2004 do 2. januarja 2005 Vodeni obiski so od 10.00 do 17.00 ure Vsem želimo prijeten božič in srečno 2005! Društvo za raziskovanje jam Simon Roblč, Domžale ŠTAMPI L J KE in VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 -* inlo@n-qrat.sl Občina Domžale in Radio HIT vabita na SILVESTROVANJE na prostem z ognjemetom v petek, 31. decembra 2004, zvečer v centru Domžal Za sproščeno in prijetno vzdušje bodo poskrbeli: glasbeni skupini Ansambel Sicer in Partizani ter Radio HIT. Srečno 2005! PLINSKI GRELNIKI cafcteM OLJNI KOTLI cVtwm npovAnilum /ttinmm ^itttuttmi^Heu^Ua m pOtltVHim patineijem voAfimo, uf&et f,(i',(x III SICMO lUH'O tfio ..'<>(>''' Zastopa A/VI ^ AL WAGI SS^aMJMAR Mlitmnikiirskn *>. Domžal«-|><> (lollliiiV Pri Imet n. i-j .i. u i M. n . i ntr.i tetu 2005! ©SE T tiskarna Tel: 01/587 44 11, Fax: 01/528 24 74 e-mail: tiskarna@set.si, www.sct.si Vsem poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 2005! Občina Domžale in Godba Domžale vabita na OSREDNJO OBČINSKO SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI in TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE V nedeljo, 26. decembra 2004, ob 19. uri v halo Komunalnega centra Domžale Slavnostni govornik: Toni DRAOAR, podžupan Občine Domžale Sodelujejo: Godba Domžale, dirigent prof. Gregor Vidmar Jurij SOUĆEK, recitator Združena otroška pevska zbora Glasbene šole Domžale »Domžalčki« in »Mengeški črički« /borovodkinji Jožica Vidic in Andreja Polanec Kolenc Povezovalec: Niko Robavs Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti, vesel božič ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2005 vam želita Občina Domžale in Godba Domžale Stran 21. - seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila namenjena prvi obravnavi Proračuna Občine Domžale za letu 2005, ustanovljen je bil sklad Gasilska motorna lestev, sprejet pa tudi program dela Občinskega sveta za prvo polletje 2005 Na tej strani boste našli tudi Razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2005 Stran r. Helios - 80 let Domžalski Helios, ki letos praznuje HO let. je največji proizvajalec premazov v Vzhodni in Srednji Evropi Danes lahko preberete nekaj o njegovi zgodovini Na teh dveh straneh lahko preberete, kdo vse vam želi veliko zdravja, sreče, zadovoljstva, veselja in prijetnih praznikov v letu 2005. Program Kulturnega duma Franca Hernika Domžale za januar 2005. Dobrodošli' Kritično o kulturi v Domžalah razmišlja Žiga Camernik, Nives Fodmiljšak piše o praznovanju v knjižnici. Katarina Rus o razstavi v Galeriji Domžale. Vera Vojska pa o kulturnem letu 2004 na Studencu in premieri v Dobu. Stran 20 Nagradna križanka | Nagradna križanka je v letošnjem letu redni gost našega glasila Tudi tokrat ju boste našli - skupaj z nagrajenci iz prejšnje številke in nagradami za tokratno /jruvilno rešeno križanko Poiščite pa tudi nagrade LEKARNE VIR, ki bo nagrade podelila bralcem za posebno voščilo Kakimi, morate najti sami! SREČNO 2005 stran Novoletno sporočilo Dober dan, spoštovani vsi, ki bi radi bralci Slamnika bili. Leto 2004 se poslavlja, vsak že novemu 2005 nazdravlja. Sama pa sem čas si vzela, ko sem bila najbolj vesela. Svinčnik sem v roke vzela in pesniti o letu 2004 začela. Je bilo dobro ali ne, to vsak sam zase ve. Upam pa, da nihče ni bil sam. prav noben sončen ali oblačen dan. Sama zase lahko vesela ugotovim, da še vedno s Slamnikom hitim, da sebe in druge včasih jezim ter se vedno vnukov Dadija in Alija veselim. Upam. da ste se vsi veselo družili in vsaj malo sreče dobili, da vas zdravje ni nikoli zapustilo in vse lepo ni nikoli minilo. Preden pa staro leto duri zapre, vsak naj vase se ozre. in izbere v letu 2004 dan vesel, ki nikoli v pozabo ne bo šel. Vsi v Uredništvu želimo si, da v letu 2005 vsak svoj izvod Slamnika dobi, da v njem prebere vse strani in včasih tudi hvalo podeli. Se bomo skupaj z dopisniki trudili, da bomo še boljši časopis dobili da bi lahko rekli vsi mi: Naš Slamnik nas veseli! Ko boste na silvestrovo v družbi veseli. Se vsi lepo in dobro imeli, spomnite se vsi, kaj vam Uredništvo Slamnika želi: Naj bo sreče in zdravja v letu 2005 za vse velika mera vsem skupaj želi Uredništvo In odgovorna urednica Vera SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMERNIK, člani uredništva: S^A KOS, JANEZ STIBRIČ, BOGDAN OSOLIN, DARJA ANDREJKA, URBAN ŽNIDARŠIČ, METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARK"" Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski četi 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK - KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info@kd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Občina Domžale in Grasto d.o.o. Domžale Podpisana koncesijska pogodba 15. decembra 2004 je bila slovesno podpisana koncesijska pogodba za opravljanje obvezne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja občinskih cest na območju občine Domžale. Podpisala sta jo: Toni Dragar, podžupan - po pooblastilu županje Cvete Zalokar Oražem, ter .lohanes Pichlcr (poslovodstvo) in Jože Duhovnik v imenu Grasto d.o.o. V skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Odlokom o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na omenjenem področju sta Občina Domžale ter GRASTO d.o.o. Domžale s pogodbo uredila izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe »urejanja in vzdrževanja občinskih cest« na območju občine Domžale in se izvaja na objektih, ki so kategorizirani z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti v občini Domžale ter napravah na objektih, občinskih cestah, kolesarskih stezah, hodnikih za pešce, javnih parkiriščih, javnih trgih, pešpoteh. V pogodbi je dogovorjeno, da opravljanje omenjene obvezne lokalne službe obsega: pre-gledniško službo, redno vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, brezin, vertikalne signalizacije in opreme, cestnih naprav in objektov; zagotavljanje preglednosti, čiščenje cest, hodnikov za pešce, prometnih površin; intervencijske ukrepe zimsko službo ter vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke cestnih podatkov. Pogodba je sklenjena za dobo 10 let. V uvodnem nagovoru so podpisniki pogodbe poudarili pomen izvajanja omenjene službe s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu z veljavno zakonodajo ter v medsebojnem dogovoru. S strani koncesionarja je bilo ob tem zagotovljeno, da bodo posebno skrb namenili tudi posodabljanju opreme. Vera Vojska Zadnja tiskovna konferenca v letu 2004 V zadnjem času kar številnim tiskovnim konferencam se je sredi decembra pridružila še zadnja v letu 2004. Novinarji in novinarke Radia in TV Slovenije, Dnevnika, Dela, Domžalskih Novic, Radia HIT, Mamuta in Dobro jutro so prisluhnili županji Cveti Zalokar Oražem ter podžupanoma I oni j u Dragarju in Vinku Juhartu. Na kratko je bilo predstavljeno najuspešnejše investicijsko leto v županjinem mandatu, podžupan Toni pa je predstavil decembrske prireditve, kot jih sofinancira Občina Domžale, pri predstavitvi silvestrovanja na prostem pa mu je pomagala Nataša Gliha z Radia Hit. V pestri razpravi, v kateri so sodelovali vsi prisotni novinarji, je bilo največ vprašanj povezanih z investicijami in novostmi v letu 2005, kjer bo občina posebno skrb namenila že začetim investicijam, urejanju prometnih razmer v Radomljah, prizadevala si bo za začetek gradnje »jezička« pri Tosami, vrtca v okviru stanovanjskega naselja Bistra, razmišlja pa se tudi o pridobitvi dokumentacije za športno dvorano in telovadnico pri Srednji šoli Domžale. Predstavljeni so bili tudi novi štipendisti Občine Domžale, prisotni pa so odgovorili tudi na druga vprašanja novinarjev, med njimi tudi o začetkih urejanja Stoba in morebitnem razmišljanju o še enem uvozu na AC v Domžalah in jih povabili, da tudi v naslednjem letu spremljajo življenje in delo v občini ter o njem informirajo javnost. Ob koncu tiskovne konference se je županja Cveta Zalokar Oražem vsem prisotnim novinarjem zahvalila za korektno sodelovanje v letu 2004 ter jim zaželela podobno sodelovanje tudi v letu 2005, ob njem pa še veliko sreče, zdravja, uspešnega dela ter prijetnih praznikov. V imenu novinarjev se ji je za dobre želje zahvalil novinar Radia Slovenije, Matjaž Brojan, ter njej in sodelavcem zaželel veliko uspeha pri vodenju občine v letu 2005. Odgovorna urednica Slamnik v letu 2005 Seznanjamo vas s terminskim planom izhajanja Slamnika v letu 2005 ter vas hkrati obveščamo, da je potrebno prispevke za posamezno številko oddati 10 dni pred izidom. Uredništvo bo sicer izhajanje posamezne številke Slamnika in termin oddaje prispevkov sproti objavljalo v posamezni številki Slamnika. Pričakujemo vaše sodelovanje ter vam v letu 2005 želimo vse, kar si želite sami, in le več. • I. številka 21. JANUAR •. 2. številka II. FEBRUAR • 3. številka 4. MAREC • 4. številka 17. MAREC • 5. številka 8. APRIL • 6. številka 29. APRIL • 7. številka 20. MAJ • 8. številka 10. JUNIJ • 9. številka 14. JULIJ • 10. številka 9. SEPTEMBER • 11. številka 30. SEPTEMBER • 12. številka 21. OKTOBER • 13. številka II. NOVEMBER • 14. številka 2. DECEMBER • 15. številka 23. DECEMBER Uredništvo Novi štipendisti Občine Domžale Za kreativno in ustvarjalno mladost Občina Domžale je prve štipendije nadarjenim dijakom in študentom podelila v letu 1995 in od tedaj vsako leto vrste štipendistov okrepi do osem dijakov in študentov, kar pomeni, da je sedaj to obliko pomoči mladim koristilo blizu sto dijakov in študentov, ki se ne odlikujejo le z odličnim oz. prav dobrim uspehom, temveč so ob učnem uspehu tudi prostovoljci, odlični športniki, umetniki ipd. Kasneje so se štipendijam za nadarjene pridružile še štipendije za socialno šibke, za deficitarne poklice ter za dijake in študente iz kmečkih družin. Trenutno Občina Domžale štipendira 29 štipendistov, med njimi je 22 študentov ter 7 dijakov, 22 nadarjenih, 4 iz socialno šibkih družin, eden za deficitarne poklice ter dva študenta iz kmečkih družin. Višina štipendije: dijaki 32.673,38 SIT; študentje 43.740,17 SIT. Vsem tem se je s podpisom štipendijskih pogodb 10. decembra 2004 pridružilo še osem dijakov in študentov, za katere je sprejem ter podpis pogodb pripravila županja Cveta Zalokar Oražem skupaj s Kristino Slapar, načelnico Oddelka za družbene dejavnosti. Županja je bo tem čestitala vsem dobitnikom štipendij, jim zaželela veliko uspeha v novem letu ter poudarila, da s štipendijami občina mladim zagotavlja ustvarjalno in kreativno mladost. Novi štipendisti Občine Domžale so: Tadej Čavž iz Zaboršta, dijak tretjega letnika pekarske in slaščičarske šole v Ljubljani. Iga tenis in rad pomaga sošolcem pri utrjevanju učne snovi. David Homar iz Šentpavla, dijak 3. letnika srednje strojne šole, najboljši dijak v obeh letnikih. Rad ima matematiko in je prejel bronasto in srebrno Vegovo priznanje. V klubu glasbenikov Pustotnik se uči igranja na diatonič-no harmoniko, včlanjen pa je tudi v Ribiško družino Bistrica. Barbara Kopač iz Radomelj, dijakinja 3. letnika Gimnazije Poljane, je že v osnovni šoli prejela številna priznanja za znanja materinščine in zgodovine, uspešno na teh področjih tekmuje tudi v gimnaziji: srebrni priznanji iz materinščine; pleše jazz balet v Plesnem klubu Miki, je članica skavtov na Homcu. S sošolcem sta bila zelo uspešna s projektno nalogo iz geografije; njen cilj je študirati francoščino in ruščino v tujini. Matej Kralj iz Dragomlja, dijak 2. letnika Gimnazije Domžale, skupaj s sestro uspešen plesni par v standardnih in latinsko ameriških plesih, med starejšimi mladinci spadata v sam vrh v državi, uspešno pa nastopata tudi v svetu. Njun cilj je uvrstitev med najboljše profesionalne plesne pare. Miha Mihovilovič iz Male Loke, študent tretjega letnika Fakultete za matematiko in fiziko. Oddelek za fiziko, matematično-fizikalna smer. Že kot dijak Sredje šole za elektrotehniko in računalništvo, smer Tehniška gimnazija, odličen iz fizike, je kot avtor projekta Merjenje koeficienta upora modelarske rakete z metodo prostega pada zmagal na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev. Je tudi dobitnik srebrnega Cankarjevega priznanja. Bojana Tomšc iz Radomelj, študentka drugega letnika angleškega programa študija fotografije na znameniti akademiji FAMU v Pragi, na katero je bila sprejeta kot ena od šestih kandidatk med 300 vpisanimi na sprejemne izpite. Nanjo se je vpisala po pridobitvi naslova diplomirana inženirka grafične tehnike. Za njo je cela vrsta fotografskih tečajev in delavnic, njeni hobiji: potovanja, gledanje filmov, obiskovanje kina in razstav, oblikovanje letakov in plakatov. Kot študentka FAMU je v Pragi že razstavljala serijo fotografij, dokumentarno delo iz sprejemnih izpitov ter fotografije iz serije aktov. Bojana Tomše Miha Vrankar i/. Domžal, dijak drugega letnika Gimnazije Bežigrad, je dobil vrsto priznanj z različnih tekmovanj s področja slovenščine, zgodovine in fizike, ima pa tudi priznanje gimnazije za opravljanje prostovoljnega socialnega dela. Aktivno dela v Nogometnem klubu Domžale, Planinskem društvu Trzin ter Plavalnem klubu Ljubljana, ukvarja pa se tudi s strelstvoin in judom. Zanima ga predvsem fizika, ob pouku pa nikoli ne pozabi na prosti čas in prijatelje. Žiga Vojska iz Domžal, študent Akademije za likovno umetnost Ljubljana, smer kiparstvo, je razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, je tudi podpredsednik društva študentov Akademije za likovno umetnost; aktiven v Mladinskem kulturnem centru ter društvih Milf in Vesna. Prav zdaj skupaj z očetom razstavlja v Knjigarni in galeriji Beseda Domžale. Vsem novim štipendistom iskrene čestitke tor srečno! Žiga Vojska Odgovorna urednica Wm ■ j ■PMBI 15. december 2004 -21. seja Občinskega sveta Občine Domžale Hitro in učinkovito o Proračunu 2005 ter še desetih točkah dnevnega reda 15. decembra 2004 so se svetniki in svetnice zbrali na 21. seji, zadnji v letu 2004, ter brez razprave sprejeli zapisnik 20. seje, enako pa ni bilo razprave niti pri določitvi dnevnega reda seje, ki jo je vodil podžupan Ioni Dragar. Sklep o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005 je predstavil Zoran Vito-rovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, najzanimivejši pa je bil podatek, da so prihodki iz tega naslova v letu 2005 ocenjeni v višini 425 mio SIT. Brez razprave so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2005 /naša 0,32 SIT. 2. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2005 znaša 20,70 SIT. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestni-ku Občine Domžale, uporablja pa se od 01.01.2005 dalje. Enako brez razprave so svetniki in svetnice sprejeli sklep o začasnem financiranju proračuna Občine Domžale za leto 2005. Proračun 2005 v prvi obravnavi Po uvodni informaciji Dina Bolči-ne, načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo, so se lotili obravnave Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2005 - v prvi obravnavi, ki ga je Občinski svet sprejel v posebej vezani brošuri, podrobneje ga bomo predstavili v enem od naslednjih Slamnikov. V razpravi so najprej predsedniki odborov poročali o njihovih stališčih. Roman Kurmanšek je predstavil stališča Odbora za komunalne dejavnosti; franci Gerbec Odbora za prostor, Saša Kos Odbora za kulturo, šport in društva, ter Franc Černagoj Odbora za varstvo okolja, nato pa so razpravo nadaljevali svetniki in svetnice: dr. Marko Starbek, N.Si, je opozoril na nizek indeks področja gospodarskih dejavnosti, še posebej pa na potrebo po ureditvi pločnika Vir - Dob, izogibališča ob OŠ Dob, protihrupno ograjo pri letnem gledališču v Dobu problematiko gradnje »jezička« pri Tosami, kjer bi bil nujno potreben semafor; Franc Po-znič, DeSUS, je predlagal posebno postavko za ureditev varovanja na domu - rdeči gumb, v višini 2 mio SIT, s čimer bi zmanjšali pritisk na domove ostarelih ter le-tem zagotovili varnejše življenje; Robert Hrovat, SDS, je ponovil že podane predloge za rešitev problemov iz KS Dob, ki v proračunu nima nobene postavke, hkrati pa opozoril na nujnost gradnje prizidka OŠ Dob. problematiko širitve deponije, ki ji krajani nasprotujejo, ter sredstev za obnovo ceste v Žeje. Janez Limbck, N.Si, je razpravljal o neusklajenosti proračuna z razvojnim programom (gradnja kolesarskih in pešpoti, vodooskrba, certifikat 9001 ipd.), ter opozoril na predlagano ukini tev postavke Gostičevi dnevi, na potrebo po ureditvi geometričnega središča ter združitev kontov Zavoda za šport in rekreacijo Domžale; tudi Jakob Smolnikar, SLS, je podprl že zapisane pripombe v /ve/i s KS Dob, hkrati pa opozoril na zmanjševanje sredstev za delovanje KS, problematiko vodooskrbe ter 50-letnico gasilske organizacije v letu 2005; Majda Rudi Pučnik. SDS, je prav tako opozorila na neusklajenost proračuna z razvojnim programom; na neenakomerno financiranje investicij v KS, zahtevala je obrazložitev nizke realizacije nekaterih postavk, podatke o prihodkih iz skladov EU, posebej pa opozorila na problematiko nekaterih ulic oz. cest v Radomljah in na Rovah, gradnjo prizidka pri Vrtcu Kekec ter predlagala več denarja za varstvo okolja, za preventivne socialne programe ter varstvo ostarelih; Janez Stibrič, SDS, je predlagal, da se zagotovijo sredstva za slovesnost ob dnevu Evrope, več sredstev za sofinanciranje Slamnika ter se zavzel za enakomerno sofinanciranje investicij v vseli K S; Anton Preskar, LDS, je opozoril, da se sredstva za gospodarske dejavnosti zmanjšujejo, na potrebo po urejanju prometnih razmer ter problematiko izvoza na AC; Roman Kurmanšek. SDS, je menil, da proračun premalo sledi razvojnemu programu, ki ga je treba korigirati in zagotoviti uravnotežen razvoj; posebej je opozoril na problematiko preskrbe z vodo, organizirane skrbi za starostnike, prometno varnost in že omenjene investicije oz. probleme v KS Dob; Franci Gerbec, ZLSD, je menil, da se razvojni program na večini področij uresničuje in jih tudi predstavil. Enako je v pojasnjevanju in odgovorih zatrdila županja Cveta Zalokar Oražem, ki se je strinjala z vsemi pripombami, ki so sprejemljive, primerne in dobre, le finančnih sredstev za vse ni. Predstavila je tudi prioritete za leto 2005. Po razpravi je Občinski svet s 25 glasovi ZA - soglasno, sprejel naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2005 v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. 2. Za pripravo Razvojne strate- gije občine Domžale naj županja ustanovi posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki političnih strank zastopanih v občinskem svetu. Sklad za gasilsko motorno lestev Svetniki in svetnice so se odločili, da bodo Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada Gasilska motorna lestev sprejeli po hitrem postopku. Po uvodni informaciji Petra Guhanca, načelnika Oddelka za premoženjske zadeve, ter razpravah Francija Gerbca, ZLSD, in Roberta Hrovata, SDS, so sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada Gasilska motorna lestev. Povečana maloprodajna cena zemeljskega plina Štefan Lebar, Petrol Plin. d.o.o. je predstavil predlog Petrola za povečanje maloprodajne cene ze- meljskega plina. Predstavljeno je bilo mnenje občinske uprave, ki se z njihovim predlogom ni strinjala, predlagala je manjše povečanje, z njo pa se je strinjal tudi Odbor za finance, o čemer je poročal njegov predsednik Roman Lenassi, kot predsednik Odbora za komunalne dejavnosti pa je razpravljal tudi Roman Kurmanšek. Občinski svet je sprejel naslednji sklep: 1. Maloprodajna cena zemeljskega plina znaša od 01.01.2005 dalje 90,73 SIT N/m3. 2. Občinski svet Občine Domžale nalaga koncesionarju, da do 31.05.2005 in v skladu z 22. členom Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale pripravi predlog metodologije za določanje maloprodajne cene zemeljskega plina in jo uskladi z občinsko upravo. Ker so bili poročevalci k točki Informacija o izvedenih ukrepih pri gradnji avtoceste (pododsek Šentjakob - Krtina) opravičeno odsotni, je bila ta točka prekinjena. Občinski svet pa je v prvi obravnavi razpravljal o Odloku o oskrbi s pitno vodo v Občini Domžale, o katerem sta uvodno informacijo podala Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne dejavnosti, ter Marko Fatur, direktor JKP Prodnik Domžale. Po razpravi Francija Gerbca, ZLSD, je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Program Občinskega sveta za prvo polletje 2005 O predlaganem programu Občinskega sveta za prvo polletje leta 2005. so razpravljali Franc Černagoj, Zeleni, Franci Gerbec, ZLSD, ter Anton Preskar, LDS, ter predlagali dodatne vsebinske točke programa. Sprejet je bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Progam dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2005. Program dela Občinskega sveta Občine Domžale se dopolni z naslednjimi gradivi: - Marec - Poročilo Policijske postaje Domžale o problematiki drog, prometne varnosti in mladoletnega prestopništva oz. vandalizma; - April - Poročilo o poslovanju Javnega podjetja PRODNIK d.o.o. in Centralne čistilne naprave Dom/.il» Kamnik, - Junij - Program varovanja kulturne dediščine. Občinski svet je po razpravi Janeza Limbka, N.Si, ki bo dobil pisni odgovor, sprejel vrsto dokončnih poročil o nadzornih pregledih, ob koncu pa so v točki vprašanja, pobude, predlogi in zahteve sodelovali: dr. Marko Starbek, N.Si, ki je opozoril na pismo v zvezi s problematiko gradnje ceste Dragomelj - Šentpa-vel; Matjaž Pečovnik, SMS. ki je opozoril na problematiko tretjega pasu na izvozu na AC v Zaborštu, ki gaje treba sanirati; Majda Pučnik Rudi, SDS, je opozorila na nujnost ureditve cestnih oznak pri novem križišču Jarše ter skrb za zaledenela ogledala; Gregor Rovanšek, ZLSD, je predlagal uvrstitev Slamnika na internet ter ureditev ceste od Mercatorja proti Ten ten. ki je zelo nepregledna. S tem je bila zadnja seja v letu 2004 zaključena, podžupan Toni Dragar pa je ob njenem koncu svetnike in svetnice jpovabil na novoletno srečanje v,Kulturni dom Iranca Bernika DCTnžale. Odgovorna urednica Prva številka Slamnika v letu 2005 bo izšla 21. januarja 2005. Vaše prispevke pričakujemo do 11. januarja 2005 po elektronski pošti vera.vojskaf&domzale.si ali info@kd-domzale.si, lahko pa jih na disketah pošljete ali prinesete na Uredništvo Slamnika Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Srečno 2005! Uredništvo Med dobitniki priznanj tudi domžalska županja 10 let lokalne samouprave Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Državni svet Republike Slovenije so 7. decembra 2004 v Kamniku pripravili slovesnost, na kateri so obeležili 10. obletnico uvedbe lokalne samouprave in 10. obletnico prvih lokalnih volitev. O desetih letih praktičnih izkušenj na področju lokalne samouprave je pod naslovom »Deset let lokalne samouprave vizija 1994 - praksa 2004« govoril Tone Peršak, župan Občine Trzin in član predsedstva Skupnosti občin Slovenije, med številnimi gosti pa sta bila tudi dr. Grega Virant, minister za javno upravo in predstavnik vlade RS, ter Yavuz Mildon, predsednik Zbornice regionalnih oblasti pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. Med 60 župani in županjami, ki so prejeli priznanje za 10-letno županovanje. je bila tudi Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. Čestitamo! Odgovorna urednica Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena v skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 23/95) objavlja RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2005 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana se podeli osebi, ki je s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjalnosti prispevala k napredku občine Domžale in širše skupnosti. plaketi; občine Domžale Plaketa občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. V skladu z odlokom občina v posameznem letu lahko podeli največ: • I zlato plaketo, • 3 srebrne plakete, • 5 bronastih plaket. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Podeljenih bo največ sedem nagrad, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Domžale. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2005 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite v tajništvu občinskega sveta, soba št. 35, L nadstr. katerih uporaba pa ni otjvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: • točen naslov predlagatelja, • ime, priimek, rojstne podatke, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga pre-vdlagate za priznanje, • vrsto priznanja, • podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku se pri pripravi predloga za podelitev ne bo upoštevalo. predsednica odbora Mag. Jožefa POLANC Heliosovih osem desetletij Največji proizvajalec premazov v Vzhodni in Srednji Evropi Osemdeset let je obdobje, ki samo po sebi vzbuja spoštovanje in šele takrat, ko posežemo daleč nazaj na sam začetek, ugotavljamo, da je vsaka generacija zaposlenih v različnih obdobjih in pod različnimi pogoji prispevala svoj delež k današnji podobi I leliosa." je zapisano na začetku čudovite publikacije, ki jo je največji proizvajalcev premaznih sredstev v Vzhodni in Srednji Evropi izdal ob svoji osemedestletnici. Helios skozi čas Začetek Heliosa sega v leto 1924, koje bila na Količevem pri Domžalah ustanovljena delniška družba Tovarna lakov Ljudevit Marx. Specializirana tovarna za proizvodnjo lakov in premazov je že v prvem letu svojega delovanja ponudila tržišču 150 ton svojih izdelkov. Za proizvodnjo po lastnih recepturah so skrbeli štirje uslužbenci ter trije redno in enajst sezonsko zaposlenih delavcev. Izdelki tovarne Ljudevit Marx so si z dobro kvaliteto utrjevali mesto na tržišču in zagotavljali nenehno rast proizvodnje. 150 ton ton barv in lakov ter drugih specialnih premazov v prvem letu je pomenilo prvi korak na uspešni poti do na tisoče ton številnih proizvodov. med katerimi domžalske proizvajalce barv in lakov že od vsega začetka spremlja blagovna znamka Tessarol, ki spada v skupino najstarejših blagovnih znamk na območju Slovenije. V osemdesetih letih je Heliosu s sprejemanjem ustreznih odločitev uspelo podjetje krmariti mimo Številnih čeri spreminjajočih se družbenih ureditev, organizacijskih modelov in tržnih pogojev. Ime Helios se prvič pojavi leta 1954, ko se Tovarna lakov Domžale preimenuje v Helios, Tovarna lakov Domžale. Danes je Helios sodobna delniška družba, sestavljena iz krovnega podjetja Helios, sestavljeno podjetje za kapitalske naložbe in razvoj d.d. ter domače in mednarodne družine hčerinskih podjetij ali kapitalskih povezav. Obsežna investicijska vlaganja, obnove in nakupi strojnih naprav, ipd. so v celoti spremenili podobo Heliosa, vrh le-teh pa je dosežen v lanskem letu, ko so na centralni lokaciji Količevo v obratu Pigmentirani premazi predali svojemu namenu nove proizvodne kapacitete za izdelavo cestnih premazov, zgrajen je nov obrat gradbenih premazov s skladiščnimi kapacitetami, z obratovanjem pa je pričela tudi nova pralnica prevoznih posod ter nova destilacija za odpadna topila. Hl GIJEF1SK l-IZOATtif LAKI ZA POD! Najbolj dinamično razvojno obdobje Zadnje desetletje je bilo za Helios najbolj dinamično razvojno obdobje. Ob intenzivni organski rasti, praktično na vseh področjih, se je odprlo tudi novo poglavje mednarodne širitve in povezav. Helios se z ustanovitvijo mešanega podjetja Helios - PPG (2000) poveže z ameriško multinacionalko PPG, postane večinski lastnik hrvaškega Chromosa (2001), slovenskega trgovskega podjetja Mavrica (2002), češkega Cheda (2003), srbske Zvezde (2003) in letos Colorja iz Medvod. Danes skupina Helios, skupaj z ostalimi hčerinskimi podjetji v tujini, zaposluje več kot 1700 ljudi, samo v Domžalah 810. Obseg poslovanja v Heliosu raste vsako leto. Lani so prodali 72.134 ton izdelkov, od tega 80 odstotkov v tujino. Vrednostni obseg prodaje je v letu 2003 znašal več kot 32 milijard tolarjev ob doseženem čistem dobičku v višini 3,2 milijarde tolarjev. Po kazalcih uspešnosti sodi Helios v sam vrh primerljive industrije. Ekološki sklad, obnova športnih objektov, domžalska košarka Ob poslovnih uspehih se Helios v zadnjih letih veseli tudi krepitve svoje družbeno odgovorne vloge. Prepoznavne in uspešne so akcije Heliosovega ekološkega sklada, sodelovanje z Olimpijskem komitejem Slovenije pri obnovi športnih objektov in planinskih koč ter vodilna vloga v domžalski košarki. S temi akcijami, ki pozitivno odmevajo ne le v občini, temveč po vsej Sloveniji, dokazuje, da zna in zmore ob skrbi za poslovni uspeh skrbeti tudi za okolje, predvsem pa sodelovati pri družbeno koristnih akcijah. Na posel se je treba spoznati in ga imeti rad "Naši rezultati so posledica učinkovite tržne strategije in kvalitetnih izdelkov. Po velikosti smo že največji proizvajalec premazov v Vzhodni in Srednji Evropi. Drugi nas v svetu uvrščajo med petdeset največjih. Naše želje pa segajo se višje. V prihodnjih letih bi se radi čim bolj približali petim ali •šestim svetovnim multinacionalkam. Z ljudmi in znanjem, ki ga premoremo, verjamem, da nam bo to uspelo," pravi Uroš Slavinec, predsednik uprave Heliosa, o katerem imajo tudi drugi pomembni gospodarstveniki le pohvale, v Slamniku pa ga bomo v obširnejšem pogovoru predstavili v eni izmed naslednjih številk. Iskrene čestitke! Odgovorna urednica Lek podarja računalnike otrokom Lek, novi član skupine San-do/. bo v sklopu letne dobrodelne akcije podaril številnim osnovnim in srednjim šolam, zdravstvenim ustanovam in organizacijam, ki se ukvarjajo z otroki, ter lokalnim združenjem, ki prispevajo k izboljšanju učnih pogojev otrok in mladih v lokalnih okoljih po Sloveniji, več kot 1000 osebnih računalnikov. V Leku so namreč letos izvedli zamenjavo celotnega informacijskega sistema z namenom, da ga modernizirajo in uskladijo z informacijskim sistemom poslovne skupine Novartis. Do konca leta 2004 bo Lek tako zamenjal več kot 1000 osebnih računalnikov (namiznih in pre- nosnih). Vsi računalniki so še vedno v dobrem stanju in niso primerni za odpis. Zato so se v Leku odločili, da jih podarijo zainteresiranim in pomoči potrebnim vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, fakultetam, humanitarnim organizacijam (materinski domovi, varne hiše, varstveno-vzgojni zavodi) ter zdravstvenim ustanovam, ki s svojim delom doprinašajo k izboljšanju kakovosti življenja. Lek se je tako kot v preteklih letih odločil, da bo letna dobrodelna akcija vseslovenska. V tem tednu je skupno na širšem območju Mengša, Domžal in Kamnika podaril več kot 70 računalnikov. Med prejemniki so poleg Zavoda za usposablja- nje invalidne mladine Kamnik še OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Mengeš, PGD Sinkov Turn, PGD Topole, OŠ Jurija Vege, Šolski center Rudolfa Maistra, OŠ Roje, Srednja šola Domžale in Društvo tabornikov Domžale. Tako je v začetku decembra v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku potekalo prijetno druženje, ki sta ga zavod in farmacevtska družba Lek organizirala ob slavnostni predaji podarjenih računalnikov. »Z dobrodelno akcijo želimo prispevati k izboljšanju učnih pogojev otrok in mladih ter delovnih pogojev posameznih ustanov in združenj. Dobra dejanja izpopolnjujejo tako mene kot človeka kakor tudi družbo Lek in zaposlene. In vedno, ko podariš, prejmeš še več. Veselje, smeh, sreča, ki se odsevajo na otroških obrazih, so največ za nas starše in prihodnost družbe,« je ob predaji računalnikov dejal Igor Boševski, izvršni direktor Proizvodnje Leka v Mengšu, in v imenu Leka podaril računalnike predstojnici Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Zdravki Slavec. Omenjena akcija je tako še eden izmed korakov, ki jih Lek pogumno in odločno dela na poti udejanjanja družbeno odgovorne vloge kot dela svojega poslanstva pri izboljševanju skrbi za zdravje in kakovost življenja v najširšem pomenu besede. Ta Lekova vloga pa se ujema tudi z Novartisovo družbeno odgovornostjo, ki za globalno uspešnega farmacevta, kot tudi za Lek, predstavlja enega od stebrov uspešnega poslovanja. U. 0. STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ■ ALU in PVC okno in vroto - peskanje »tekel ■ izdelava termopan »tekla - fuzije - vitraji • brušenj« stekla in ogledal - uokvirjenje slik • izdelavo izbočenih stekel 'Vesel belit s-tečna> umu* telo 2005 ! Začetek gradnje nove šole in vrtca v Dragomlju Ob novih objektih komunalne infrastrukture ob naselju Novi Dra-gomelj in rekonstrukciji križišča na regionalni cesti Domžale-Šentjakob so v Dragomlju začeli rasti še objekti nove šole in vrtca. Po dolgih letih načrtovanja in dogovorov z Mestno občino Ljubljana, ki sofinancira projekt, je gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja v začetku oktobra začelo z gradnjo. Prva dela, ki jih je opravil izvajalec, so obsegala odstranjevanje grmovja in manjših dreves, ki so rasla na gradbeni parceli, in pripravo gradbišča. V naslednji fazi je izvajalec začel z izkopi za temelje, na gradbišču so uredili gradbiščne poti in deponije materiala. Kompleks šole in vrtca bodo sestavljali trije objekti: objekt A, v katerem bodo učilnice, objekt B s telovadnico in skupnimi prostori in objekt C s prostori vrtca. Trenutno na gradbišču poteka betoniranje temeljev in talnih plošč v objektu A in izkopi ter priprava temeljev za objekt B. Kljub deževnemu vremenu v letošnjem novembru dela napredujejo po načrtu. Poterminskem planu predvidevamo, da bodo objekti nove šole in vrtca postavljeni do pomladi naslednjega leta, zaključna gradbena in obrtniška dela pa do konca leta 2005. Po zaključnih delih sledi še ureditev okolice in opremljanje objektov, prvi šolarji pa bodo s poukom v novi šoli predvidoma pričeli prvega septembra 2006. Urad županje Novi štirinajstdnevnik - atraktiven. UM: I. I 7. itctntar ?004 dni: 300 SIT CERKLJE / DOMŽALE / KAMNIK / KOMENDA / LUKOVICA / MENGEŠ / MORAVČE / T vas opazuje in povezuje! »Informativno-satirični časopis MAMUT jc politično in finančno povsem neodvisen nastal kot odmev v medijski praznini, ki vlada v prostoru občin severno od Ljubljane oz. na območju t. i. Podjetne regije ter občine Cerklje na Gorenjskem, se pravi, med ljudmi in kraji, ki so geografsko in zgodovinsko povezani že od nekdaj,« jc v prvo številko novega štirinajstdnevnika zapisal njegov glavni in odgovorni urednik Iztok Čibašck in tudi /. omenjenimi mislimi na tiskovni konferenci predstavil novorojenca. V njem je tokrat največ prostora namenjena predstavitvi vseh devetih občin, na ObffiOCJU katerih izhaja, oh katerih so objavili tudi krajše ankete njihovih prehi-valcev, pozabili niso niti na predstavitev Podjetne regije, avtorji prispevkov so se celovito lotili prohlematikc študentskega dela, v vsaki občini našli prohlematično temo, že v prvi številki najdemo tudi Pisma hralcev, zanimiv je Mladi MAMIII, kije namenjen mladim, predstavljalo SU-permodcl Slovenije, ponudbo trgovin, ne manjka pa tudi malo drugačnih kulturnih in športnih strani, črne kronike, nagradne križanke, življenjske zgodbe Marjana Dokla, horoskopa in nagradne križanke, berete pa lahko tudi 0 seksu v Mengšu, vzponu na vrh, svojo ruhriko vam predstavlja Vanda Zlodej, najzanimivejša je zadnja stran, o njeni vsebini se morate prepričati sami. Zato stopite do najbližje trgovine in kupite MAMUTA, druga številka je izšla prav danes. Izdajatelji predvsem računajo na podporo bralcev, pa tudi podporo lokalnih skupnosti, posebej se bodo potrudili za mlade bralce. Pri pisanju prispevkov jih vodi želja, da novice ostajajo tam, kjer se rojevajo oz. nastajajo, želijo medijsko povezati ljudi in kraje ter i/dajati privlačen časopis, v katerem bo prav vsak našel kaj zase. Želimo jim, da bi bili uspešni! Vera Vojska Delovno srečanje koordinatorke za enake možnosti Koordinatorka za enake možnosti v občini Domžale Saša Kos je v mesecu novembru sklicala delovno skupino, ki je obravnavala problematiko brezposelnosti in zaposlitvenih možnosti med ženskami in mladimi v občini. Zbrani podatki Urada za delo Domžale in Statističnega urada nam statistično povedo le to, da je v občini število brezposlenih med mladimi pod slovenskim povprečjem in je večji odstotek mladih študentk kot študentov. Odstotek brezposlenih žensk jc večji kot moških, kar je približno enako slovenskemu povprečju. V praksi, oziroma vsakdanjem življenju pa se pri svojem delu srečujemo /, mladimi ženskami, tudi mamicami, ki so preprosto izgubljene in si ne znajo same pomagali, ko se znajdejo v stiski (nosečnost, ločitev, otroci, brezposelnost, nasilje v družini). Nimajo dostopa do Informacij, kje bi lahko našle različne psihosocialne pomoči za ženske; včasih pa jim zadostuje že samo pogovor ali nasvet. Sklenile smo, da bi v javnih zavodih in institucijah v občini, kot so šole in vrtci, potrebovale (vsaj) inlo kotičke za ženske, ki bi služili temu namenu. O možnostih in načinih ustanovitve se bo koordinatorka poin-formirala v sosednjih občinah, kjer tovrstne pomoči že imajo in na srečanju koordinalork za enake možnosti i/, vse Slovenije. Želimo si, da bi nam uspelo realizirali tovrstno pomoč ženskam, kljub temu, da tudi v prihodnjem letu za naše delovanje občina ni namenila nobenih finančnih sredstev. K.B. Dobrodošli na razstavi jaslic Praznično tudi v Menačnikovi domačiji Menačnikova domačija v Domžalah je zaživela, bi bila lahko kratka ugotovitev ob spremljanju dogajanj, ki jih v njej vodi gospa Olga Pavlin, sicer predsednica Društva narodnih noš Domžale, ki je pravzaprav skrbnik tega bodočega muzeja. Vsi, ki ste bili prisotni na množično obiskanem odprtju, ste se tedaj prepričali, daje hiša dovolj prostorna in urejena, da zaživi. In res lahko rečemo, da iz dneva v dan bolj postaja dom, ki za vse odpira vrata. Tako si hišo lahko ogledate vsak dan od 9. do 11. ure, ko vas po njej popelje gospa Olga in vam pove nekaj iz njene zgodovine, pokaže pa tudi na zanimivosti, ki jih je vsak dan več, hkrati pa vas povabi tudi na priložnostno razstavo. Tako je bila v prvi polovici decembra v Menačnikovi domačiji odprta razstava likovnih izdelkov in aranžmajev strokovnih delavcev Vrtca Urša in enote Čebelica, ki ste si jo lahko ogledali tudi v popoldanskem času od 17. do 18. ure. Najpogostejši gostje Menačnikove domačije so bili v tem času otroci iz vrtcev, šolarji iz osnovnih šol, domačijo pa si je prišlo ogledat tudi kar nekaj posameznikov, med njimi tudi skupina občanov in občank, ki sije v okviru vodenega ogleda domžalskih zanimivosti in znamenitosti v organizaciji Komisije za turizem, ogledala naše mesto. Od 23. decembra 2004 do predvidoma 6. januarja 2005 bo v Menačnikovi domačiji razstava jaslic. Lahko jo obiščete v dopoldanskem času od 9. do 11. ure, popoldne od 17. do 18. ure, po dogovoru z gospo Olgo (gsm) pa si skupine lahko ogledajo razstavo tudi ob drugem času. Prepričana sem, da bo leto 2005 v znamenju uveljavljanja Menačnikove domačije in programov varovanja kulturne dediščine in običajev v naši občini, kakor tudi, da bodo obiski domačije obogatili življenje vseh in prispevali delček k vzpostavljanju domžalske duše. Vsem, ki boste v letu 2005 postali ..... M 1 ■pj^lV' Med obiskovalci praznične razstave Vrtca Urša In Enote Čebelica je bil tudi podžupan Toni Dragar. ki se je z Olgo Pavlin, »skrbnico« Menačnikove domačije, pogovarjal o sofinanciranju opreme In programov. obiskovalci Menačnikove domačije pa naslednje voščilo, ki so ga strokovne delavke Vrtca Urša in Enote Čebelica zapisali v knjigo vtisov: Kot drobne zvezdice naj se vam novoletne želje vsujejo v dlan. Ujemite in obdržite jih, kajti samo za vas so m v njih je polno lepih želja in sanj1 Srečno $0051 Vera Vojska Prijetno srečanje ob zaključku obnove Menačnikove domačije več. kot se lahko plača Županja Cveta Zalokar Oražem je ob zaključku obnove Menačnikove domačije v Domžalah na Cankarjevi cesti 9 povabila člane Gradbenega odbora ter sponzorje in donatorje na prijetno srečanje na Budnarjcvi domačiji v Palovčah. Gospa Iva Šubclj - Kramar, duša in srce Budnarjevc domačije, mati hiše, dobitnica Fordove nagrade za varovanje kulturne in naravne dediščine je predstavila začetne korake in svoja prizadevanja ter Tone Člč, gospodar znane Kračeve domačije Iz Dolskega, kjer Je tudi lepo urejena Galerija 10, Je za Menačnlkovo domačijo županji Izročil več kot 100 in iiirlMfciiiiiiiiifc.......-■.....'-"-•■■'^ jih povezala s podobnimi priložnostmi, ki jih bo mogoče uresničili tudi v okviru Menačnikove domačije. Njene besede, da mora človek delati v kraju, kjer živi in da je potrebno zagotoviti ohranjanje in spoštovanje ljudske dediščine, so potrdile, da je Občina Domžale z aktivnostmi na področju ohranjanja dediščine na pravi poti. O tem je govorila tudi Olga Pavlin, predsednica Društva narodnih noš Domžale, ki je poudarila pomemben prispevek ge. Ive k ureditvi Menačnikove domačije, ki vsak dan dobiva novo podobo. Gospa Pavlinova je pre-dstavila dosedanja prizadevanja, da Menačnikova domačija postane etnografski muzej, opozorila pa tudi na aktivnosti, ki se v njej dogajajo do konca letošnjega leta in o katerih lahko berete v posebnem prispevku, /upanja je poudarila, daje sreča, ker so se ob obnovi Menačnikove domačije zbrali ljudje, ki projekt razumejo in so pripravljeni zanj tudi kaj narediti. Skupaj s podžupanom Tonijem Dragarjem se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k ureditvi Menačnikove domačije - domžalskega doma, še posebej pa sponzorjem: Sam, d.o.o. Prodajni center z gradbenim materialom. Elektro Počivavšek, d.o.o. Domžale; Arboretum Volčji Potok, Pečarstvo Hrovat Jurij s.p. Mengeš, Matjaž Strušnik, s.p. Skrjančevo, EVO d.o.o. Podjetje za inženirske storitve Domžale ter JKP Prodnik d.o.o. Domžale, ki so obljubili, da še niso rekli zadnje besede in bodo tudi v prihodnje radi pomagali. V prijetnem pogovoru je bilo poudarjeno, da so vsi. ki so sodelovali pri obnovi Menačnikove domačije, dali več, kot se lahko plača in tako v bodočem »domžalskem domu« pustili delček sebe. o.u. Občina Domžale je na osnovi javnega razpisa sofinancira naslednje božično -novoletne prireditve: Miklavževanje v hali Komunalnega centra v Domžalah s krajšo gledališko predstavo, sprevodom miklavža s spremstvom ter obdaritvijo predšolskih otrok iz Občine Domžale; miklavževanja v Radomljah, OŠ Krtina, v Studi, na Sv. Trojici in v Zejah, v Ihanu, v lurnsah in (e-šeniku, v Dragomlju in na Pšati, v Krtini, KS Jarše-Kodica, na Kovah; miklavževanje in raznos Luči miru skavtov s Homca, program pravljično likovnih delavnic za otroke v decembru - Beseda d.o.o. Domžale, Kajuhova 5, program Veselega decembra v Knjižnici Domžale, ter postavitev jaslic v Železni jami na Gorjuši. Občina sofinancira tudi tradicionalne koncerte: 17. tradicionalni božični koncert Domžalskega komornega zbora Domžale, Božični koncert Dekliške pevske skupine Sirene; 7. božično novoletni koncert v Zejah; tradicionalni 34. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, prihod Luči miru pred blagovnico Vele kratka igrica in program, raznos plamena skavtov iz Domžal. Del finančnih sredstev je namenjen tudi novoletnim predstavam za otroke iz vrtcev - KLOVNESA PRINCESA; ter plesna predstava za otroke nižje stopnje v izvedbi Plesne šole Miki v organizaciji Zveze prijateljev mladine Domžale; obdaritev varovancev Doma upokojencev Domžale v izvedbi Župnijske Karitas Domžale ter silvestrovanje na prostem 2005 v izvedbi Radia HIT pod pokroviteljstvom Občine Domžale Za vse omenjene programe občina zagotavlja 8.200.000.00 sit. Hkrati bo županja skupaj s podžupani obiskala nekatere družine in posameznike v stiski, predloge posredujejo: Območno združenje Rdečega križa Domžale, Župnijska Karitas Domžale. Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Center za socialno delo Domžale, najstarejša občana, županja pa bo voščila tudi častnima občanoma Občine Domžale. Urad županje Občine Domžale Posebno priznanje za projekt Razvojna os vzdolž železnice med Ljubljano in Kamnikom Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije ter Evropski svet urbanistov sta v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravila razstavo 26 urbanističnih in planerskih projektov iz 12 držav Evropske unije, nominiranih za Evropsko planersko nagrado. Posebno priznanje je bilo podeljeno projektu razvojne osi vzdolž železnice med Ljubljano in Kamnikom, avtorjev doc. dr. Mojce Šašek Divjak in Evgena Čargo. univ. dipl. ing. arhitekta. Čestitamo! U Ž. Sprehodpo investicijah, kijih najdemo na vseh območjih in področjih občine Domžale Leto, ki zaradi številnih investicij ne bo pozabljeno Kdo vse so darovali za Menačnikovo domačijo Predsednica Društva narodnih noš Domžale, Olga Pavlin, si skrbno zapisuje darovalce, ki pomagajo pri opremi Menačnikove domačije. Če imate tudi vi kakšen predmet, za katerega menite, da sodi v omenjeno domačijo, pokličite 041 256327. I »nslcj so v Menačnikovo hišo prispevali: Dani Ravnikar: zbirka odlitkov /a izdelovanje jaslic, vezena posoda /a peč, lopar, greblja, pečno omelo, burklje; Bctka Kralj: predpražniki iz ličkanja, greblja; Ivan Ložar: mi/a. klop, posoda za pra-ženje ječmena lestenci - talarji, greblja; Ione Zore: štro/ak za posteljo, komat /a krave; Slane Brojan: pleten potovalni kovček, komoda (Župniščc), stare posode (skodelice, krožniki), cekar, dnišlag cedilo; .loško I iinig: obnovitev okvirjev (vojaška diploma, učno spričevalo); Janez Pavli: kozici /a v peč; Boris Štittar: lestenc Z« v,hišo; Pavlic, Karanlanska: skrinja.potovalni kovček; Janez Medvešek: obnova starih postelj; loži Košak: pleteni peharji, slamnik iz pravih kit. vrč; Matjaž. Brojati: mentrga, ploh za mizo - javor; Janez Juvan: izdelava poličke za bohkov kot, popravilo mi/e, kamise; Lenči Kancilija: košara, v kateri so nosili poči kruh, prt; Miran Lavrič: nahrbtnik, palica, košara, svečnik, posoda, šivalni stroj, poslikana slani skrinja, Sandi Kamenšok: posodil nočno omarico, dal posodo za potico in lonec; Ivanka Brojan: pisna dokumentacija, stari želji za konje ročno kovanje; Cene in Marija Jagodic: izdelava klopi za kot; Vanda Repnik: miza, stoli, štokrli, polica, pručka, lesen jedilni pribor; Marija Alvc; ura; 1 lelena l erar: radio. Vsem iskrena hvala. Ko smo bo koncu letošnjega leta pripravljali gradivo za zadnjo tiskovno konferenco, smo med drugim zbrali tudi vse večje investicije, ki so našle mesto v razvoju Občine Domžale v letu 2004. Ob tem smo ugotovili, da smo gradili, obnavljali, polagali temeljne kamne, urejevali, izboljševali v vseh koncih naše občine, tako na komunalnem področju, kot na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, športa in tudi na drugih področjih seje našlo veliko novosti. »Leto 2004 je glede investicij eno najuspešnejših, če ne najuspešnejše v mojem mandatnem obdobju,« je poudarila županja Cveta Zalokar Oražem, mi pa se še enkrat sprehodimo po najpomembnejših investicijah v naši občini ter si ob tem zaželimo, da v prihodnjih letih ne bi bilo dosti slabše: - obnovljenih skoraj 10 km vodovodov v vrednosti 250 mio sit, posebej 3300 m vodovodnega omrežja Domžale - Dragomelj - 1850 novih hišnih priključkov; skupna vrednost več kot 82 mio SIT; - novi podhod pod mostom Kamniške Bistrice čez magistralno cesto na Viru (16,5 mio SIT; obnovljen most čez Kamniško Bistrico (Kopališka cesta - Zaboršt); nova kovinska ograja, urejen pločnik, odvodnjavanje, javna razsvetljava, komunalni vodi; vrednost 44 mio SIT; novi most čez Račo v Kokošnjem (30 mio SIT); - obnovljene ulice in ceste: Kopališka ulica-s pločniki, avtobusno postajo (del sredstev je prispeval tudi Mercator); priključni krak ceste od križišča Majhenič do parkirišča ob železnici »obvozna cesta Maja« (5 mio SIT); zaključena rekonstrukcija ceste na Homški hrib (skupajlOO mio SIT); hodnik za pešce in kolesarske steze Podrečje - Šumberk (prva in druga faza) - 30 mio sit: Jarčeva ulica (13 mio SIT); Prešernova ulica s pločniki, obnovljeno kanalizacijsko in vodovodno ter elektro omrežje, javna razsvetljava (100 mio SIT); asfaltirana odseka cest v Ihanu (Prclog, cesta pri bifeju Zvonček) 2,5 mio SIT; - začetek urejanja križišča v Radomljah (20 mio SIT; urejeno križišče v Jaršah, ki omogoča tudi lažji dostop do Obrtno - industrijske cone Jarše; novo križišče v Dragomlju v vrednosti 67 mio SIT, od cesarje DRSC zagotovil 19 mio SIT, preostalo pa Občina Domžale iz izvensodne poravnave za cesto Trzin - Domžale; - ob Osnovni šoli Venclja Perka je bilo urejeno novo avtobusno postajališče ter obračališče (7,5 mio SIT); avtobusno postajališče pred OŠ Rodica (7 mio SIT); parkirišče ob Kolodvorski cesti (8 mio SIT); - nadaljevala se je gradnja kanalizacije v Ihanu; - nadaljevala se je gradnja plinovodnega omrežja in sicer po načrtu je bilo zgrajenih blizu 50 km plinovodnega omrežja, ob katerem je bilo, če je bilo potrebno, obnovljen vodovodno omrežje, v traso pa vgrajena tudi kabelska kanalizacija, ki bo v prihodnosti omogočila izgradnjo sodobnega telekomunikacijskega omrežja in ponudila najsodobnejše telekomunikacijske storitve. Omenjeno plinovodno omrežje omogoča navezavo blizu 1000 hišnih priključkov. Na področju gospodarstva zapišimo, da je zaživela Obrtno - industrijska cona Jarše, v kateri je od večjih podjetnikov svoj novi prodajni center odprl SAM, nadaljevale so se aklivnosti pri urejanju nove obrtno - industrijske cone Želo-dnik, uspešno deluje Lokalni podjetniški center Domžale. Na vzgojno-izobraževalnem področju omenimo, da je bil vgrajen temeljni kamen za OŠ Dragomelj. katere zaključek je predviden 30. 06. 2006. skupna vrednost je 1.8 milijarde SIT. Načrtovanih je IX oddelkov devetletke s povečano telovadnico ter trije oddelki predšolske vzgoje. Večja investicijska dela so bila opravljena na OŠ, med njimi tudi v OŠ Venclja Perka Domžale (obnova strehe in tal v telovadnici) Na kulturnem področju je bila podpisana pogo-dba o nakupu več kot 2000 m2 velikih prostorov, v katerih bo nova KNJIŽNICA DOMŽALE. Skupna vrednost nove Knjižnice je 960 mio SIT, vrata je odprla Menačnikova domačija, za njeno obnovo ter zagonske stroške je občina zagotovila več kot 20 mio SIT, nadaljevala se je obnova Poletnega gledališča na Studencu, za katerega je Občina Domžale zagotovila 13 mio SIT. Na športnem področju smo dobili nadkrito tribuno nogometnega stadiona v Športnem parku Domžale. Tribuna ima 2192 sedežev, realizacija projekta pa je bila možna, ker je Občina Domžale odstopila Mercatorju del zemljišča, ta pa je zgradil tribuno do tretje gradbene faze v vrednosti 140 mio SIT. Kasneje je bila asfaltirana tudi atletska steza. Obnovljeno je bilo Kopališče Domžale - nov asfaltiran vhod ter reanimacijska soba, odkupljena zemljišča v Športnem parku Domžale ter obnovljena hala Komunalnega centra Domžale, za kar je Občina Domžale zagotovila 160 mio SIT ter med drugim omogočila igranje Košarkarskega kluba Helios v ligi Goodyear In kaj se je še dogajalo: Davčna uprava RS. Davčni urad Ljubljana. Izpostava Domžale, je tudi ob pomoči občine Domžale dobila nove prostore na Ljubljanski cesti štev. 72; ob akciji za nabavo lestve, za katero je Občina Domžale v proračunu 2004 zagotovila 50 mio SIT, je CPV dobila novo vozilo za posredovanje pri prometnih nesrečah in ekoloških nezgodah v vrednosti 40 mio SIT; nova vozila so dobila tudi nekatera gasilska društva. Odprt je bil trgovski center Mercatorja, ter z njim tudi možnost, da Knjižnica Domžale dobi nove prostore, začela se je prenova SPB v okviru Projekta Galerija nakupov Domžale, sprejela Lokacijski načrt za Kliniko Domžale, nenazadnje pa je Občina Domžale pospešeno nadaljevala z razreševanjem problematike odmere in plačila zemljišč, ki so jih posamezniki odstopili za gradnjo komunalnih objektov. V ta namen je bilo zagotovljenih 20 mio sit. To je le bežen pogled na investicije 2004. saj je bila narejena še vrsta drobnih stvari, od katerih je prav vsaka pomembna za življenje in delo občine Domžale. Odgovorna urednica Kako obladovati togoto pri otroku? Če imate otroka, potem zanesljivo poznate napade to-gote, zanje značilno kričanje, cepetanje, metanje po tleh; mlatenje okoli sebe itd. »Joj, kako nevzgojen otrok!« se čudi okolica ali pa si to samo domišljate, ker ste nemočni. Dejstvo je vendarle takšno, da so takšni vsi otroci, predvsem pa tisti, ki so »normalni«. »Normalni« pravim zato, ker s takim vedenjem otrok pokaže, da se zaveda sebe in v sebi zaznava občutek samostojnosti, kar skuša za vsako ceno uveljaviti. Mnogi otroci ne znajo povedati, kaj bi radi, ker niti besed za vse še ne poznajo, zato se poslužujejo fizičnih reakcij, pri katerih so bolj uspešni in, priznajmo si, z njimi večkrat učinkovito dosežejo želeno. Starši običajno čutimo premoč otroka v javnosti, saj mu takrat pomaga pritisk okolice, zato starši hitreje popustijo in otrok doseže, karkoli si zaželi. Kaj storiti, kadar se otrok besno vrže na tla, kriči in cepeta in se povsem neprimerno obnaša? Možnosti je več. Ignoriranje je sicer dobra metoda, čeprav je običajno najmanj učinkovita. Zahteva potrpljenje starša in ves čas otrokove »predstave« mora biti starš zaposlen z delom. Ker otrok nima pozornosti, je nesmiselno, da s početjem nadaljuje, zato odneha. To metodo pa (predvsem mlajši otroci) lahko otrok razume tudi kot »počni kar hočeš, mene ne moti« Uporabite lahko tudi metodo vživljanja, s katero otroka opogumite, da izrazi občutke verbalno namesto fizično. Od staršev se zahteva umirjenost. Otroku poveste, da ste opazili, da je jezen, da ga razumete ... Nikar ga ne vprašajte »Zakaj?«, ker na to vprašanje še dolgo ne bo sposoben odgovoriti, zato ga le dodatno vzburi in na koncu lahko doživite zlom potrpežljivosti in besno kričite: »Utihni že enkrat!« Na voljo imate še metodo osebnega pristopa, s katero otroku poveste, kako se vi počutite ob njegovem izbruhu (zelo sem žalosten ...), metodo, s katero poskusite otroku preusmeriti pozornost bodisi s šaljenjem (prihaja klovn ...) ali s šaljivim draženjem (primerno za otroke nad tri leta), pri čemer otroku »prepoveste«, da se smeje, zdaj ko je jezen. »Jezen si, vidim, zato se nikakor in niti za hip ne smeš nasmehniti! Pazi se, opazujem te, malo se usta nasmihajo ...!« Če nič od naštetega ne deluje, se lahko tudi umaknete, ker se vam ne da »igrati« takih igric. Enostavno odidete (in se zaprete v sobo). Najbolj učinkovita metoda (predvsem v javnosti) je prisilni odhod. Malega kričača enostavno odnesete s prizorišča in mu poveste, da se takole lahko obnaša, ko je sam. Ko se bo primerno vedel, se lahko vrne. Metoda je še posebej učinkovita tam, kjer je večja skupina otrok (vrtec, igrišče ...), saj se otrok lahko, ko se umiri, vrne k igri. Takrat se moramo veseliti, da se je vrnil in pozabiti neljubi dogodek. Metoda je primerna tudi za majhne otroke do treh let. Otroci včasih postanejo tako spretni, da se kar sami umaknejo, kadar čutijo, da jih grabi togota in se kasneje lepo pomirjeni vrnejo. Otroci so spretni pri uveljavljanju svojih zahtev in vsi neskončno dobro poznajo svoje starše. Zato ne bodite presenečeni, če se na nobeno metodo ne bodo odzvali, ker vedo, kaj sledi. Včasih smo tudi starši samo ljudje in ko popustijo še zadnje meje strpnosti, ottok pa ne neha s svojimi zahtevami, ni povsem narobe, če razgrajaču pokažete, da je njegovo vedenje doseglo limit vašega potrpljenja. Tako otrok ugotovi, da imate tudi vi svoje meje in da njegovi izbruhi jeze, večno tarnanje in nerganje lahko povzročijo neprijeten konec. Zakon »vsaka akcija ima reakcijo« velja tudi v vzgoji. Kako boste reagirali, je vaša odločitev, vendar se zavedajte, da »narediti nič« je prav tako akcija, ki ima reakcijo. Z otroki je včasih težko, ampak vsi, ki jih imamo, to vemo. Naj vas ne zavedejo trditve: »Moj pa nikoli!« Naj vam ne bo nerodno in naj vas okolica ne prisili v nekaj, česar sicer ne bi nikoli storili. Otrok si bo pač dal duška takrat, ko boste nemočni (v javnosti) in tega si res ne želite. Še vedno ne veste, kaj storiti? Nič ne zaleže? Potem preberite katero od mnogih knjig, ki so na voljo na tržišču in v knjižnicah. Običajno pomagajo metode, ki jih še niste preizkusili, ker jih otrok ne pozna. »Če bi se otroci zavedali, oh, če bi se otroci zavedali svoje moči! Taje veličastna v svoji brezmejnosti« (A. Kilmer) »Nikar ne pozabite, daje malček v primerjavi z odraslim pravi genij. Samo pomislite na njegove učne sposobnosti!« (M. Sarton) Torej, otroci so vedno malce pred vami, ampak z ustreznimi metodami jih lahko uspešno dohitevate! Nina Mav Hrovat, dipl. vzg. 1 „f&Tn **or J .uf* - n Hnfc Ji ' 11 ' Jm Jkk Hr "K Pri Ostržkovih Uvajalno obdobje v vrtcu Ostržek na Rodici je prijetno, mirno in brez težav minilo v vseh treh starostnih skupinah. Preko igre, pogovora, preprostih vsakodnevnih dejavnosti so se otroci prilagodili na novo okolje, ljudi okrog sebe, si ustvarili svoj krog prijateljev. Nekaterim so pri prihajanju pomagale mehke igrače od doma. Mehak je tudi »Modri medvedek«, ki nas je obiskal in nas razveseli s petjem in plesom. Na sobotni izlet v Lepi kamen smo povabili tudi starše, na sprehod skozi park Arboretum pa smo odpeljali svoje plišaste medvedke. Izleti in delavnice staršev otrok in vzgojiteljic, nas vse dodatno povežejo. Otroci pridobijo zaupanje, dniženje pa mineva v prijetnem vzdušju. Zato smo na jesenskih delavnicah izdelovali izdelke iz naravnih materialov, iz gline glinene zvončke in avtomobile, iz lesenih deščic ter papirnatih prtičkov pa novoletno dekoracijo. V vrtcu nas je obiskala »zobna gospa« in nas poučila, kako pomembno je umivanje zob in skrb zanje. Tudi lutka Čenča iz lutkovne predstave je ugotovila, daje sadje bolj zdravo kot sladkarije. Gasilce smo letos obiskali v gasilskem domu v Jaršah, v KD Groblje smo si ogledali razstavo slik in kipov, v Domu upokojencev v Domžalah pa razstavo ročnih del. Nekaj otrok je odšlo na kmetijo na Škofjeloško hribovje, prav vsi pa smo se v tednu otroka posladkali s palačinkami, ki smo si jih sami spekli, in s pečenim kostanjem. Na »Ostržkovem jesenskem krosu« so si vsi Ostržki pritekli svojo medaljo. Za telovadno dopoldne otroke navdušuje Nuša, Ostržkove pevčke privabi Marjeta, Anamarija se z otroki iz starejše skupine igra v angleščini, Martina pa plesalce popelje v svet plesa. Skrbimo, da otrokom dnevi v vrtcu Ostržek potekajo prijetno, ustvarjalno, igralno... Vrtec Domžale Iz Vrtca Dominik Savio Nočitev v vrtcu Otroci iz skupine Lučk in Zvončkov v Vrtcu Dominik Savio so zbrali pogum in se odločili, da cel dan in tudi celo noč preživijo skupaj s svojimi vzgojiteljicami! Vesela in za marsikoga zelo doživeta je bila že jutranja vožnja z vlakom v Ljubljano. Nasmejani otroški obrazi so ves čas radovedno pogledovali skozi okno, si spoštljivo ogledovali gospoda v uniformi, ki je preluknjal naše karte in mi celo zastavili vprašanje ali je vlak s katerim se peljemo še na paro! V Ljubljani smo si ogledali Zmajski most in se sprehodili skozi tržnico, kjer nam je prijazna gospa za popotnico dala nekaj kislega zelja, ki pa je šel otrokom zelo v slast. Ustavili smo se tudi v stolnici, nato pa pot nadaljevali proti gradu. Med potjo so si otroci napolnili žepe s kostanji. Na vrhu pa je seveda sledila malica. Otroci so raziskovali okolico in kar niso mogli verjeti, da so na čisto pravem gradu. Odpravili smo se še na grajski stolp. Že neskončne polžaste stopnice so marsikomu pomenile pravi izziv. Očaranosti in čudenju nad ogromnostjo in po drugi strani majhnostjo mesta Ljubljane pa ni bilo konca. Ob vrnitvi v vrtec nas je čakala topla pica, nato pa so bili otroci potrebni krajšega počitka. Popoldan nas je prijazna mamica enega izmed otrok presenetila s toplimi čokoladnimi in marmeladnimi žepki. Dobro podkrepljeni smo odšli na krajši sprehod, kjer so otroci nabirali liste, plodove in preprosto uživali v jeseni. Kljub temu, da se je sonce počasi spuščalo, nas je čakalo še veliko dela; pekli smo kostanj, izrezovali buče, trli orehe, se sladkali z jabolki in prav nihče ni povprašal po mamici ali očku. Zvečer pa je bil čas za pižame in pižama party! Otroci so se z veseljem sprehodili po modni pisti, razkazovali svoje pižame, ugotavljali kdo ima enako, lepo ... Nato pa nas je obiskala prijateljica s harmoniko, zaigrala ne- kaj veselih viž in tako poskrbela za še boljše razpoloženje, ki ga ni pokvarilo niti tuljenje in vpitje po vrtcu, ko je nekdo skušal prestrašiti otroke. A brez skrbi, bila je le naša čistilka, ki je obiskala otroke, z njimi zarajala in pomagala pri razdelitvi večerje. Ure/ risanke za lahko noč seveda ni šlo. Otroci pa so se tako v miru zvr-ščali pri umivanju. Otroške glavice se pozno zvečer postale težke in utrujene. Zajček je vsako izmed njih pobožal in zaželel lahko noč. Noč je bila mirna, no vsaj za otroke, ki niti ne vedo, da smo jih ponoči nosili na stranišče, da bi njihove postelje vse do jutra ostale tople in suhe... Vendar, če so zadovoljni otroci smo vesele tudi me. ki / njimi vsak dan prebijemo veliko časa. Naslednje jutro je bilo lepo gledati nasmejane otroške obraze, ki so že spraševali kdaj bomo spet prespali v našem vrtcu. Vzgojiteljica Urša Lavrlč Punčke iz cunj v Zasebnem vrtcu Mali princ V vsaki skupini smo se najprej z otroki pogovorili o prijateljih v skupini. Nato smo spoznavali prijatelje v zgodbicah in izvedeli, da tudi zelo daleč stran od has živijo otroci, ki pa nimajo toliko igrač kot mi in tudi ne denarja, da bi se cepili proti otroškim boleznim. Dogovorili smo se, da bomo za njih izdelali punčke. Ker pa se za igrače lahko uporabijo tudi naravni materiali, kot so les, listje, plodovi, zemlja, bi jim bolj prav prišel denar za cepljenje. Vendar mi še nimamo denarja, lahko pa izdelamo punčke in jih damo v posvojitev. Nekateri med nami so še zelo majhni in ne znajo šivati. Zato smo povabili še starše, da nam pomagajo pri izdelavi. Podjetje Marka nam je dalo blago, vzgojiteljica Jana je priskrbela peno, šivanke in škarje pa so prinesli starši. V vrtcu smo vzeli še barve in delo se je pričelo. Zelo veliko staršev se je odzvalo našemu povabilu, za kar se jim zelo lepo zahvaljujemo. Nekaj staršev, ki jim na delavnice ni uspelo priti, pa je izdelalo punčke doma. Končni izdelek je bilo 18 punčk, od tega smo v vsakem oddelku obdržali po eno, 14 pa smo jih dali Unicefu, za posvojitev. Tiste punčke, ki so ostale pri nas, pa bodo potovale k vsakemu otroku domov. S seboj bodo imele tudi vso potrebno prtljago in dnevnik, kamor bodo starši zapisovali, kako smo preživeli dan s punčkami. Otroci z vzgojitelji Iz Zasebnega vrtca Mali princ, Domžale Novoletna delavnica s starši Na pobudo staršev smo tega decembra v vrtcu izdelovali okraske, s katerimi bodo doma skupaj z otrokom okrasili svoje božično drevo. V igralnici je tisti decembrski dan vladalo pravljično vzdušje, saj sva ob svečkah in glasbi dočakali starše in naše otroke. Sproščeni so se posedli k mizam. Čutila se je tista nitka, ki nas bo vezala, dokler ne bodo odšli naši palčki v šolo in za seboj za vedno zaprli ta mala vrtčevska vrata. Ko so prišli vsi, smo začeli z izdelavo okraskov. Izdelovali smo jih iz mase Das s pomočjo modelčkov v oblikah smrečic, zvezdic, zvončkov... Nato smo izdelke okrasili še z bleščicami. Otroci so zelo uživali ob gnetenju in valjanju, pa tudi starši za ta užitek niso bili prikrajšani. Po končanem delu smo se posladkali s piškoti in čajem. Pokazali pa smo tudi kaj znamo, kaj smo se že naučili. Zapeli smo kar nekaj zimskih pesmic, s hrepenenjem po snegu in radostih, za katere je značilen ta letni čas. Snega pa si naši otroci zelo želijo, saj vsak dan slonijo ob oknih, pogledujejo skozi in kličejo, da snega še ni in ni. Zadovoljni smo zaključili druženje. Zakaj Vam danes to pišem? Ker se veliko družimo in ker sva z vzgojiteljico veseli, daje tako. In naj ostane tako. Naj naši otroci rastejo v zaupanju med nami. Marjanca In Teja, Vrtec Urša Na sejmu Narava - zdravje je Osnovna šola Rodica predstavila tematski sklop »Zdravilna zelišča za uporabo v prehrani in zdravilstvu«. Na fotografiji je gospod Stane Kramberger, član Turističnega društva Jarše-Rodica in poznavalec zelišč, ki svoja bogata znanja prenaša na učence. Razstavni prostor je bil zelo zanimiv ter odlično obiskan. Anica Čeme Ivkovič Palčkova etnološka razstava V novembru smo z otroki spoznavali značilnosti našega kraja, se seznanjali z različnimi običaji in načinom življenja v starih časih. Zato smo se odločili, da bomo od doma prinesli stare predmete, ki so včasih služili svojemu namenu, sedaj pa jih imamo v glavnem za okras. Z velikim veseljem so se otroci in starši odzvali in v vrtec prinašali najrazličnejše predmete: staro orodje, likalnike, kavne mlinčke, narodne noše, knjige, denar, petrolejke, sita, posode, gasilsko čelado, možnar, jerbas, svečnike, konjski komat, ročno kovane žeblje... Ob vsakem prinesenem predmetu smo se najprej pogovorili o njegovi namembnosti, poreklu in o starosti. Otroci so si vse zelo dobro zapomnili in se o vsem tudi med seboj veliko pogovarjali. Odšli smo tudi na sprehod do čebelnjaka, kjer nam gaje prijazen čebelar opisal in nam ob koncu poklonil kozarec medu. Zahvalili smo se mu in se med potjo nazaj v vrtec odločili, da še sami poskusimo poslikati panjske končnice, ki so tudi značilnost slovenskih pokrajin. Poslikava nam je res lepo uspela, zato smo se odločili, da bomo na naši razstavi pokazali tudi naše lepe panjske končnice. Pri postavitvi razstave je sodelovalo kar veliko otrok. Vse predmete smo očistili, jih razporejali na primerna mesta na našem razstavnem prostoru in pravilno poslavljali tudi kartončke z opisi razstavljenih predmetov. Razstavo si je ogledalo vseh šest starostnih skupin iz našega vrtca, z velikim navdušenjem pa so si jo ogledali tudi naši starši. Med razstavljenimi predmeti je vse skupine in starše ob spretni razlagi popeljal 5-letni Jakob. Vsi so ga pozorno poslušali in mu ob koncu predstavitve tudi zaploskali Veseli smo bili vseh pohval, zavedamo pa se, da nam brez pomoči staršev ne bi uspelo. I Ivala vsem! za vrtec Domžale Palčkovl z Vira Območno združenje RK Domžale Pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč, in krepiti zaupanje V novembru je Območno združenje Rdečega križa Domžale pripravilo izredno skupščino, na kateri so pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju 1999-2003, skupaj z občinskimi in krajevnimi organizacijami, ki delujejo na območju petih novoustanovljenih občin in ocenili, da so uresničili sprejete naloge iz nacionalnega programa, obenem pa uspešno izvajali naloge iz lastnega programa. Obdobje je bilo čas velikih sprememb, tudi neljubih preizkušenj, ki so pripomogle k še boljšemu in za-vestnejšemu delovanju humanitarne organizacije, ki je v pomoč vse večjemu številu pomoči potrebnih. Socialna dejavnost se je izvajala na ravni območnega združenja in krajevnih organizacij in je obsegala konkretne oblike materialne pomoči v obliki prehrambenih izdelkov, pralnih praškov, oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, bele tehnike. Socialna pomoč v obliki finančnih sredstev je bila namenjena posameznim krajanom, potrebnim tovrstne pomoči, npr /a plačilo stanarine, elektrike, zdravstvenega zavarovanja, nabavo zdravil, plačilo vrtca, pomoč pri nakupu šolskih potrebščin idr. Posebna po/ornosf je bila namenjena posameznikom oziroma družinam, ki so se zaradi enkratne življenjske situacije znašli v stiski Predvsem na lokalnih nivojih se je socialna dejavnost uveljavljala v že tradicionalnih srečanjih in obiskih starostnikov, bolnikov in invalidov, razveseljiva pa je rast števila prostovoljcev. Med dnigimi programi s tega področja omenimo letovanje socialno ogroženih otrok - akcija: »Nikoli sami« - med leti 1999 in 2000 je 150 otrok letovalo v treh 10-dnevnih izmenah; v letu 2001 dve izmeni za 100 otrok; v letu 2002 ena izmena za 100 otrok, leta 2003 ena izmena za 90 otrok; enako tudi v letu 2004. ko je letovalo 50 otrok. Nosilec letovanja je bila ZPM, tudi prejemnica subvencije Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je bila vsako leto nižja, med drugim tudi zato, ker je Občina Domžale želela da otroci letujejo v domu na Krku. Kriteriji za letovanje so bili zdravstveni ali socialni status, zato so otroke predlagali svetovalni delavci na osnovnih šolah. Centru za socialno delo, patronažu i službi in zdravniki Zl) Domžale. Komisija za letovanje je pripravila programe ter izbrala vzgojitelje za spremljanje otrok. Sedemdnevne počitnice smo nudili tudi trem socialno ogroženim starostnikom, ki smo jih financirali iz naslova H1FO. Pri skladišču za rabljena oblačila je bilo opaženo, da le malo občanov daruje malo oblačil, ki so precej nekvalitetna, zato razmišljajo o ukinitvi dejavnosti zaradi previsoke najemnine in drugih stroškov. Tako prihranjena sredstva bi lahko porabili za dnige socialne programe. V preteklem mandatu je delovala javna kuhinja, v kateri je dnevno prejemalo topel obrok od K) do 15 ljudi. Ob vikendih in praznikih so pripravljali vikend pakete hrane. V sklopu javne kuhinje so postavljeni tudi bivalniki za brezdomce. Potrebe po hivalnikih se kažejo predvsem v zimskem času. Se vedno pa je RK zelo dejaven na področju krvodajalstva. V preteklem obdobju je darovanje krvi precej upadlo, predvsem je zelo malo mladih krvodajalcev, starih od 18 do 23 let, saj je največ krvodajalcev starih med 45 in dO let. Po planu Zavoda za transfuzijsko medicino in Rdečega križa Slovenije bi moralo med letoma 1999 in 2004 kri darovati vsako leto 1500 ljudi, kar pomeni 250 na dan. Območno združenje in krvodajalska komisija so na tem področju poskušali privabiti določene ciljne skupine starostno skupino med 30 do Območno združenje ZZB NOB Domžale vabi na spominsko slovesnost ob obletnici tragedije borcev in aktivistov Kamniškega okroTJa v letu 1945, ki bo v soboto, 8. januarja 2005, ob 10. uri pri obeležju na Rudniku pri Radomljah. Vabljeni! 40 let. Ob tem smo opozarjali na Zakon o delovnem razmerju, ki določa, da ima krvodajalec prost le dan, ko daruje kri ter ugotavljali, da imajo delodajalci izrazito negativen odnos do organiziranja krvodajalskih akcij - izjema je Helios. Tudi država ima izrazito mačehovski odnos v zvezi s financiranjem, tako se je v letu ,2002/03 že pokazala določena izguba v zaključni bilanci na tej postavki. Čas je. da Rdeči križ glasno spregovori o težavah v krvodajalstvu, ki niso le v pomanjkanju krvi, v stroki ali organiziranju, ampak v kapitalističnem obnašanju nekaterih posameznikov, ki jim ni več za ohranjanje življenja, temveč le za zaslužek in izkoriščanje. V tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja so se posvetili podmladku, izvajali veliko aktivnosti na srednji in osnovnih šolah za promocijo organizacije na področju varovanja in krepitve zdravja. Razdeljevali so vzgojna gradiva na področju boja proti kajenju, alkoholu in drogam, preprečevanja širjenja 1II V-a - aidsa. Za mentorje na osnovnih šolah so pripravili mape z gradivi ter video kasete o promociji RK ter zanje posebej ob začetku šolskega leta pripravili predstavitev svoje dejavnosti. Vsako leto prvošolčke sprejmejo v podmladek RK. V svetovni kampanji z značkami so osnovnošolci z zbiralniki zbirali sredstva in razdelili 2500 značk. 8. maja so "postavili stojnico, na kateri so prodajali in razdeljevali propagandno gradivo iz založbe RKS. Posebej so obeležili tudi Teden boja proti kajenju in odvisnostim ter Dan boja proti aidsu. V mandatnem obdobju so v skladu z javnim pooblastilom in Zakonom o ZVCP izvedli 157 tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil. Izvedli so tudi 12 tečajev za bolničarje. 70 urnega programa so se udeležili pripadniki Civilne zaščite Domžale, Mengša, na tem področju so sodelovali tudi s podjetji m osnovnimi šolami. Na osnovnem seminarju za predavanje prve pomoči pri RK je v tem obdobju sodelovalo 8 zdravnikov in 4 medicinske sestre. Glede članstva so ugotovili, da je na območju štirih novih občin registriranih 5786 članov v 15 krajevnih ali občinskih organizacijah. Sredstva iz članarine ostajajo organizacijam in jo te namenjajo za izvajanje novoletne obdaritve starostnikov, organizacijo krvodajalske akcije in pomoč socialno ogroženim, finančna sredstva so bila pridobljena od Občine Domžale, ki je delno financirala pripravljene programe, del stroškov so morali pokrivati iz javnega pooblastila prve pomoči za voznike motornih vozil, saj ta predstavljajo največji prihodek. Na skupščini je bilo delo Območnega združenja Rdečega križa Domžale ocenjeno kol dobro, čeprav je vedno tako, da bi lahko naredili kaj več ali pa boljše. Ob programih, usmerjenih v pomoč vsem. ki jo potrebujejo in teh je čedalje več. bodo skrb namenili tudi pridobivanju še večjega zaupanja med ljudmi. Kljub težkim časom in omejenim sredstvom njihova glavna naloga ostaja s požrtvovalnostjo in plemenitimi deianji pomagati pomoči potrebnim, kar je tudi osnovni namen organizacije Rdečega križa Ob koncu so izvolili nove člane območnega odbora: Slavko Cerar, RK Vir. Milojko Kraševec, RK Lukovica Nevenko Narobe. RK Jarše - Rodica, Andrejo Orel. RK Trzin. Ani Slapar. RK Ihan, Nušo Šink, predstavnica CSD, Anko Uštar, RK Moravče; člane Nadzornega odbora: Mirni Aleš, Topole. Zdenko Ilič, RK Mengeš, Angelco Lenček, RK Moravče; člane Častnega razsodišča (Ivanko Hribar, RK Ihan. Marijo Sašo. RK Vir); za predsednico je bila izvoljena Emilijana Srebotnjak. RK Dob. za podpredsednico Majda Trobec, RK Mengeš, za sekretarja pa Brane Kosmač, katerega je predhodno potrdil RK Slovenije. Veliko prijetnih prazničnih dni ter zdravja, sreče in sodelovanja z nami v letu 2005. Rdeči križ Domžale Območno združenje Rdečega križa Domžale se vsem. ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu, iskreno zahvaljuje ter hkrati vabi vse, da se jim pri njihovem humanitarnem delu pridružite. Za letos izčrpali vsa sredstva V Območni organizaciji Rdečega križa Domžale so za mesec december že razdelili vse pakete, ki so jih imeli na razpolago, to je približno 60 paketov na mesec za socialno ogrožene družine v ()bčmi Domžale. Sem ne štejemo krajevnih organizacij Rdečega križa ki delijo pakete v drugih občinah na območju nekdanje Občine Domžale. Kljub temu lahko pomoči potrebni dobijo tudi pakete, ki so namenjeni za pomot- v izrednih razmerah. Nazadnje so tako pomagali družini z Vira pri Domžalah, ki jim je pogorela hiša in za katero so tudi zbirali finančna sredstva. Njihova javna kuhinja na Ljubljanski 36, v kateri se dnevno zvrsti približno petnajst ljudi, obratuje vsak dan. Težko je predvideti, koliko se jih bo na dan zvrstilo v kuhinji, vendar se za približno petnajst ljudi vedno najde topel obrok. V njihovih bivalnikih trenutno prebivajo štirje brezdomci, na prosta mesta pa čakajo še trije, vendar trenutno zanje nimajo prostora. Skladišče za rabljena oblačila so letos maja zaprli, zaradi velike najemnine niso več zmogli plačevati stroškov, poleg tega je bilo po rabljenih oblačilih vedno manj povpraševanja Ob koncu meseca bodo obdarili s finančno pomočjo osem otrok iz socialno ogroženih družin in tri socialno ogrožene starostnike bodo peljali na Debeli Rtič. Predvidena finančna sredstva so tako za letos povsem izčrpali. Kristina Brodnik Iz dobrih, zdravih korenin, Jesenski cvet ožarja lica, ki jih je narisal čas Tretjega decembra, ko se spominjamo rojstva našega velikega pesnika Franceta Prešerna, so v poznih popoldanskih urah dvorano Kulturnega doma v Lukovici napolnili mladi po srcu in njihovi vodje, da bi se poveselili, si ogledali predstavo ter ob dobrih mislih in željah drug drugemu zaključili iztekajoče se leto. I ,epo je bilo videti do zadnjega kotička napolnjeno dvorano zadovoljnih in srečnih ljudi, ki so prisluhnili uvodnim besedam Majde 1 Irovat, pobudnice oziroma »velike mame« Mcdgcneracijskcga dništva Jesenski cvet, ustanovljenega pral tremi leti v Občini Domžale, ki pokriva tudi občine Lukovica Moravče, Mengeš in Trzin. Dništvo šteje dvajset skupin, slišali pa smo. da se bodo povečali še za dve skupini. Majda in vodje skupin so to prijetno srečanje pripravile starostnikom, da jim polepšajo dan in vsaj za tisto popoldne odženejo samo-tnost, monotonost in tegobe, ki jih prinašajo pozna leta. K dobremu razpoloženju je prav gotovo prispevala tudi zabavna igra Navadni človek, ki jo je uprizorilo Kulturno društvo Janko Kersnik I ukovica. Zelo kakovostno odigrana igra, ki smo se ji od srca nasmejali, nosi sporočilo, daje človeka treba imeti rad ali ga ljubiti, takšnega kot je v resnici, ne idealov, s katerimi je prepoznaven. Vse to se nam prepogosto dogaja tudi v vsakdanjem življenju. Za to lepo in družabno popoldne se je Majda Hrovat posebno zahvalila Občini Lukovica ki je brezplačno odstopila dvorano Kulturnega doma ter KD Janko Kersnik, ki je veselo predstavo poklonilo Med-generacijskernu društvu Jesenski cvet ob kulturnem dnevu Slovencev. Seveda gre zahvala tudi direktorju gostinskega podjetja Trojane, Bojanu Gasiorju, ki je vse navzoče pogostil s slavnimi trojanskimi krofi. To je njegova zelo lepa lastnost, ki jo je že neštetokrat ponovil, ne odkloni pa tudi prosilcev raznih društev za denarno pomoč. Po končani predstavi je v vlogi dobrotnika in preobleki Miklavža Vili (ioloh povedal nekaj misli, ki tiče globoko v nas samih, le znati jim moramo prisluhniti ter jim pustiti, da v pravi luči in podobi privrejo na dan December je mesec pričakovanj, obdarovanj in voščil. Zato Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet ob tej priložnosti želi vsem svojim članom in občanom prijazne božične in novoletne praznike ter mnogo zdravja, sreče in razumevanja v naslednjem letu Milena Bradač DNK DNEVI KULTURE Študentski klub Domžale, 19. - 23. januar 2005 Čeprav se Še poslavljamo od starega leta in je pred nami le še nekaj dni in bomo zaokrožili novo številko - 2005, pa so zadolženi za kulturo v študentskem klubu Domžale, v zadnjem mesecu minulega leta, marljivo delali na projektu DNK - Dnevi kulture. Program je praktično v celoti pri pravljen, zanimivosti je nemalo, tako da bo vsakdo našel tudi kaj zase. Glavna nit letošnjih Dnevov kulture bo zagotovo dobrodelnost. Praktično vsi koncerti in prireditve bodo dobrodelne, prav tako pa se bodo po sistemu kavcije prodajali razstavljeni izdelki (slike, skulpture ...). SREDA 19.01.2005 Ob 19.30 - KD Franca Bernika Otvoritev razstave lokalnih ustvarjalcev v preddverju KD Franca Bemika Slike objavljene na razstavi, bodo objavljene tudi na internetu in bodo po prodajnem sistemu kavcije. Izkupiček gre v dobrodelne namene Ob 20.00 - KD Franca Bemika Začetek kulturno-umetniškega programa Nastopajoči: Vrtec (cicibani - verjetno vsi vrtci v Domžalah), Društvo Lipa poezija: Luka Vasle in Luka Horvat Ljudske pevke, Cveta Zalokar Oražem. OŠ Rodica Yupi, Maja .... Voditelj Sazo. Projekcija - med poezijo ČETRTEK 20.01.2005 Ob 19.00 do 22.00 - knjigarna in galerija Beseda Zunaj - Sodi, kuhano vino Notri - Violina - solo. 15 min Otvoritev razstave: Simon Jugovič Fink: Akti, Predstava OŠ Roje PETEK 21.1.2005 Ob 18.30- Knjižnica Domžale Otvoritev razstave Tadeja Šavrin: fotografije; kratek literarni večer z Mariia-nom Slevcem. Mirjam Stih, Mišo Gams in Gregorjem Ježem Ob 20.00 - KD Franca Bemika Dobrodelni koncert Adija Smolarja ter skupine Slon in Sadež Ob 22.30 - 01.00 - dvorana v Ihanu: Koncert Trkaj + DJ SOBOTA 22.1.2004 Ob 15.00 - ŠKD: Filmski večer z gostom (Cvitkovič ali Burger). debata ob kavici po koncu filma. Ob 17.30- ŠKD Film Kurji praznik, predstavitev filma in diskusijo bo vodil Idris Fadul. Oh 20.00-21.00-MK( Otvoritev razstave: (iregor Jež, in Andraž Gregorič: fotografije Lokalna filmska produkcija: Droge - MILF. Kiteboarding - liOS. Skate - Venta, Svetovni rekord - Repovž, Simon Jugovič Fink. Stara produkcija Ob 22.30-MKC: Film Zlo Ob 00.30-MKC Jane Kavčič: Sreča na vrvici (celovečerni igrani film, Slovenija 1977). Film posnet po predlogi Vitana Mala: Teci, teci kuža moj. Film sije v kinematografih ogledalo 49764 gledalcev NEDELJA 23. 1.2004 Ob 15.00 - preddverje Bemika Otroška predstava - TEATER CIZAMO: Cirkus Bambinus + delavnica izdelovanja klovnov Oh 19.00 ŠKD Overila (pet nastopajočih literatov z megafonom) Otvoritev razstave: Domen Lombergar: grafike Na poti do Bemika postavljeni panoji z izbranimi besedili: Miša Gams: hai-kuji Ob 20.00 - KD Franca Bemika Desa Muck: Blazno resno zadeti LUTKOVNE PREDSTAVE: Mini cirkus bufTetto - na OŠ In kdo bo sodeloval na letošnjih Dnevih kulture? Sodelujoči: ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE, Študentski klub Kamnik, Zavod Prođem. MKC. Društvo EOS, Društvo Lipa Osnovne šole. MSD, JSKD. Mateja Kegel Tribute to Nick Cave the Bad seeds Bogunov + Jamagrottecave +FILM Himmel Liber Berlin + D j Šafl 25.12. 2004 Pričetek ob 19.30 Večer v mladinskem kulturnem centru _Akumulntor_ Božično sporočilo za vse čase Boga ne moremo ljubiti mimo človeka Če smo zares goreči privrtenci boiiča in vsega, kar je povezano z njim, potem nam je tako na hitro rečeno gotovo najljubši sneg, kajti boiič je lahko tudi obsijan s soncem, recimo v Južnoafriški republiki Vendar mora za nas boiič med drugim le zadišali po snegu. Moj pokojni oče je večkrat dejal, kadar je pač tako naneslo: »Če o božiču ni snega pa o veliki noči mesa, ni nobene ornge na svet.« Neka slavna slovenska pevka me je ie zdavnaj povabila na boiični puding, zanjo pa brez pudinga in dobre družbe pa polnočnice ni boiiča. Boiiča seveda tudi ni brez tradicionalne večerje, brez petja boiičnih pesmi, brez obiska Božička, ki ne pozabi na darila, zlasti za otroke, pa tudi odraslim ne škoduje. Predvsem pa božiča ni brez toplega razumevanja v družinskem krogu. Vse to in še marsikaj spada k božiču, v prvi vrsti pa zagotovo ljubezen do otrok, saj se je Jezus, čigar rojstni dan praznujemo o božiču, rodil kot otrok in njegovo rojstvo je za kristjane tudi rojstvo Boga s človeškim obrazom, kajti vse človeštvo je že od pradavnine hrepenelo po Odrešeniku, ki bo v vsem enak ljudem »razen v grehu«. In Bog je v Jezusu Kristusu postal majhen, da bi mi postali veliki, postal človek, da bi mi postali Božji. Rodil seje kot otrok, da bi ga sprejelo čim več ljudi, kajti otroka vsakdo sprejme, razen seveda posameznikov z najraznovrstnejšimi nagnjenji, za katere pa so v veliki meri krivi tudi sami. Nataša Kovač iz Domžal je na primer rekla, da je zanjo božič utelešenost vse prisrčnosti, ki jo premore človek z Božjim sodelovanjem. Neka moja inštruiranka, ki bo v tem šolskem letu maturirala, mi je rekla, da bo za božič obiskala neko moderno cerkev in bo to njen božič, moliti pa, da je pozabila. Ne da bi se kakorkoli vtikal v človekovo intimo, toda moderno je tudi vprašanje: Kaj pomaga iskati Boga na svetih krajih, če ga izgubiš v srču? No, božič praznujemo na različne načine. Nikakor pa ga ne moremo »oropati« njegove verske vsebine in kot najprisrčnejšega krščanskega praznika. Ni toliko pomembno, božič na snegu ali božič na soncu, najvažnejši je božič v srcu in da ne zamenjujemo bistva s postranskostmi. Zasledil sem misel ob martino-vanju: »Tudi z umazanimi rokami se da naliti čistega vina«. To je mogoče res, ne da pa se božiča praznovati z umazanimi mislimi in da bi nam bilo pri duši toplo med vsemi božično-novoletnimi prazniki in vse dni novega leta 2005, vsem bralkam in bralcem Slamnika ter posebej uredništvu in vsej občini Domžale iz vsega srca najprej želim notranjega miru vsakemu posamezniku ter mir z Bogom in z vsemi ljudmi brez izjeme, z božičnim sporočilom: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Iskrene čestitke tudi za dan samostojnosti. Ivan Kepic Obisk svetega Miklavža Letos smo novembra lahko občudovali čudovite sončne zahode. Ob rdečih zarjah pa mnogi vedo povedati, da takrat Miklavž peče piškote, kijih potem ob svojem godu razdeli. O tem smo se letos lahko prepričali prav vsi, ki smo se zbrali na miklav-ževanju v Hali komunalnega centra v Domžalah. Ko so se oglasili prvi takti nebeške glasbe, je živžav v prepolni dvorani hitro potihnil. Angelčki so nam prikazali, daje peka piškotov zahtevno opravilo in da potrebujejo veliko časa in moči, da uspejo napeči dovolj dobrot za vse. Potem seje majhna nebeška delegacija odpravila v Raj pod Triglavom, da bi se na lastne oči prepričala, kako nam gre. Z natančnimi daljnogledi so pokukali v šole, v razrede med učence in učitelje, v vrtce, v družine, v veroučne učilnice ... Bili so zelo zaskrbljeni, kadar so opazili pretepanje, plonkanje, brcanje, prepiranje, klepetanje med poukom in marsikomu v dvorani so se zatresla kolena, ko je nebeški pisar zapisoval črne pike v veliko knjigo. K sreči pa so zapisali tudi veliko dobrih stvari, ki so jih opazili med svojim obiskom na Zemlji. Da bodo lahko s poredneži okrepili svoje vrste, so se veselili tudi peklenščki. Končno je v dvorano prišel težko pričakovani gost Miklavž in nas nagovoril. Povabil je vse, da bi v teh dneh poskušali biti tudi sami vsaj malo podobni svetemu Miklavžu. Ta je zares živel pred mnogimi stoletji, aje njegov zgled privlačen tudi danes. Tudi mi lahko razdelimo, kar smo sami dobili, pomagamo pri hišnih opravilih, z veseljem komu nekaj podarimo ali preprosto prijazno pozdravimo in na tak način širimo dobroto v svetu. Miklavž je potem razdelil našim najmlajšim skromna darilca in nam obljubil, da nas čez eno leto zopet obišče. Dvorana se je počasi praznila. Želja po sprejemanju drugega, zavest, da si ljubljen in da vedno lahko ljubiš, skratka, skupaj z otroki smo doživeli nekaj lepega, skrivnostnega. To je žarelo i/, otroških oči in je ostalo zapisano v marsikaterem srcu. Občina Domžale, Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Župnijska Ka-ritas Domžale so tudi letos pomagali Miklavžu z izdatno pomočjo. Vsem, ki ste prireditev pripravili in izvedli, iskrena hvala. A. P. Miklavž s spremstvom je obiskal tudi Trgovski center Breza, katerega praznično podobo je pomagal oblikovati znani umetnik Zmago Modlc, ki je ob obisku centra svoje delo predstavil tudi učencem OŠ Bodica. Miklavž se je z otroki pogovarjal, jih spraševal, če so bili kaj pridni ter jih tudi obdaroval. Vmes so z verigami porožljali tudi parkeljnl, ki pa se jih otroci, ki so bili pridni, niso nič bali. kar dokazuje tudi pričujoča fotografija. „ Zahvala Rotarv clubu Domžale Miklavžu in njegovemu spremstvu je s pomočjo Kotarv cluba Domžale v četrtek, 2. decembra 2004 v Kulturnem domu Lukovica ponovno uspelo, da nas je vse v rejništvu prijetno presenetil in nam pričaral delček tiste vznemirjenosti in pričakovanja, ki so tako značilna za ta praznični decembrski čas. V imenu vseh rejniških družin in Centra za socialno delo Domžale se iskreno zahvaljujemo za lepa darila, s katerimi je Miklavž razvedril in olepšal dan številnim otrokom iz rejniških družin, saj je razdelil kar 153 zares lepih in uporabnih daril. Še enkrat, prisrčna hvala! Marta Tomec SRD Konfin in Sv. Miklavž December je praznični mesec, mesec pričakovanj, mesec obdarovanj. In vsega tega se najbolj veselijo naši najmlajši, otroci namreč. V tem mesecu nas obiščejo dobrotniki in prvi izmed njih je Sv. Miklavž. V nedeljo, 05.12.2004 nas je le ta obiskal tudi v dvorani gasilskega doma Žeje - Sv. Trojica. Za popestritev večera so člani ŠRD Konfin - Sv. Trojica in mladinska dramska skupina pripravili zelo zanimivo otroško igrico »Volk in sedem kozličkov«. Nastopali so otroci, ki so tudi sami izdelali maske in kostume v večdnevnih delavnicah, seveda pod budnim očesom Katjuše Kreft in Štefke Zore. Da pa je vse skupaj potekalo brezhibno, je tudi letos za zvok in Avtomobilski koviki montažo poskrbel kar sam predsednik društva, Klemen Ravnikar. Vsi so z navdušenjem spremljali igrico in na POPUST 5% na gotovinsko plačilo M«, 7314010, tm% 724 81 02, GSM 041014 273 VIĐALI «.»., Ljubljanska 6 ,Damxalo koncu seveda nestrpno pričakovali Sv. Miklavža. Po večkratnem vzklikanju in klicanju »Miklavž, Miklavž.,..,!« je le prišel v spremstvu angelčkov in hudobnih parkeljnov. Predšolskim otrokom je prinesel darila, ki so razveselila njihova srčeca. Ob njihovih radovednih pogledih jim je povedal še sledeče: »Veste, če sem jaz dober in vam zastonj prinesem darove, morate tudi vi komu kaj dati in pomagati! Bratcu, sestrici, očku, mamici, prijateljem in še drugim otrokom. Če boste tako delali, boste vedno bolj podobni svetemu Miklavžu. Vsak od vas lahko postane kot Miklavž, če bo dober in bo rad pomagal drugim ljudem.« Z iskricami v očeh so spremljali Sv. Miklavža ki jim je obljubil, da jih obišče tudi naslednje leto. Rok Ravnikar Kako so ljudske pevke Pušeljc popestrile decembrsko srečanje Na dan sv. Miklavža smo v Kulturnem domu dobijo pripravili pred-praznično decembrsko srečanje za naše uporabnike in njihove svojce. Da bi bilo razpoloženje kar se da prijetno, smo v goste povabili ljudske pevke PUŠELJC iz Zgornje Savinjske doline, ki so se našemu povabilu z veseljem odzvale. Pušeljc ima pet rožic, od katerih ena igra na frajtonarieo, ostale pa pojejo. V praznično okrašeni dvorani so nam pričarale nepozabne trenutke sreče in zadovoljstva. Prepevale so pesmi iz slovenskega ljudskega izročila, ki se prenašajo zgolj iz ust do ust ter v zaključnem venčku igrale na preprosta ljudska glasbila, dvorana pa je pela z njimi. Vzdušje je bilo enkratno. Po kulturnem programu smo povabljene tudi obdarili, saj je Miklavž zaradi prezasedenosti darila odložil kar pod novoletno jelko. Mi smo se potrudili in jih v njegovem imenu ter z lepimi željami razdelili. Ob potici in ostalih dobrotah smo prijetno kramljali in se zabavali, najbolj radoživi pa so ob zvokih Irajtonariee, ki jo je raztegnila naša Ivanka, tudi zaplesali. Ko se je popoldan prevesil v večer, smo se zadovoljni razšli z obljubo, da se kmalu zopet srečamo. Da je bilo srečanje zares čarobno, gre zahvala tudi g. Tonetu Košenini, ki je poskrbel za lepo okrasitev dvorane in prijetno osvetlitev. Comett zavod za pomoč In nego na domu Helena Čampa Luč miru iz Betlehema 2004 Pridi k sebi! Tudi v letošnjih prazničnih dneh po slovenskih domovih s pomočjo Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS-a), Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS-a), Zveze tabornikov Slovenije (ZTS-a) in Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO-ja) potuje plamen Luči miru iz Betlehema, ki vsem ljudem dobre volje prinaša sporočilo miru in odprtosti za bližnjega. Geslo letošnje akcije Luč miru iz Betlehema je Pridi k sebi. Včasih mora človek daleč, da pride v svoje srce, včasih pa gre daleč, da vanj ne bi prišel. Človek ostaja popotnik. Nenehno je v gibanju od ene do druge točke. Nenehno hoče naprej. Veliko je že prehodil, veliko videl in dosegel, a daljnji kraji ga še vedno vabijo, znova in znova ga mikajo skrajna izkustva, ki jih omogočajo visoke gore in globoka morja. Menda celo prihaja čas izletov v vesolje. Ne, draž potovanja še dolgo ne bo popustila. Ob vsem tem pa se zdi, da marsikateri človek najdragocenejšega in najpotrebnejšega potovanja še ni opravil. Obstaja sum, da marsikdo veliko potuje po svetu prav zato. da bi se izognil najtežji poti - poti k sebi. Včasih moramo res poromati daleč od doma, da pridemo v svoje srce; po drugi strani pa radi odhajamo v hrupni svet, da bi v svoje srce ne prišli. Kot da se hočemo izogniti prvim in temeljnim vprašanjem: Kdo sploh smo? Zakaj smo tu? Kaj bi radi? Nas ima kdo zares rad? Draga sestra, dragi brat! Luč miru, ki prihaja iz Betlehema, je tudi luč, ki tja vodi. Pojdi letos pogumno za njo! Ne obotavljaj se vstopiti v hlevček, od koder je prišla. Ko boš tam ugledal Dete, boš presenečen ugledal še sebe. Ko Ga boš pozdravil, boš zvedel, kdo si. Močno boš začutil bitje lastnega srca in spoznal boš, kako edinstven, lep, negovan in ljubljen si. Pojdi letos daleč, pojdi dlje, kot greš ponavadi, in pridi k sebi! Lepo praznovanje božične skrivnosti in topline v izobilju tudi v prihajajočem letu! Skavtinje In skavti ŠPORT SERVIS IN TRGOVINA Rojska c. 18d 1230 Domžale Tel.:01/724 36 48 Fax:01/729 24 23 Servis in prodaja smuči koles, rezervnih delov, rolerjev, rolk ii ostale športne opreme ■ Blagoslovljen božič $ in srečno novo leto. Turistično društvo Jarše - Rodice Čajanka Ko ob božiču ali v dneh okrog novega leta s stiskom rok zaželimo prijateljem vesele praznike, ti dve besedi marsikomu polepšata vsaj nekaj trenutkov dneva in spomin na nasmeh, ki smo ga podarili ob tem, lahko ostane zelo dolgo. December, zadnji mesec iztekajočega leta, je čas lepih želja in skromne pozornosti do sokrajanov in čas, ko romantično razpoloženje prodre v naše domove. Spomnimo se prijateljev in skušamo gledati na svet skozi vesele oči in nam vsaj v teh dneh življenje postane nekaj lepega in dragocenega. Zato ni naključje, da smo prav v tem mesecu že 5. leto organizirali tradicionalno čajanko, saj je najprimernejši čas za tovrstna druženja krajanov. Polno obložene mize z raznovrstnim pecivom so bile prava paša za oči in kol vsako leto do sedaj smo vse pecivo napekle članice našega društva, zakonca Kramberger pa sta za vse udeležence skuhala preko 50 1 čaja. Za kulturni del programa je s citrami poskrbela ga. Barbara Osterman, nadaljevali pa so ga učenci turističnega krožka OS Rodica s predstavitvijo koledarske napovedi za vseh 12 mesecev. Burnega aplavza sta bila deležna Matic in Janja Hribar, ki sla nam s harmoniko popestrila nedeljsko popoldne. Družabni del popoldneva so nadaljevali trije Kaveljci, ki so izvajali resnično manj znane na pol pozabljene ljudske pesmi. Namensko so sestavili skupino, ki ubrano prepeva, se instrumentalno spremlja in dopolnjuje z originalnimi ljudskimi reki. Ljudske pevke Predice druži velika ljubezen do petja slovenskih ljudskih pesmi in so ponosne, da ohranjajo prvobitno slovensko kulturo. Prepevale so nam stare pozabljene pesmi, ki še živijo in skrbijo, da ne bi šle v pozabo. Na svojih nastopih (letos jih je bilo že preko 40) jih spremlja tudi harmonikar Jože. Ker pa vsako leto ob čajanki in razstavi čajev organiziramo tudi druge razstave, so članice ustvarjalnih delavnic pod vodstvom Tatjane Žmavc pripravile čudovito razstavo vseh izdelkov, ki so jih izdelale preko celega leta. Janu Zakrajšku, ki je praznoval svoj 8. rojstni dan, smo podarili pleteno srce, ki je izdelek Tatjane Žmavc. In ker je bil tudi miklavžev-večer, nas je obiskal tudi on, skupaj z angelčkom, ki je razdelil dobrote vsem udeležencem. Med prireditvijo nas je zabavala citrarka Barbara Osterman, ki je že stalna gostja našiti prireditev in je poskrbela, da nam je bilo lepo in prijetno. Razstavo so si naslednji dan ogledali tudi osnovnošolci OŠ Rodica in OŠ Roje ter otroci iz vrtca Ostr-žek, ki so tudi razstavljali čaje, saj z nami sodelujejo že dve leti. Iskrena zahvala vsem, ki so pripomogli, da je tudi letošnja čajanka dobro uspela: vsem našim prizadevnim članom in članicam društva in ustvarjalnih delavnic, z mentorico Tatjano Žmavc, vsem predsednikom društev, predvsem predsedniku KS, g. Tonetu Košenina, turističnemu krožku < )Š Rodica, z mentorico g. Ano Medved, učencem OŠ Roje, vrtcu Ostržek ter vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju. Zahvala tudi vsem obiskovalcem za tako številčno udeležbo, saj bi bil sicer ves naš trud zaman. Prijazne božične praznike, veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva, s katerim bomo tudi v prihodnje bogatili življenje na vasi, vam želijo člani TD Jarše-Rodica. SREČNO! Nevenka Narobe Martinovanje v G robijah Martinovo, ki zaključuje jesensko delo, je pri nas splošno priljubljen praznik še posebej zato, ker je povezano z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Po svoji strukturi so bila ta praznovanja močno povezana z vsem, kar so ljudje čez leto pridelali in zredili. Martinovanja se je oprijel tudi naziv »jesenski pust«, saj so bile na Krasu poroke le 2x na leto; v predpustu in na martinovo. Naši »pra« predniki naj bi obhajali ta praznik v zahvalo za dobro letino Imeli so tudi koline (tako kot smo jih imeli tudi mi), da so si pripravili zalogo mesa za zimski čas. Priljubljenost praznovanja, ki so ga spremljale pojedine, je bila velika, zato ga cerkev s pokristjanjevanjem ni ukinila, ampak je na njegovo mesto postavila priljubljenega svetnika Martina. Po prvotnih cerkvenih predpisih je bil god Sv. Martina na pragu adventnega posta. Zato je bilo razumljivo, da je cerkev pred postom dovolila obilne pojedine. Takrat so prinašali v cerkev tudi poljske sadeže, da bi se z njimi na zahvalno nedeljo zahvalili za vse pospravljene pridelke. Na Slovenskem so ga predstavljali predvsem kot usmiljenega vojščaka. ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo dal golemu revežu. Takega ga kažejo naše oltarne slike. Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale Sv. Martina. Martin seje baje skril pred vojščaki, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa. Zato je tipična obredna jed v večini krajev ostala gos. Dediščina martinovanja na Slovenskem nam pokaže, da je bila paleta praznovanj veliko večja, saj je šlo tudi za splošen praznik letine. Zato je tudi naše TD Jarše-Rodica v novembru organiziralo prvo mar- Anketa med člani Društva vojnih invalidov Domžale Da bo leto 2005 srečno! Počasi, tiho in neizbežno se izteka leto, ki nosi ime 2004. Počasi se vsi pripravljamo na inventuro dni, ki so nam bili dani v tem letu. Kako lepo je lahko življenje, če ga živimo v prepričanju, da nam je vsak dan nov dan, v katerega se zbudimo, podarjen. Delegacija Društva vojnih invalidov Domžale je obiskala svoje člane, stoodstotne invalide, v Domu počitka Mengeš in na Viru. Delegaciji, ki jo je vodil predsednik Društva vojnih invalidov Domžale, Jože Brodar, so ob obisku povedali: Jože Burja, star 80 let, z Brezovice pri Zlatem polju, je z domsko oskrbo, nego, hrano in ostalim v Domu počitka Mengeš zadovoljen. Sorodniki Jože Burja ga obiskujejo občasno, najbolj se veseli obiskov članov DVI Domžale. Kot 18-letni kmečki fantje vstopil v partizanske vrste, sodeloval v bojih v Šlandrovi brigadi na Štajerskem in Dolenjskem in prejel več odlikovanj, na katera je ponosen. Kranc Smrkolj. star 73 let, je kmečki sin, doma z Bršlenovice pri Trojanah inje z domsko oskrbo tudi zadovoljen, osebje je prijazno in lepo skrbi zanj. Udeležuje se pevskih vaj in nastopov. Vesel je vsakega obiska, posebno članov DVI Domžale, ki ga obiščejo najmanj dvakrat v letu. Stane Opaškar, star 73 let, z Vira. je upokojenec in teraplegik od avgusta 2003 dalje. »Življenje se je meni in domačim popolnoma spremenilo. Vezan sem na invalidski voziček in odvisen od pomoči, največ od žene Tilke. Življenje mije olajšano s preureditvijo kopalnice, rad bi imel osebno dvigalo in druge invalidske pripomočke, kijih zavarovalnica ne pokrije. Vsem, ki so mi finančno že pomagali, iskrena hvala. Pripravljam se tudi na operacijo oči. Vseh obiskov sem zelo vesel, posebno druženja z našimi vojnimi invalidi, ki me večkrat obiščejo. Hvala in srečno 2005 vsem.« Vsem želi Društvo vojnih invalidov Domžale v letu 2005. v katerem bomo praznovali 10-letnico uspešnega delovanja, veliko sreče in zdravja. Jože Novak Franc Smrkolj Stane Opaškar A Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400.000 SIT. čretz. funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT, Getz. funky 1.3 s klimo že za 1.935.680 SIT. HYunom Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Atos Prime prihranek do 220.000 SIT. Accent prihranek do 347.000 SIT, Elantra prihranek do 350.000 SIT, Matric prihranek do 400.000 SIT. (Ao44in» ve&ttz $y centrr - -g j^gg A«tof -j i ' : I """""^ www.avtocenter-siibelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tet.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 Predstavljamo Prof. dr. Franc Habe - Feri Ko se je v novembru 2004 znani Domžalčan, prof. dr. Franc Habe - Feri upokojil, je ob tem praznoval pomemben jubilej - I. avgusta letos je namreč minilo .30 let, odkar se je zaposlil na tedanji Raziskovalni postaji Rodica Biotehniške fakultete na Rodici. »Oddelek za zootehniko in naše delo, naš pomen v Sloveniji in naš ugled v svetu je danes tak, kot je, tudi zato, ker je prof. dr. Habe dolga leta vodil in usmerjal nase delo,« je ob prisrčni slovesnosti ob odhodu v pokoj poudaril dr. Andrej Orešnik, sedanji prodekan Biotehniške fakultete v Grobljah in predstojnik Oddelka za zootehniko, ter se nato na kratko sprehodil po življenjski poti prof. dr. I ranca I labeta, ki je s svojimi strokovnimi znanji s področja kmetijstva pomembno pomagal tudi Občini Domžale, kjer je bil nekaj časa tudi član Izvršnega sveta ter različnih odborov. Njegovo bogato delovno pol povzemam pO pravcalem reieratu prof. Andreja (»lešnika, dekana Biotehniške lakullete. V zvezi z. njegovim delom za Oblino Domžale pa sem mu poslavila par vprašanj. Doma v Prekmurju Prof dr. Franc Habe se je rodil leta 1943 v Martjancih pri Murski Soboti in to zelo rad in velikokrat pove - s ponosom in v pravem prekmurskem narečju. Po osnovni šoli, obiskoval jo je Pre-kimirju pa tudi v Reki na I Irva.škem, je gimnazijo obiskoval v Kopru in se na-lezel primorskega načina življenja. Da bi preizkusil prav vse slovenske pokrajine, se je oženil z I )olenjko, prišel pa na Domžalsko, ki je blizu Gorenjske. Kolegi se spominjajo, da je na Kodico prišel tak, kol je bil vse življenje: z vso pestrostjo dobre volje ter volje do samostojnega dela, dela v skupinah, nikoli pa ne pozabijo omeniti tudi njegove harmonike. Pred prihodom je vpisal podiplomski študij na lushis Licbig univerzi v (iiessnu in kot štipendist Max Planck družbe v Nemčiji tudi doktoriral na temo Imunoglobulini pri pujskih. Od agronoma do rednega in gostujočega profesorja 1972 je tedanji diplomant Oddelka za agronomijo, živinorejske smeri, diplomiral je v juniju 1969 z nalogo Prebavljivostni poskusi na kokoših, po zaposlitvi na Zavodu za živinorejo pri Kmetijskem institutu Slovenije, (asistent za kontrolo proizvodnosti in selekcijo v govedoreji) prišel na Rodici). Kolegi se spominjajo njegovega političnega dela, ki ga je vedno izkoriščal za dobrobit Rodice, hkrati pa je omogočalo enakopravne razprave na Biotehnični lakullcli in univerzi. Akademsko pol je nadal|cval z izvolitvijo v naziv asistent leta 1974 za predmeta Živinoreja in Biološke osnove živinoreje. Že leta 1979 je poslal docent, 19X2 izredni profesor in šest let kasneje redni profesor, v letu 1990 pt tudi gostujoči profesor na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Od leta 1976 se je vse bolj piv svečal ljubezni do konj. Ustanovljena je bila Katedra za konjerejo, nepozaben je njegov prispevek k ustanovitvi in razvoju Konjerejskega centra na Krumpcrku in ob njem Konjeniškega kluba Krumpcrk 12 let predstojnik Oddelka za zootet-niko Biotehnične fakultete V letu 19X7 je postal predstojnik Oddelka za zootehniko ter to pomembno funkcijo opravljal dvanajst let, nato je bil namestnik prodekana, odgovoren za mednarodno sodelovanje. Sledi predanega dela na fakulteti ostajajo v organizacijskih oblikah sedanje fakultete, v vsebinah dela posameznih oddelkov, pa tudi v številnih investicijah v opremo in zgradbe ter raz.iskovalno-peilagoške obrate oddelka ter laboratorije. Precejšnjo pozornost je vseskozi namenjal podpori mladini raziskovalcem, ki ji je vedno usmerjal v podiplomsko usposabljanje doma in v tujini: Nemčiji. Av- striji, Italiji, ZDA. I ranciji ih Angliji Bogato pedagoško in publicistično delo Prof. dr. Franc I [obe je znan kol visoko strokovni pedagoški delavec na področjih: bioloških osnov živinoreje, splošne živinoreje, konjereje, imunio-logije in genetskih osnov. Na področju podiplomskega študija pa je imel izbrana poglavja iz konjereje, zootehnike, agronomije in veterine. Pod njegovim vodstvom in z njegovo pomočjo smo dobili številne univerzitetne dipl. agronome, magistre in doktorje. Opravljal je tudi funkcijo predsednika diplomske komisije oddelka. Njegovo znanstveno in raziskovalno delo obsega področje imunologije, genskih resursov, živinoreje konjereje. Sam ali v soavtorstvu je doma objavil vrsto strokovnih člankov, v tujini 24, je avtor I30 referatov, ki so natisnjeni, 17 brez natisa, sodeloval je na številnih strokovnih in znanstvenih srečanjih, kongresih in simpozijih ter pripravil vrsto drugih strokovnih člankov (28), znanstvenih člankov (40), poročila in'ekspertize (61), pripravljal je učna gradiva (22) ter sodeloval s prispevki v monografijah. Njegovo publicistično delo obsega 384 naslovov. Še zelo zanimiv podatek: iz. izpiska ISI WLB SCOEMCE je razvidno, da so raziskovalci v svetovni strokovni literaturi v zadnjih 10 letih 141 krat citirali njegova objavljena znanstvena dela. Prispevek k razvoju konjereje Brez prol. I ranca I labeta konjereja v Sloveniji danes ne bi bila na tako visokem strokovnem nivoju. Njegovo delo pa je poznano tudi v mednarodnem merilu, kjer je bil nacionalni koordinator za ohranitev genskih resursov pri I AO; član Evropske zootehnične federacije EAAP in koordinator za Jugoslavijo, podpredsednik in sekretar Komisije za konje pri EAAP, član predsedstva EAAP; sodeloval je pri znanstveno raziskovalnem delu, skupne objave njegovih strokovnih prispevkov najdemo v Nemčiji, ZDA, Hrvaški in Madžarski, je bil pa tudi skoraj deset let vodja Delovne skupine za centralno in vzhodno Evrope, ter je tudi dobitnik številnih mednarodnih priznanj in visokega priznanja EAAP. Skoraj neverjeten opus Nemogoče je našteti vse organe, organizacije, zavode in društva, v katerih je prof. dr. I labc delal, naštejmo najpomembnejše: član senata I Iniverze in Biotehnične fakultete, soustanovitelj in član predsedstva Slovenske konjeniške akademije. Konjeniške zveze in Konjeniškega kluba Krumpcrk. delo v Združenju raziskovalcev Slovenije, Odboru za konjerejo MKGP, član skupine Pha-re, član uredniških odborov strokovnih revij doma in v tujini, aktivni in častni član Nemškega združenja za živinorejo, član društev: Slovenskega genetskega društva, mikrobiološkega ter imunološkega društva; Društva univerzitetnih profesorjev. Slovenskega društva za visokošolsko didaktiki). Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov in Rotarv kluba Domžale. Nagrade in priznanja Njegovo strokovno delo na različnih področjih, pa tudi Ipihitcljsko (konjeniški klub, Rotarv duh, šport, kultura), ki ga je opravljal z enako vztrajnostjo in predanostjo, mu je prinašalo ugled v stroki, pa tudi številna priznanja, tudi drugih držav: Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Častni znak svobode RS, je častni član Die Deutsche Geselschafl fur Zuctung- skunde, priznanja Občine Domžale, srebrna Bloudkova značka, Galusova priznanja, številna priznanja za delo na univerzi in Biotehnični fakulteti, med drugim pa tudi Znak manevrske strukture narodne zaščite za zasluge pri organiziranju bojne sile slovenskega naroda in države v letu 1990; Jesenkovo priznanje BI. slovaška Spominska srebrna plaketa, ameriško častni) priznanje ter druga priznanja, ki kažejo na njegovo visoko strokovnost in predanost poklicu in okolici, v kateri je živel. Morda par besed o delu v Izvršnem svetu, katerega član ste bili? V izvršnem svetu Občine Domžale sem bil dve mandatni dobi zadolžen za področje kmetijstva in v tem času dodobra spoznal občino in njene probleme! To so bila zanimiva in plodna leta mojega dela na področju kmetijstva: na podu, čju komasacije, melioracije precejšnje ga dela občine, obdobje obnove farme Ihan m gradnje Konjerejskega Centa krumpcrk in številnih akcij za izboljšanje stanja kmetijstva ter KZ Domžale in preskrbe takratne občine. Bil ste tudi dolga leta gonilna silu Konjeniškega kluba Krumperk, ki je pomembno prispeval k razvoju Krumperka in njegovih možnostih za turizem? Da, bil sem vodja Konjerejskega centra Krumperk od njegove ustanovitve leta 1976 pa do maja 2004 do upokojitve. Ob njem je bil ustanovljen tudi Konjeniški klub Biotehniške fakultete Krumpcrk. sedaj KK Krumperk. Ta je bil dolgih 25 let med vodilnimi klubi v preskakovanju zaprek in organiziral vrsto odmevnih tekmovanj ter vnesel nov šport v naš prostor Klub je bil 18-krat državni prvak med iuniorji ali seniorji. Center in klub sta vnesla z visoko kvaliteto trenerskega kadra z izobraževanjem in Slovensko konjeniško akademijo novo kvaliteto v ta šport. Z rejo plemenitih hanoverancev pa je center dal tudi novo genetsko osnovo za slovensko rejo modernega večnainen- Slovesnostt ob odhodu prof, J/ Franca Habeta seje in/cležila tudi županja Cveta Zalokar Oražcm in se mu zahvalila za opravljeno delo v Občini Domžale na področju kmetijstva, konjereje in rotarvjanstva. skega športnega konja pri nas. Krumperk in njegov razvoj ter leta prebita Uim. so najlepše obdobje v mojem življenju pa tudi življenju mojih otrok. Krumperk in njegove možnosti za turizem ! ... bodo žal zamrznjene, dokler ne bo prišlo do dokončanja dcnacionali-zacijskega postopka, saj je po okoli 8 denacionalizacijskih obravnavali status še vedno nespremenjen. Grad je v lasti gospoda Pogačnika, ki gradu ne more prodati. Posestvo in hlevi ter jahališča , pa so v lasti 1 Iniverze, Biotehniške fakultete. Oddelka za zootehniko, ki jih je kupila in vanj vlagala dolgih 25 let in brez njih ne more. Ne eni in ne drugi ne morejo že desetletje dolgo vlagati v obnovo in ne v investicije. Zal je očitno vmes nedorečena zakonodaja ali pomanjkanje politične volje in denarja, da se ta agonija končno le konča in skoraj še edino oazo za kvalitetno dopolnitev turistične ponudbe Domžal dopolni in oživi. Projekt in zaščita tega dela je bila sprejeta nekoč na Izvršnem svetu Občine Domžale. Narejen je bil tudi Idejni načrt razvoja že leta 1988 in podpisana tudi pogodba z projektantsko firmo Q- Sguare iz ZDA, občino. Emono, (iozdarstvom Kamnik in Biotehniško fakulteto. Od tam bo treba, še prej pa dokončati agonijo tega dela občine in njegovo denacionalizacijo na ta ali oni način in obuditi sedaj več ali manj uspavano. Žal to ni bilo več v moji moči, čeprav je oddelek imel celo »svojega« ministra in sem leta dolgo vodil ta obrat. Tudi predsednik Rotarv cluba ste bili? Ja imel sem to srečo, da sem bil od začetka pri RC Domžale in v obdobju 2003/2004 tudi njegov predsednik. Nekdanji dolgoletni prijatelji in sodelavci smo pristopili k formiranju kluba in namenili svoje druženje tudi v humanitarne namene in cilje, ki jih postavljajo pred nas pravila Rotarv International, ki praznuje v letu 2005 100. obletnico. Ponosen sem. da imamo tak klub in da lahko na osnovi naših akcij vsako leto podpremo rejniške družine (letovanje in miklavževanje) ter Sožitje in INCE Mengeš (letovanje in novoletni) obdaritev, redno letno sponzoriramo Našo hišo in nabavo opreme za Kirurški oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani). V mojem mandatu smo imeli Dobrodelno slikarsko kolonijo za opremo »Naše hiše« bivalne enote za prizadete, Rotarv golf turnir v Arboretumu za prispevek Kirurškemu oddelku. Pomladanski ples in lepo uspel Dobrodelni koncert »Podarimo očem nasmeh« skupaj z Lions klubom Domžale in Srednjo glasbeno in baletno šolo iz Ljubljane. Tedenska srečanja Rotary kluba mi bogatijo življenje in predstavljajo resnično srečanje s prijatelji, s katerimi sem nekoč dolga leta sodeloval in ustvarjal. Je ostalo še kaj časa za prosti čas, za ženo. za oba uspešna otroka? Ja žal sva razen rednega letnega potepa po Jadranu in kake planinske ture ali skupnega obiska kongresa imela bolj malo časa zase, tako daje glavno breme in skrbi za dom in otroke ostalo moji soprogi, ki sem ji za ves trud in razumevanje ostal velik dolžnik. Upam pa da bo z upokojitvijo sedaj več časa za družinske trenutke.Vsekakor bom tudi v bodoče vesel družinskih srečanj z že odraslimi otroki, na katere sem ponosen in upam ter pričakujem, da sc nam kmalu pridružijo tudi vnuki, za katere si bom lahko vzel več prostega časa. So vam Domžak všeč, kaj jim manjka? Staro mestno jedro, ki ga to mesto žal več nima in v njem kavama starega tipa kjer hi .se lahko mi, veterani in veteranke, redno srečevali in obujali spomine na lepe čase ter v miru poklepetali ob kavici in časopisu o vsem, kar nas teži. Drugo, kar pogrešam, je več zelenih parkovnih površin v mestu in okoli njega ter nadaljevanje lepo zastavljene poti ob Bistrici, da bi človek lahko šel na sprehod po njej vsaj tja do Arborctuma če že ne do Kamnika in več urejenih kolesarskih poti Sicer so mi pa Domžale in njeni ljudje tako prirasle k srca da jim bom ostal zvest do svojega konca Kako bo videti jesen življenja mladostnega prof. Franca Habeta? V delu, pisanju, glasbi, fotografiji, kolesarjenju, planinarjenju, jadranju, lovu, obisku konjeniških prireditev, veseli družbi in romanju po naravnih in kulinaričnih lepotah Slovenije. Morate priznati, da imam veliko več želja kot bom imel časa! Hvala in res prijetno pomladno jesen življenja želim! Vera Vojska Upokojeni beograjski nadškof in metropolit Dr. Franc Perko -petinsedemdesetletnik Naš slavljenec se je rodil. 20. novembra 1929 v kmečki družini pri izvirih dolenjske Krke. Morda mu je prav zato povezanost z naravo tako blizu in se je ob njenih zakonitostih učil neposrednega stika z ljudmi in to z vsakim človekom, ne glede na starost, izobrazbo in še kaj. Na njegovo odločitev za duhovni-štvo je vplivalo, kakor je sam dejal na ponovitvi svoje zlate maše na Mali Loki, najprej prepričanje, »da v nobenem drugem poklicu ne bi mogel tako globoko osmisliti svojega življenja, kot v duhovniškem« in pa »spontani upor mladega človeka proti diktaturi, želja po svobodi, ki je je bilo v Cerkvi več kot v svetni družbi«. Leta teološkega študija od 1949 do 1961, vmes sta bila še vojaščina in zapor, niso bila ne zanj ne za druge študente teologije brez svojevrstnih izzivov in nevarnosti. Teološka fakulteta je bila tedaj iz političnih razlogov leta 1952 izključena iz Univerze v Ljubljani in tako so teologi izgubili status študenta. Še pred koncem teološkega študija je moral na služenje vojaškega roka v Beograd. Ob koncu vojaške službe je moral zaradi navadnih šal stopiti pred vojaško sodišče, ki ga je obsodilo najprej na tri, po pritožbi pa na pet let zapora, ki ga je prestajal najprej v Beogradu in Požarevcu, nato pa v Ljubljani, na Igu in v Mariboru. Vendar se danes brez grenkobe v srcu spominja teh let, čeprav je med prestajanjem kazni opravljal razna težaška dela. Po vrnitvi iz zapora je nadaljeval študij teologije pri prof. Francu Grivcu. Po Grivčevi smrti je na Teološki fakulteti predaval ekleziologijo, to je nauk o Cerkvi, in vzhodno bogoslovje. Leta 1965 je bil v Rimu priča zadnjega zasedanja 2. vatikanskega koncila, ki je na področju eklezio- iogije, ekumenizma in dialoga utiral nova pota za delo v prihodnosti Ob drugih njegovih zadolžitvah in sodelovanjih je posebno mesto jubilanta zavzemalo ekumensko delo. Že leta 1964 je navezal stike s Pravoslavno fakulteto v Beogradu. Bil je zelo dejaven na področju družbenega in publicističnega dela. Njegovi članki so obravnavali enakopravnost državljanov, svobodo »veroizpovedi, pluralizem šolskega sistema .... zaradi česar se je moral zagovarjati pred Milanom Kučanom, tedanjim funkcionarjem Socialistične zveze. In tako dalje. Decembra leta 1986 je bil dr. Perko imenovan za beograjskega nadškofa in metropolita in 6. januarja 1987 je v Rimu prejel škofovsko posvećenje iz rok papeža Janeza Pavla II. Pastoralno delo v diaspori. kjer so katoličani v veliki manjšini, je bilo zelo oteženo, sploh pa zaradi sprememb v nekdanji Jugoslaviji po letu 1991. Pred imenovanjem za beograjskega nadškofa je bil hišni duhovnik na Mali Loki pri sestrah sv. Križa, kamor se je vrnil tudi po upokojitvi. Vmes pa se je od časa do časa rad vračal v svobodno Slovenijo. Pri srcu so mu njeni ljudje, čeprav različnega verskega ali političnega prepričanja. Vsekakor je odličen kolega, prijatelj, ki zna v drugih odkrivati njihove sposobnosti, do vseh je spoštljiv in nasploh zelo dragocen. Ob življenjskem jubileju mu želimo, da bi bil tudi v prihodnje pričevalec življenjskega optimizma, vere v Boga in človeka, kakor se je ob nadškofovi sedemdesetletnici izrecno izrazil Rafko Valenčič, iz čigar zapisa sem tudi povzel nekatere poudarke nadškofovega življenja in dela. Ivan Kepic Kam za Silvestra? Novoletni večer se bliža s svetlobno hitrostjo, kljub temu pa o novoletnem vzdušju ne duha ne sluha. In tako smo se radovedni sprehodili skozi center Domžal ter občane malce pobarali, kako in kam na Silvestrovo ... Katja in Tina: "Mid-ve bova novo leto pričakali v krogu prijateljev in najinih fantov. Vendar pa konkretnega načrta še nimamo. Verjetno bomo šli malo na ulico pogledat, naj- Katja In Tina verjetneje v Ljubljano, pa v kak lokal, saj bo zunaj precej mrzlo in tako ... Drugače pa so nama novoletne zabave zelo všeč, saj sva lahko dalj časa zunaj, kot pa običajno, ko sva že okrog 23. ure doma. Za novo leto se pa ponavadi zadržimo kar do kakšne 4., 5. ure zjutraj." Anja: "Letos bom prvo leto s fantom dočakala novo leto. In sicer bomo z družbo, približno 30 nas bo, naredili zasebno za-bavico v privatni hiši. Hišo smo pa najeli in smo imeli srečo, ker smo jo dobili zelo po- Hi Mi)! ceni. Drugače pa pričakujem, da bo to novo leto malce drugačen žur kot sicer, saj nas bo precej veliko in. kot sem rekla, bom prvič s fantom." Srečko in Marjana: "Midva sva se pa ravno o tem pogovarjala (smeh)! Ja, danes sem v Delu prebrala, da Anja Lidija Srečko in Marjana Jamlna In Urša: bodo tudi v Domžalah organizirane prireditve na ulici. Tako si bova ogledala kar tukajšnje dogajanje. Sva namreč na novo priseljena. Misliva, da bova zdržala tam do 2. ure zjutraj (smeh)!" Lidija: "Oh, jaz pa nikoli ne planiram novoletnega večera. Ne vem, vedno je vse spontano. Skoraj vedno pa nas pot na koncu zapelje v Ljubljano. Mi je pa všeč, ker nikoli nič ne pričakujem in tako nikoli nisem razočarana. " Rok: "Pri nas je za novo leto tako. da se nas vedno najde kakšnih 5 ali 6 "komadov" pa zavijemo v kako diskoteko ali kaj po- dobnega. Planiramo pa nikoli nič. Vse se odvije v zadnjem hipu. Ampak je vedno čisto v redu. No, moram pa reči, da mi sam novoletni večer ne pomeni kaj dosti. Pač žur kot vsi drugi, le daje "udeležba" tega žura višja (smeh!)." .lamina in Urša: "Midve nikoli nič ne načrtujeva. Vedno se kakšne dva dni prej odločimo, kam bomo šli. Lani smo bili na primer v Fun factory-ju v Ljubljani. Ja, v Ljubljani smo pa zmeraj. In tudi je novoletni žur nekaj posebnega, predvsem zaradi velikega števila veselih ljudi in tega posebnega vzdušja med njimi." Ob izidu novih knjig pisateljice Brede Smolnikar Bližina knjige je bližina misli, lepote in skrivnosti Do zadnjega kotička napolnjena Cankarjevega Doma na literarnem Smolniikar 4 Breda z družino. Dobro razpoloženi domačini na večeru. Drugega decembra je bil v prostorih kluba Cankarjevega doma literarni večer ob izidu štirih samozaloženih knjig pisateljice Brede Smolnikar, in sicer: »Balade o divjem mleku«, pa knjiga o brezah, ki se ne bodo več olistale, lani izdane knjige »Spuščena zanka« (te so ponatisnili) ter zadnje, še čisto sveže »Najbolj zlata depuška pripovedka o ihanski ruralki«. Slednja je izšla v trinajsti samozaložbi in je je pisateljica še posebej vesela. Na tem večeru sta čudovito peli Marta Zabret in Urška Pavli, ob spremljavi Tomaža Pirnata. Poleg drugih vidnejših osebnosti seje literarnega večera udeležila tudi domžalska županja Cveta Zalokar Oražem in s tem na svojski način dala večeru posebno težo. Pisateljica je najprej prebrala odlomek iz knjige »Balada o divjem mleku«, to je knjiga o nesrečnem materinstvu. Prebrala je tudi odlomek iz zadnje knjige, kakor že rečeno »Najbolj zlata depuška pripovedka o ihanski ruralki«. O tej knjigi bom zapisal samo to, da pisateljico posebej zaznamuje z njeno drznostjo in pogumom, ki je očitno potreben za izpovedno pisateljevanje, saj so v knjigah na splošno predstavljeni sloji časa, zbrana energija, ki čaka, da se preseli v ljudi, v knjigah, pravimo, so zapisani spomini človeštva, po tistem klasičnem izreku: »Kar je zapisano, ostane.« So pričevanja o neprestani hoji k razumevanju, k resnici sveta in življenja. In verjetno je gospa Breda prav zato izjavila, daje zadnje, še čisto tople knjige še posebej vesela. Na koncu pa smo se ob pogostitvi prijetno pozabavali. Ivan Kepic Razstava v Modri galeriji - Pevec s.p. Krpanke, modne skice in slike: zamišljena skrivnost Tokratna razstava likovnih del v prostorih Modre galerije - Pevec s.p. pripada mladima umetnicama, ki živita in delujeta v Ljubljani. Leta 2000 sta končali študij oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, danes pa se uveljavljata s samostojnimi projekti. Mojca Hvala Mekič in Alenka Zidar sta dvojčici ter predstavljata najmlajšo generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev. V skladu s svojo izobrazbo oblikovalk tekstilij in oblačil sta učinkovito uporabili svoje znanje v korist vstopanja v širši svet likovnega izražanja, v svet modernističnega pristopa obravnavanja razmerja med dvodimenzionalnim slikovnim poljem ter trodimenzionalnim dojemanjem prostora. V ta namen uporabljata kose različnih tekstur blaga, ki zbrani, skrpani in sešiti skupaj tvorijo novo ploskev kot pri tradicionalnih slikah, le da presegajo okvir oziroma omejitev prostora in s tem tudi posegajo v prostor sam, ki ga krpane podobe sooblikujejo. Ti. krpanke so pravzaprav sešite »slike«, ki služijo kot stenski okras ali imajo celo uporabno funkcijo, vendar umetnici z njimi hočeta doseči nekaj več. Njune krpanke niso le neke zapisane ideje, obujene v življenje, temveč ustvarjajo veselje, ki ga imata umetnici ob pogledu na nastajajočo stvaritev. Tu gre tudi za neko poznavanje gradiva Založba Miš v letu 2004 Slovenski knjižni trg obogatili s 27 novimi knjižnimi naslovi V Društvu slovenskih pisateljev je domžalska založba Miš z Gorjuše predstavila štiri nova dela dveh slovenskih ustvarjalcev: enega najbolj branih slovenskih pisateljev Bogdana Novaka in z dvema zbirkama dramskih besedil dra-matičarke, ki sodi v klasiko slovenske drame, Alenke Goljevšček. V letošnjem letu je založba Miš obogatila slovenski knjižni trg s 27 novimi knjižnimi naslovi. Bogdan Novak je domžalski založbi zaupal ne le izdajo mladinskega dela Temno srce, pač pa tudi roman z naslovom Niki. Ta je po besedah akademika dr. Tarasa Kermaunerja njegovo najboljše literarno delo. Niki je kot ostala dela Bogdana Novaka nadvse berljivo delo, a kljub temu predstavlja zahtevnejše branje. Bralcu ponuja obilo snovi za razmišljanje, dotakne se ga globlje, kot bi pričakovali ob branju prvih strani. Založba se je udeležila 20. knjižnega sejma v Cankarjevem domu, kjer je poleg ostalih knjig predstavila tudi novo knjigo za mlade, uspešnico iz Velike Britanije Brat Volk, ki je prva knjiga iz zbirke Kronika starodavne teme. Očarljiva zgodba o prijateljstvu, preživetju in izdajstvu bralca popelje tisoče let nazaj, v obdobje starodavne teme Gozda, v svet čarobne narave in prvobitne groze. Vodi ga v svet volkov in zobrov, drevesnih duhov in Skritih ljudi. V svet, v katerem zaupati prijatelju lahko pomeni tvegati življenje. V eni od tujih recenzij je kritik napisal: 'Po branju te knjige bi najraje pograbil svoje otroke, jih spravil v avto in jih odpeljal taborit v divjino.' Ko boste knjigo prebrali, se boste z njim strinjali. V okviru knjižnega sejma je založba organizirala tudi okroglo mizo z naslovom Kako je s slovensko dramatiko v sodobni slovenski zavesti, ki jo je vodila Manca Košir, udeležili pa so se je Saša Pavček, Dušan Jovanovič, Alenka Goljevšček in Jana Kolarič. V letu 2005 lahko pričakujemo še več novih naslovov, saj Založba Miš načrtuje, da bo izdala blizu štirideset novih knjig, med njimi približno tretjino domačih. Še vedno pa bo njena poglavitna usmeritev v kakovostne knjige za mlade, čeprav tudi privlačnega branja za odrasle ne bo manjkalo. Založba Miš z Gorjuše vam v novem letu želi vse dobro in je prepričana, daje leto 2005 z njihovimi knjigami lahko še lepše. Naj ne nune dan brez knjige Prazniki so tu. Mesta in vasi so okrašena, ljudje hitijo po trgovinah. Umaknite se hrupu in sedite h knjigi In podarite jo prijatelju. Zelo lepo vam bo. Tokrat sem segla po knjigah naše najstarejše založniške hiše Mohorjeve družbe Celje, ki sega že v davno leto 1851. V redni zbirki naj se najprej ustavim ob Mohorjevem koledarju 2005, ki prinaša različno branje in se med drugim spomni tudi Janeza Trdine, ki v prihodnjem letu praznuje stoletnico rojstva pa Vide Jerajeve, komedskega svetilnika ljudske pisateljice Anice Gartner, slavista Gregorja Kreka in še bi lahko naštevala DOMAČA NEGA je delo skupine avtoric, diplomirane medicinske sestre Alojzije Fink, Pjerine Mohar in Anice Sečnik in govori o negi bolnega in ostarelega človeka. Obsežno zgodovinsko pripoved VLADAR SAMO je napisal Janko Moder, ki ni le prevajalec, publicist in urednik, ampak tudi pisatelj. Delo bo pritegnilo vse tiste, ki radi berejo o naseljevanju naših prednikov, srečanju poganstva in krščanstva o spopadih in bojih. Gre za drugi del široko zasnovane zgodovinske pripovedi. Prvi je izšel pod naslovom Sveta zemlja in v kratkem lahko pričakujemo njegov ponatis Izbor humoresk in satiričnih pripovedi pisca Narta Velikonje HUMORESKE IN SATIRE nas kljub časovni oddaljenosti, saj so bila besedila prvič predstavljena pred dobrimi šestdesetimi leti in več, še vedno do solz nasmejejo. Avtorjev družbeno kritični humor nas spominja na čase, ko so v hišo prišli prvi radijski sprejemniki, ko so bile zime še globoko zasnežene in maslo še rumene barve. Vse zgodbe so polne zabavnih dialogov, saj je pisatelj rad »prisluškoval« veselim družbam in zabavnim prigodam. LUČKA NA KLEKLJARSKIH POČITNICAH je delo Tončke Slanonik namenjeno mlajšim bralcem, ki poleg prijetne zgodbe ponuja tudi mali leksikon klekljarstva in zgodovino klekljanja. Delo je ilustrirala Jelka Reichman. Za najmlajše bralce prinaša Mohorjeva družba Celje izvrstno delo pesnice Bine Štampe Zmavc in ilustratorja Damjana Stepančiča ŽIVA HIŠA. Delo je pravi biser otroške poezije, ki bo navdušilo ne le male bralce, ampak tudi odrasle, saj čudovita poezija naše uveljavljene pesnice presega vse okvire in se dviga visoko nad povprečje ubesedene-ga čarobnega sveta. KOKOŠKI- S KOROŠKE avtorice Sabine Koželj 1 lorvat je napeta in s humorjem nabita pripoved o kokoškah, ki izginjajo iz kokošnjaka. SRČEK, KI PODI TELEŠČEK je pesniška zbirka ki jo je napisal Zorko Simčič, ilustriral pa Božidar Mi.šo Strman. Pesmi so polne svetlih in igrivih tonov, govorijo o družinskih vrednotah in nagovarjajo tako najmlajše bralce kot tudi mladostnike OD KLOPOTCA DO ADVETNE-GA VENCA je drobna knjižica Zmage Kumer in govori o skoraj pozabljenjih šegah in navadah od jeseni do adventa Prikupno delo je namenjeno bralcem vseh starosti in oživlja stare šege na razumljiv način. Knjižico je ilustrirala Maja Šubic. DOMA SEM, KJER JE MOJE SRCE, je napisala misijonarka Marija Sreš in spregovorila o življenju na severozahodu Indije. Delo je izjemno toplo napisano in bo bralcem odprlo neznana obzorja Ob avtoričini 60-letnici je izšlo delo Metke Klevišar MOJA ČETRTA KARIERA. Avtorica upokojena onkologinja Slovenka leta 1995, se Nova knjiga Tatjane Kokalj Pri založbi Zadruga Novi Matajur iz Čedada je izšla v sklopu petih izvirnih slovenskih slikanic tudi knjiga Tatjane Kokalj ANJA IN MATEJ. Avtorica ki živi v Dobu pn I )omžalah, že vrsto let izdaja dela za najmlajše. Tokr.it je napisala pravljico, kjer bratec in sestrica odkrivata svet okoli sebe, ki je poln čarobnosti in raznolikosti. Dr. Igor Saksida pravi v spremni besedi: »Zbirka Anja in Matej zajema kratke pripovedi, ki so večinoma oblikovane kot humome sličice iz otroškega vsakdana 1 emeljna značilnost je komično, pogosto nonsesno povezovanje otroške realnosti in sveta živali, predmetov in izročilnih likov. Kot je to za vzorce sodobne mladinske oz. otroške književnosti značilno, motivacija pripovednega dogajanja najpogosteje izhaja iz otroške želje oz. lastnosti.« Avtorica je združila deset kratkih zgodb, ki popeljejo bralca po dolgi cesti domišljije, kjer živi metla, ki ne mara oditi na smetišče, mraz, ki vse noči riše klobuke na visoke strehe, palček, ki dolgo v noč uspava žabice in otroke pa še bi lahko naštevali Knjiga je prijazno darilo ob prazniku, saj bo v ta zimski čas pričarala prijetna razpoloženja. je v svoji bogati poklicni karieri srečevala z umiranjem, stiskami bolnikov in svojcev, bila je izjemno dejavna v Slovenskem društvu hospie in še danes izjemno gostoljubno sprejema in obiskuje ljudi, se pogovarja posluša in se od njih uči, predava prevaja in piše članke. KO VERA ŠE NI BILA IXJLGOČASNA je zanimivo delo Hansa Conrada Zanderja bivšega dominikanca in reporterja revije Stern in govori o prvih stoletjih krščanstva samostanskih puščavnikih, vojaško urejeni samostanski skupnosti ob Nilu ter o svetih možeh in ženah, ki so bili v hiše zazidani in v verige okovani. Miro Pavšek bo z delom URBAN IZ POIKJORCE razveselil vse, ki radi berejo o naših ljudeh, njihovem ne vedno lahkem življenju, ljubezni in poštenosti. Delo je iskreno napisano m prinaša utrinke preprostih ljudi, njihovih usod, iskanj in uresničitev želja Tatjana Kokalj Nova zgoščenka Silve Kosec Pred dvema letoma je gospa Silva Kosec izdala svojo prvo zgoščenko z ljudskimi pesmimi, ki je naletela na velik odmev. 22. novembra letos pa je v domžalski knjižnici v okviru Urice petja in veselja predstavila še drugo, na kateri poje in igra otroške ljudske in umetne pesmi. Dvoranica v knjižnici je bila nabito polna. Ob Silvinem nežnem glasu in zvokih kitare so utihnili tudi najmlajši poslušalci in napeto prisluhnili.. Nekaj pesmi sta vmes recitirali Lara in fina Jerman, nekaj pa sta jih skupaj s Silvo tudi zapeli. Program so dopolnili otroci folklorne skupine OŠ Domžale, ki so zaplesali pod vodstvom gospe Bože Bauer. Silvo Kosec spremlja pesem že vse življenje. V otroštvu je prepevala z mamo Angelo. Med vojno je v izgnanstvu s svojim otroškim glasom in prikupnostjo bodrila izgnanec, da so lažje prenašali ločitev od doma. Danes pa z njo razveseljuje vse, ki ji prisluhnemo. Janka Jerman oziroma poznavanje tehnologije in zakonitosti materiala, hkrati pa so krpanke tudi imeniten dokaz, kaj vse nam nudi sam medij. Poleg krpank so razstavljene tudi njune slike in modne skice, ki jih obravnavata podobno. Pravzaprav celotna razstava deluje precej enotno: pri Alenkinih krpankah ter slikali začutimo sanjski svet morja, morskih globin in form v nebesnomodri barvi v kombinaciji z. rumenim soncem, ki se vežejo na našo predstavo o morju, medtem ko Mojčine krpanke in modne skice v izbiri barv - med temno in svetlo modro barvo ter okrastimi prehodi, kažejo svojski svet, ki meji na abstrakcijo in žari v barvah, kljub veliko bolj prevladujočemu temnemu tonu celotne podobe. Njune zamišljeno skrivnostne, barvno in tehnično uglašene podobe si lahko ogledate do 6. januarja 2005. Katarina Rus BesedA Knjigarna in galerija, Kajuhova 5, Domžale Vabimo vas na prireditve: Literarni večer z odprtjem razstave avtorice Slavice Štirn Sreda, 22.12.2004, ob 19.30 uri Urban Golob - Na beli steni Predstavitev knjige in potopisno predavanje Ponedeljek, 10.1.2005, ob 19.30 uri Večer z avtoricama Ivo Rejc in I leleno Ogorelee in predstavitev pesniških zbirk Otožna polja in Utripanje Sreda , 12.1.2005, ob 19.30 uri DNK -Dnevi kulture -študentski klub Predstava, glasbeni nastop, odprtje razstave Četrtek, 20.1.2005, ob 19.00 uri Žiga Lara, Silva In Tina med nastopom Kontrabant - udarna etno glasbena skupina je izdala novi CD Sredi decembra je izšla nova, že četrta CD plošča glasbene skupine Kontrabant, katere domicil je prav občina Domžale. Na odlični plošči je 15 raznolikih pesmic, s katerimi Kontrabant na švercerski način interpretira slovensko ljudsko glasbo, židovske in keltske pesmi, ne manjkajo1 niti njihove znamenite ročk in reagge priredbe predelane v etno zvoke. Naslov CD - plošče je Prešvereano/ Smuggled, s projektom so kontra-hantovci obeležili deseto obletnico delovanja. Prva promocija glasbe s plošče bo v podzemeljski dvorani rudnika svinca v Mežici. Kontrabant je glasbena skupina, kije zaslovela po tem, da žlahtno etno glasbo iz Slovenije izvaža in šverca v Evropo in ostali svet. V Domžalah nas vsako leto razveselijo tako, da organizirajo Etno-rock festival, ki našemu betonskemu mestu vdihne dušo m nostalgijo za pozabljenimi časi preprostega življenja na vasi. Čestitamo! tilnik, 'H1AD.N.05 ušesa, zobje sol, korenina, gomolji KORENINA (S.vfjj '-•-'»,f',;.;>) dihal«, ramena, roke, dlani maščoba, olje CVET MOKRO pljuča. pni, želodec, jetra ogljikovi hidrati LIST beljakovine HLADNO prebavila, I Tanka, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji KORENINA (SVE/.E SVtTj-O) kolki, ledvice, mehur maščoba, olje O CVfT MOKRO spolni organi, sečevod Ogljikovi butniti LIST l STRELEC stegna, vene beljakovine PLOD HLADNO sklepi, kolena kosti, koža sol. korenina. gomolji KORENINA (SVEZE SVETIO) a goleni. vene V. v. miMoba, olje CVET stopala. Mokro) nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati t LIST U glava, možgani, oči beljakovine PLOD HLADNO vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji KORENINA dihala, ramena, roke, dlani maščoba, olje_ CVET Svet KS Jarše - Rodica, PGD Jarše - Rodica, KD Groblje, Turistično društvo Jarše - Rodica, Župnijska Karitas, Krajevna organizacija RKS Jarše - Rodica voščijo vsem občanom lepe misli in iskrene želje zdravje, srečo in veselje, vsega dobrega obilo ob božiču in v novem letu 2005. Vsem članom in članicam ter občanom in občankam z območja Upravne enote Domžale želimo v letu 2005 veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov ter uspešnega sodelovanja, ter vas vabimo, da se nam tudi v letu 2005 pridružite. Območno združenje ZZB NOV Domžale Prijeten božič in veliko zdravja ter prijetnih dni, morda tudi v naši družbi Društvo izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija Domžale Dosti meti nami je težko bolnih, veliko na vozičkih, tem se še posebno posvečamo ter jim želimo vse dobro, predvsem pa zdravja. Z voščilom se zahvaljujemo tudi donator jem za denarno pomoč, da smo lahko obdarili najtežje invalide. Vsem članom našega društva želimo prijetne praznike in naj bo leto 2005 polno sreče, prijateljstva in uresničenih želja. Vodstvo Medobčinskega društva invalidov Domžale (■KPM m ""f'^i..... <^ k^MM ttsMfciBBA Ml ^'1 w^ajp»r I ' WK^M/^m^V^lllP VB "* PGD Rova ob koncu praznovanja 50. obletnice želi svojim članom in simpatizer jem srečno ter uspešno leto 2005 UO PGD Rova Se leto izteka, bo novo prišlo, mi vam želimo, da čim boljše bo. Želimo vam srečen božič ter zdravo in zadovoljno novo leto 2005. Comett - zavod za pomoč in nego na domu Kotaikiriko drsalni khib KDK Domžale Vam želi in efčno novo leto 90M Ženski košarkarski klub Domžale želi vesele praznike vsem svojim igralkam, strokovnemu vodstvu in sponzorjem, ter vsem prijateljem košarke. Društvo krajanov Sp. Tuš tanj želi vsem prijetne božične praznike in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto, ki bo še lepše, če boste obiskali naše prireditve. Vsem krajanom, članom KS Zlato polje, občinama Lukovica in Domžale ter vsem občanom in občankam, zlasti pa ljubiteljem nogometne igre in veselega druženja, želimo uspešno, predvsem pa zdravja polno leto 2005, hkrati pa se zahvaljujemo za pomoč in podporo Športno društvo Zlato polje Vsem gasi/kam in gasilcem. prijateljem gasilstva in krajanom, se zahvaljujemo za pomoč in uspešno skupno delovanje skozi vse leto. Želimo, da hi v času božičnih praznikov podoživljali družinsko srečo in v novem letu 2005 uresničili vse želje. Upravni odbor PGD Žeje-Sv.Trojica Vsem, ki si tudi z našimi medenimi izdelki krepite zdravje, želimo v letu 2005 vesele božične praznike in srečno novo leto. Čebelarstvo Svetlin, Vir, Finžgarjeva 15 David In Aleks želiva stari mami Tllkl Iz Čeienlka ter babi Gell In dedlju Lojzetu iz Ljubljane v novem letu veliko zdravja in prijetnih trenutkov z nama. bSJfJKHA IM)m£jMI Jaz sem Vit In želim starim staršem v novem letu zdravja in veselih uric v moji družbi. Molče in prav počastse preko kamniški}/ planin je priplazila zima. Mesta m vasi so si že nadela fjrazničnih oblek. To čas je tihomili. Ljudje si izrekamo vsakršne želje in čakamo, da nas najde veselje Knjižnica Domžale Vam ob tej priložnosti želi predvsem sreče in moči Naj v srcih vaših se upanje drami. In če kdaj se Vam zazdi, da tega le ni. /xj-tem v naše prostore vstopile, si knjigo v naročje položite in zdravilne besede iz njih preberite. Vesele praznike in vse dobro v letu 2005 Vam želi Kolektiv Knjižnice Domžale. Vesel božič ter veliko zdravja, sreče ter sodelovanja v letu 2005 vam želi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Vsem bralcem in bralkam Slamnika, še posebej pa našim članom in članicam voščimo prijetne praznike ter srečno, uspešno in zadovoljno novo leto. In ne pozabite: Turizem smo ljudje. Turistično društvo Radomlje Ženski pevski zbor »Stane Habe« Društva upokojencev Domžale Želi v novem letu vsem veliko lepih prazničnih dni, zdravja, sreče in veselja oh lepi slovenski pesmi ter se obenem zahvaljuje vsem, ki so bili z nami v jubilejnem 25. letu. Vsem bralcem in bralkam Slamnika, še posebej športnikom, želimo vesele praznike, obilo zdravja in dobrega počutja v letu ki prihaja. Pogum velja! Karate Klub Atom Shotokan Domžale. Društvo upokojencev Domžale Zeli prijeten božič ter veliko zdravja, sreče in zadovoljstva, vse svoje člane in članice pa vabi, da jih čim večkrat obiščejo. Moški pevski zbor Janez Cerar, Društva upokojencev Domžale, se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v letu 2004 iskreno zahvaljuje. Hkrati z željo, da skupaj praznujemo našo 45-letnico, vsem voščimo zdravo in srečno novo leto ter veliko prijetnih praznikov. Ob božiču 2005 in ne samo ob njem, ob novem letu 2005 in skozi vse leto vam želimo kar največ sreče, zdravja, zadovoljstva, iskrenih misli ter želja in dobrega sodelovanja. SVET KS ROVA Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2005 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delavnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Druitvu rejntc in rejnikov Domžale Svet Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir želi vsem krajankam in krajanom prijetne praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2005. Vesel božič ter veliko zdravja, sreče in športnih užitkov v letu 2005 Težkoatletski klub Domžale Naj bo v letu 2005 veliko športa, rekreacije, zdravja in prijetnih praznikov, pa tudi nova atletska steza Atletski klub Vele Domžale Prijetne praznike ter veliko sreče, zdravja in pravega slovenskega medu v letu 2005 Čebelarsko društvo Domžale V letu 2005, ko praznujemo stoto obletnico začetka uspešnega delovanja, vsem želimo prijetne praznike ter veliko sreče in zdravja ter vas vabimo, da se nam pridružite pri naših praznovanjih TVD Partizan Domžale KRAJEVNE SKUPNOSTI MESTA DOMŽALE ŽELIJO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN KRAJANOM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, V LETU 2005 PA OBILICO ZDRAVJA, STRPNOSTI IN RAZUMEVANJA V DRUŽINAH IN DELO VNIH SREDINAH. Predsednica Sveta KS Slavko Šlander Jožefa POLANC Predsednik sveta K S Vencelj Perko Janez ULČAR Predsednik sveta KS Simona Jenka Peter PAVLI Vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno 2005 Društvo vojnih invalidov Domžale Vsem našim strankam in prijateljem želimo prijetne božične in novoletne praznike in čestitamo za dan samostojnosti. Naj bo novo leto 2005 napolnjeno s pozitivno energijo. Vinska klet Aljoša Sirk Domžale, Ljubljanska 76 Iskreno se zahvalju vsem. ki ste v letu 2004 skupaj z nami bogatili življenje naših otrok ter se hkrati priporočamo za sodelovanje in pomoč v letu 2005. V njem vsem želimo veliko ljubezni, prijateljstva in zdravja! Zveza prijateljev mladine Domžale Vesel božič in srečno novo leto vsem krajanom Ihana in bralcem Slamnika. Svet KS Ihan Namesto novoletnega voščila Moj rojstni kraj Prelep je ta moj rodni kraj, srce me vleče spet nazaj. Tam starša še živita, se vedno obiska mojega razveselita. Prelep je ta moj rodni kraj, je tabora vrh mu kot očak Tam cerkvica stoji, nje zvon čez plan se oglasi. Gorička moj rodni kraj je ta, srce me vabi vsakokrat nazaj Čeprav gre le za kratek tam obisk. ">i ure minejo kot blisk Prelep je ta moj rodni kraj, oba mi starša tam živita, oba zdrava in vesela za rojstno hišico skrbita. Prelepa Goričica, moj ljubljeni ti dom. za vedno nosila te v svojem srcu bom. Ivi Bohorč Veseli december v občini Domžale Datum in čas Kraj oz. prostor Prireditev Organizator 22. december ob 19.30. uri Knjigarna in galerija Beseda Domžale Literarni večer z odprtjem razstave avtorice Slavice Štirn BesedA Knjigarna in galerija Domžale i Od 23. decembra do 6. januarja od 9. do 11. ter 17. do 18. ure Menačnikova domačija Domžale, Cankarjeva ul. Razstava jaslic Društvo narodnih noš Domžale 23. december ob 19. uri Knjižnica Domžale Predavanje Špele Buh: Surfanje v Maroku Knjižnica Domžale 25. december ob 19.30. uri Mladinski kulturni center Domžale Koncert Mladinski kulturni center Domžale 25. december ob 16. uri Cerkev Marije Vnebovzete Domžale Božični koncert Domžalski komorni zbor Domžale Od 25. decembra do 2. januarja ob od 10. do 17. ure Železna jama Gorjuša Ogled jaslic Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale 26. december ob 19. uri Marijina cerkev na Homcu Božični koncert Dekliška pevska skupina Sirene, KD Jožef Gostič Homec 26. december ob 18. uri Dom krajanov v Žejah 8. božično-novoletni koncert VEČER ZA VAS Prostovoljno gasilsko društvo Žeje Sv. Trojica 26. december ob 19. uri Hala Komunalnega centra Domžale Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale Občina Domžale, Godba Domžale 29. december ob 20. mi Hala Komunalnega centra Domžale Tradicionalni novoletni koncert Simfonični orkester Domžale - Kamnik 31. december od 22.ure dalje Center Domžal Tradicionalno silvestrovanje z ansambloma SIcer in Partizani ter ognjemetom Radio HIT, Občina Domžale 4. januar 2005 ob 19. uri Cerkev sv. Mohorja in Fortunta v Grobljah Božični koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnik Kulturno društvo Groblje so&otna (rtroška matineja sobota, 8. januar 10.00 - za IZVEN Nina Kokelj:METULJČEK in METULJČICA Gledališče Labirint, lutkovna predstava Glavna junaka naše zgodbe sta metuljček, ki ga najbolj zanima raziskovanje lepote narave in življenja ter metuljčica, krhka, nežna, vestna in vedno najbolj prizadevna učenka. Ko metuljček zaide v težave mu metuljčica nesebično pomaga in na srečnem koncu pravljice postaneta dobra prijatelja. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. sobota, 22. januar 10.00 - za IZVEN Jožica Roš, M. Starbek: . ZAJČKOVA HIŠICA W Mu Kulturno društvo Dob otroška predstava Sneg je pobelil hribe in doline ... mraz in megla nista prizanesla niti najbolj prisrčnim prebivalcem gozda. Prezebla zajčka si z zadnjimi močmi postavita skromno in prijetno toplo kolibico, toda nesreča ne počiva. Ko gresta v gozd po drva se v njuno hišico pretihotapi lisica in zajčka ostaneta na mrazu. Vas zanima kdo jima bo pomagal zvitorepko spraviti iz hiše? Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. V četrtek, 6. januar 19.30 - za IZVEN Otroški pevski zbor Mengeški Črički VEČER BOŽIČNIH PESMI IN USPAVANK koncert Otroški zbor Mengeški Črički z ubranim petjem razveseljujejo že sedmo leto. Zbor šteje 40 pevcev v starosti od 5 do 14 let. Posneli so že tri zgođčenke za založbo Helidon, redno pa se udeležujejo dobrodelnih prireditev, revij, radijskih in televizijskih oddaj ter koncertov ob kulturnih in drugih praznikov. Z zborovodjo Andrejo Polanec Kolenc bodo tudi letos zapeli na Tri svete kralje, s programom, ki ga sestavljajo najlepše božične pesmi in uspavanke. Poleg zborčka bodo na koncertu nastopili tudi številni gostujoči instrumentalisti in vokalisti. sreda, 12. januar 20.00 - za abonma MODRI IN IZVEN VASILIJ MELJNIKOV - violina BOJAN GORIŠEK - klavir Vasilij Meljnikov v Sloveniji deluje od j leta 1990 naprej, rodil pa se je na jugu Rusije, kjer je v Minsku tudi študiral j pri znani violinistki Olgi Parhomenko. Izpopolnjeval se je na konzervatoriju Petra lljiča čajkovskega v Moskvi. Poučevati je začel na Specialni srednji šoli in glasbeni akademiji v Minsku, sedaj pa je profesor violine na ljubljanski Akademiji za glasbo. Predstavlja se tudi kot vrhunski solist I in komorni glasbenik. Na domžalskem koncertu se mu bo pridružil I Bojan Gorišek, eden naših najvidnejših pianistov. Njegovi posnetki del Erica Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja so doma, predvsem pa v tujini naleteli na odličen odziv, na domžalskem koncertu pa bo duet predstavil dela ruskih skladateljev. 28. in 29. januar 20.00 Ben Jonson: VOLPONE ali LISJAK SNG Nova Gorica, komedija Beneški plemič Volpone se pretvarja, da je na smrt bolan, ter tako privablja in zavaja lovce na dediščino. V pričakovanju njegove smrti »krokarji« kar tekmujejo v prilizovanju in mu prinašajo dragocena darila. Na ta način si pridobi zavidljivo bogastvo, dokler na njegova vrata ne potrka ljubezen ... reda, 29. december 20.00 - za IZVE petek, 14. januar 20.00 - za IZVEN Milan Grgić: LJUBO DOMA, KDOR Moj teater, komedija ■■■■■■■■■i N DOR GA IMA Dandanašnji nas tarejo takšni in drugačni življenjski problemi, skoraj vsem pa sta skupna vsaj dva: generacijski in stanovanjski Ko se visoko noseča Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novopečenemu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem ter mlado ženo), si njena starša kljub zapleteni družinski situaciji, malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta. Tastovo stanovanje je res veliko, odnosi pa nevzdržni. četrtek, 27. januar 20.00 - za IZVEN Milan Grgić: JUHICA Moj teater, komedija Arhitekt Saško se je pravkar poročil z veliko mlajšo Vesno in odpravljata se na poročno potovanje. Ampak njega zgrabi v hrbtu in neizkušena Vesna, ki mu ne zna niti juhice skuhati, na pomoč pokliče njegovo bivši ženo. Ta pa bi si ga rada še malce privoščila ... in zapleti se začnejo. 20. januar • 4. februar 2005 10.00 -12.00 in 15.00 -19.00. VSTOP PROST DRAGOMIL BOLE fotografska razstava Dragomir Bole se je rodil leta 1948 rta Krasu. Najprej je diplomiral z gradbeništva, nagistrski naslov pa je dobil na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1982 mu je Mednarodna organizacija za fotografsko umetnost (FIAP) podelila naslov umetnik fotografije leta 1983 pa je od Foto zveze Jugoslavije prejel še naziv mojster fotografije. Njegova dela so uvrščena v stalno zbirko fotografij Modeme galerije v Ljubljani, v zbirko Arhitekturnega muzeja v Ljubljani ter kabineta slovenske fotografije v Kranju. V svojem delu se ukvarja večinoma s fotografijo In projekti, ki se nanašajo na raziskave mejnih področij vizualnih medijev. Kot posebno kvaliteto v njegovem opusu pa je potrebno izpostaviti prav ukvarjanje s fenomenom svetlobnega zapisa. GD Galerij« H.,i,..,<- KULTURNI DNEVI ŠTUDENTSKEGA KLUBA DOMŽALE v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale sreda. 19. januar 19.30 - IZVEN > razstava (v preddverju Kulturnega doma) Odprtje dobrodelne razstave lokalnih ustvarjalcev 20.00 - IZVEN > kulturno umetniški program Otvoritev festivala DNK (Dnevi kulture) - NIT ŽIVLJENJA nastopajo: društvo Lipa, Rok in Maja Iz skupine SKAT, vrtec Palček, Luka Vasle, Luka Horvat, Glasbene skupine OŠ Rodica, voditelj Sazo in presenečenje... petek. 21. januar 20.00 - IZVEN > dobrodelni koncert Slon in Sadež skupina seje odpovedala svojemu honorarju, saj gre ves izkupiček koncerta v dobrodelni sklad nedelja. 23. januar 15.00 - v preddverju Kulturnega doma > otroška predstava Teater Cizamo: Cirkus Bambinus 20.00 - IZVEN > gledališka improvizacija Matjaž Javšnik in Improvokatorji Iliru * rošura: U reku It ure internet: www.kd-domzale.si e-mail: lnfo@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Vstopnice so v prodaji 14 dni pred prireditvami, ob delavnikih od 10:00 do 12:00 (v upravi, vhod z dvorišča), 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. Kultura v Domžalah Preden se lotimo bolj ko ne kompliciranega pojasnjevanja gornjega naslova, si je potrebno razjasniti nekaj pojmov. Kultura niso zgolj institucionalizirane oblike, kot npr. Kulturni dom Franca Bernika, Knjižnica Domžale ali denimo Mladinski kulturni center Akumulator. Gre za mnogo širši pojem. V splošnem bi lahko rekli, da gre za stanje duha neke družbe. V našem primeru Občine Domžale. Takole na prvi pogled, se zdi. da smo kar zgledna družba. Občina in upravna enota funkcionirata nemoteno, kulturni dom izvaja svoj redni program z dokaj visokim obiskom, knjižnica se bo pravkar preselila v nove prostore in dobila »svež polet«, le MKC -Akumulator, ta občinsko-civilno-družbeni novorojenček, nekako štrli ven. Vsekakor velja v Domžalah omeniti tudi oblikovanje odgovorne in konstruktivne civilne-družbe. kije rezultat zavzetega dela predvsem mladinskih struktur. S tem pa seveda ne mislim delovanja podmladkov političnih strank in Mladinskega sveta Domžale, ki sta »apriorni« politični kategoriji in se kot taka v sfero civilne-družbe že po definiciji ne moreta uvrščati. V mislih imam predvsem tiste posameznice in posameznike, ki so seznanjeni z dejanskim dogajanjem v večini institucij javnega značaja (ne samo mladinskimi), zavedajoč se poslanstva sleherne organizacije, kije bila ustanovljena v prvi vrsti zaradi uporabnikov njenih proizvodov oziroma storitev. Občina zaradi občanov, knjižnica zaradi bralcev, kulturni dom zaradi gledalcev in poslušalcev. Študentski klub zaradi študentov, MSD zaradi mladih. MKC zaradi še mlajših itd. To pa je bistveno za organizirano delovanje sleherne družbe. »Nič novega«, boste rekli, vendar nekako se ne morem znebiti občutka, da prav nekatere naštete organizacije nemalokrat pozabljajo na svoje osnovno poslanstvo. Najsi bo razlog za to karkoli: povečana birokratizacija, nekontrolirana promocija ali pač pomanjkanje volje. Pravega opravičila ni. Razpoloženje zaposlenih in odgovornih mnogokrat variira med hlinjeno prijaznostjo in odtujeno ignoranco Verjamemo sicer, da je delo pogosto monotono in enolično, vendar ravno človeški kapital je tisti, ki je v mnogočem nedodelan ter ga so-ustvarjamo in so-oblikujemo in s tem (pozitivno ali negativno) spreminjamo že z vsakodnevnim vplivanjem eden na drugega in je zato za nas neprecenljive vrednosti. Pozabljamo tudi, da je v poplavi najnovejših tehnologij: od virtualne realnosti nekega interneta, do najbolj progresivnih modelov mobitelov, kjer nam podobe naših znancev neprestano migetajo pred očmi, ne da bi jih zares videli in občutili, ravno pristni človeški stik tisto, zaradi česar življenje sploh je. Smo eden zaradi drugega in ne samo zaradi sebe. Tako doma kot v službi. Družbeno-politični sistem nas sicer pogosto sili verjeti, da temu ni tako, vendar naj nas to ne zmede preveč. Kapitalizem je pač precej predvidljiva ideološka tvorba, katerega korekturo in regulacijo imamo ponovno v rokah samo mi, kar pomeni, da je prav od nas odvisno, kakšno podobo zavzema naše življenje, oziroma kakšna je naša vsakdanja vsebina. V prvi polovici novembra je grafična celica MKC-ja že drugo leto zapored speljala »Festival vizualnih umetnosti«. enotedenski projekt, v katerega so vključeni mladi ustvarjalci iz osnovnih in srednjih šol ter tudi nekateri starejši umetniki. Del razstave nekaterih izobešenih slik je potekal tudi na ploščadi pred blagovnico Vele. V prvi noči javne razstavitve so nekateri občani jasno pokazali, kaj si mislijo o tovrstni kulturi, ko so se živalsko znesli nad umetniškimi deli, ki se kot objekti pač ne morejo ubraniti. Nekaj dni kasneje je bila v Godbenem domu razstava dveh domžalskih umetnikov, slikarja samouka Srečka Vojska ter bodočega akademskega kiparja Žige Vojska, očeta in sina. Po razstavi so v parku za občino razstavili impozanten ženski kip. ki tudi ni doživel svojega prvega svita. Ob sodobnem načinu življenja minuli dogodki najbrž ne presenečajo nikogar, še manj šokirajo, saj je vandalizem problem, ki je nastal kot stranski produkt obstoječe družbeno-politične ureditve, anomalija, ki jo je moč obravnavati zgolj sistemsko. Iz navedenega lahko tudi sklepamo, da je splošna kultura v škripcih, saj je izživljanje nad lastnino nekoga drugega postalo popularen socialni fenomen predvsem med zdolgočasenimi najstniki, za katere imamo čedalje manj časa. Morda še kdo misli, da MKC-ja v Domžalah ne potrebujemo? Žiga Čamernik . '-. -*- *jLr T-' ' Kulturno leto 2004 na Studencu Zadovoljni, a že z mislimi naprej Tudi leto 2004 je Kulturnemu društvu Miran Jarc škocjan prineslo vrsto uspešnih prireditev, predvsem pa številne zadovoljne obiskovalce in obiskovalke, ki jih ni manjkalo prav na nobeni od vel kot 20 prireditev. Kako so zadovoljni organizatorji, sem povprašala Lojzeta Stražarja, predsednika Kulturnega društva Miran Jarc škocjan. Z letošnjim letom smo v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan zelo zadovoljni, saj je bilo več prireditev, več zadovoljnih obiskovalcev, po odmevih sodeč lahko letošnji tradicionalni že 4. poletni kulturni festival in ostale prireditve ocenimo kot uspešno. Pester program je privabil več kot 14.000 gledalcev in gledalk, mnogi med njimi so ob koncu posa-inc/ne prireditve po domače rekli, tla je bilo »neizmerno fajn« in da bodo na Studenec še prišli. Katera od prireditev pa je bila tebi najbolj všeč?. Vse je bilo zelo dobro, težko bi se odločil, da bi med samimi odličnimi izvajalci, kot so: Slovenski oktet, The Golden (jate Ouartet in Ncvv sving quartet, uarter, domača predstava Cvetje v jeseni. Vsak ima svoj izbor, svoj okus, pa vendar bi se sam odločil za koncert dveh vrhunskih glasbenih skupin, ki sta pripravili dva nepozabna večera. Najboljša pohvala je ta, da so ju nekateri prišli poslušat tudi letos in vedno znova ugotavljali, da so pevci iz leta v leto boljši. Cvetje v jeseni pa je vrhunec, predstava, ki jo vsi delamo s srcem in smo vedno znova veseli, če nam uspe. Posebno priznanj« za letošnjo predstavo je bil obisk igralcev iz Slovencem dobro poznanega filma Cvetje v jeseni, ki so predstavo ugodno ocenili. Morda kakšna zanimivost iz Cvetja v jeseni?- Kiparska razstava v Galeriji Domžale Lovro Inkret Razstava stvaritev v glini, bronu in kamnu akademskega kiparja Lovra Inkreta je nedvomno prikaz minimalistične umetnosti v slovenskem kiparstvu. Razstavljeni ciklus z naslovom »Valovanje« je na ogled v Galeriji Domžale do 30. decembra 2004. Do letošnjega leta je kipar Lovro Inkret samostojno razstavljal na približno dvajsetih razstavah doma in v tujini. Na tokratni domžalski razstavi M predstavlja z deli, nastalimi med leti od 1997 do 2004. Sprva je kipar oblikoval predvsem malo plastiko s človeško in živalsko podobo kot simbol nekonvencionalnosti, kasneje pa svoje stvaritve veliko bolj oblikuje abstraktno, geometrično in konceptualno I udi stroga konstrukcija kiparske celote in intelektualna zgoščenost pričata o mi-nimalizmu, ki se je v umetnosti pojavil v šestdesetih, prevladal pa v sedemdesetih. Likovni kritik Lev Menašc. predstavnik Inkretove umetnosti, upozarja, da Inkret sodi med nekaj tistih mlajših umetnikov, ki v osemdesetih prejšnjega stoletja niso mimetično posnemali trenutne mode v likovnem izražanju kot ostali, temveč so v minimalizmu slutili še veliko neizkoriščenih možnosti in posledično tudi avtorjevi razstavljeni kipi in reliefi \ minimalisličnih okvirih odkrivajo marsikaj novega. □ V Inkrctovih minimalističnih kipih se kaže avtorjevo raziskovanje sodobnih konceptov, ki bolj kot ustvarjanje novih artefaktov, zagovarjajo nov smisel že obstoječih. Pravzaprav gre za poudarjanje ideje serijskega in geometričnega zaporedja umetnine, stvaritve, ki se ne kaže le kot odsev epičnih in liričnih izrazov, temveč kot hladna analiz;! struktur, ki se skrivajo v njej. Avtor v različnih materialih strogi geometrijski nosilec omehča z valovitim vrhom in to tvorbo nato serijsko preoblikuje, vsako preoblikovanje pa vsakič učinkuje na svojstven način, ki ga podaja sam material. V reliefnih ploščah pa s slikarskim obravnavanjem slikovnega polja raziskuje odnos med ploskovitim in plastičnim, prazne ploskve pred nami pa so pravzaprav prostor za umestitev naših čustev. Katarina Rus Praznovanja v Knjižnici Domžale 26. novembra smo praznovali dan knjižnice. V ta namen smo pripravili praznično ustvarjalno delavnico za otroke. Mlajša skupina si je okrasila zlato ali srebrno darilno vrečko. Svoje »umetnine« so risali s prstnimi barvami. Starejši otroci so izdelali lep, unikaten krožnik. Keramični krožnik smo s pomočjo lepilnega traku razdelili na posamezne dele in jih pobarvali z :ikrilnimi barvami. Nato smo narisali še vzorčke. Ko se je krožnik dobro posušil, smo lepilni trak odlepili in izdelek zapekli v pečici. 3 decembra pa smo praznovali »Ta veseli dan kulture«. Pripravili smo delavnico v počastitev Prešernovega rojstva Lansko leto smo izdelali mavčni kipec našega največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Letos pa nam je bil izziv pesnikov Povodni mož. kar sploh ni bila lahka naloga Za material smo izbrali glino. Ta material dopušča veliko svobode, domišljije, nas sprošča ... Otroci so Povodnega moža odnesli domov, nekaterim pa je bila ljubša (in lažja za oblikovanje) njegova Uršika. Po končani delavnici se je dan kulture nadaljeval /. literarnim večerom letošnjega nominiranca za Veroniki-no nagrado - Jakom Koširjem. Predstavil nam je svoje pesniške zbirke. V prijetnem vzdušju nam je približal nežno ljubezensko poezijo. Prebral pa je tudi nekaj pesmi iz drugih ciklov: vrt, neskončna pesem, lačna duša, otrok in mavrica ... Meni je bila zelo všeč pesem KNJIGE. Odlomek pesmi gre takole: »Knjige -pribežališča, otoki in oceani. svetišča, pokopališča. Večnost - za hip - v dlani Preberite si kakšno njegovo pesem. Prepričana sem, da vam ne ho /al. ob marsikateri se vam lahko utrne solza v očeh. Naj bo teh solz sreče in veselja v novem letu toliko, kolikor si jih sami želite. Jaz pa vam želim in toplo priporočam, da se v tem praznično obarvanem, hitečem in potrošniško naravnanem »veselem decembru« poveselite še na druga- čne načine. Vzemite si čas za obisk nepozabnega koncerta, prijetnega literarnega večera, ogled razstave, prebiranje dobrih knjig ... lako preživete urice nas notranje duhovno umirijo in bogatijo. Seveda pa je to še lepše, če popeljemo s seboj tudi svojo družino, prijatelje, znance ... Naj bo v novem letu takih srečanj in lepih trenutkov čim več! Nives Podmlljšak Vsi igralci in ostali sodelujoči so se zelo trudili, da bi predstava uspela in prav vsak od njih je zaslužen, da so obiskovalci zadovoljni odhajali iz Letnega gledališča na Studencu. Kot zanimivost pa bi povedal, daje znani Podokničar v vlogi hlapca Danijela pravzaprav odkril svoj igralski talent, kar so opa/ili tudi gledalci. Pa še to: da se Jure Sesek znajde prav v vsaki vlogi in v njej najde sehe, kaže tudi to, da ga še vedno vabijo v šole in drugam, da jim predstavlja Krpana. Kaj pa v letu 2005? Podoben program kot letos. Načrtujemo, da bomo prvi jubilejni peti kulturni poletni festival 2005 začeli s koncertom ene najboljših pevskih zborov pri nas in v tujini Ave v krtinski cerkvi, v juniju bodo obiskovalci lahko prisluhnili Trubačem iz Guče, drugo uvrščeni skupini s svetovno znanega srečanja trubačev; v juniju bo svojo obletnico skupaj z nami praznoval Ansambel Štajerskih sedem. Njihov koncert bo za vse ljubitelje glasbe posebno doživetje, saj bo skupaj z njimi igral Big band iz Ljubljane, povabili bodo tudi druge zanimive goste vse skupaj pa ho posnela IV Slovenija. < iostili bomo mednarod ni koncert gospela, saj bo nastopila skupina Špirit O Memphis Live in Michigan iz ZDA. Kot zanimivost naj povem, da so iz rojstnega kraja Elvisa Presleyja, pokrovitelj koncerta pa bo ameriška ambasada. Domača gledališka predstava? Zagotovo bo komedija in zagotovo bo več kot 10 predstav - naslov naj ostane presenečenje prepričan sem, da prijetno. Ob tem naj omenim, da se bodo v okviru sedaj že tradicionalne razstave na prostem »Ko oči mislijo« moderatorja Silva ferška predstavili štirje priznani slovenski umetniki. pripravili pa bomo še nekatere druge spremljajoče prireditve, med njimi tudi pevsko srečanje mladinskih zborov Matice iz Ljubljane. Kako je z nadaljevanjem obnove Letnega gledališča Studenec? Z. obnovo smo letos nadaljevali in vanjo vložili več kot 24 mio SIT. S temi finančnimi sredstvi smo uredili zadnji del antfiteatni in s tem pokrili zadnji del tribune, zagotovili pa tudi pokritje vvc-ja. Na tak način je zagotovljena izboljšana akustika, predvsem v zadnjem delu gledališča. Podaljšanje strehe ob straneh pa zagotavlja, da obiskovalci tudi ob manjših nalivih lahko nemoteno sledijo prireditvam. Kaj načrtujete v letu 2005? Dokončno ureditev ploščadi ter dveh zasilnih izhodov, ki bosta hkrati tudi vhoda do vvc-ja, radi bi opravili najnujnejša obnovitvena dela pri lesenem odru - cca 450 m2, pozabiti pa ne smemo tudi na vrnitev najetega kredita. IM tem bi rad povedal, da smo vsa sredstva, pridobljena kot prihodek od prireditev, namenili za nadaljevanje obnove. Tudi v letu 2005 pričakujemo finančno sodelovanje s strani občine, ki nam je doslej veliko pomagala in brez njene večje pomoči vsega navedenega ne bo mogoče izvesti. Za konec še tvoje voščilo. Vsem obiskovalcem in obiskovalkam Poletnega gledališča Studenec, pa tudi vsem bralcem in bralkam Slamnika, v imenu Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan voščim blagoslovljene božične praznike, v letu 2005 pa veliko zdravja, sreče, miru in prijetnih trenutkov z nami! I Ivala, srečno tudi tebi. Vera Vojska Premiera Kulturnega društva Jožef Virk Dob Majhni in veliki otroci navdušeni nad Zajčkovo hišico Kulturno društvo Jožef Virk iz. Doba, ki počasi stopa proti svojemu zlatemu jubileju v letu 2005, zadnja leta prav vsako leto z najmlajšimi igralci pripravi predstavo za otroke, ki je tudi del tradicionalnega abonmaja, ki v Kulturni dom Dob enkrat mesečno privabi številne otroke in starše od blizu in daleč. Tako so mladi igralci in igralke tudi letos pripravili premieru. To je bila prijetna predstava Zujčkovu hišica Jožice Koš. ki jo je priredil in reži ral Mihael Starbek, kije poskrbel tudi za sceno in kostume. V prijetni živalski pravljici se zajček dolgouhec (Kaja Grčar) ter zajček Kratkorcpec (Tomaž Kurent) v hudi zimi, ko celo na odru sneži, odločita /graditi toplo hiško. To jima sprva preprečuje ra /igrana lisica - Petra Povše, ki jezi tudi svojega bratranca volka (Marko Starbek) in se končno vseli v zgrajeno toplo hišico, iz katere je ne spravi niti družina ježev (Lara Cerar ter Zala in Tjaša Hrovat) niti volk. Vsi skupaj za pomoč zaprosijo medveda Petra Starbka ter s skupnimi močmi preženejo hudobno lisico, ki bo /a ka/en zapustila gozd. Vse »živali« so znale imenitno plesati, nekatere tudi peti. volk in medved pa sta z domislicami skrbela za smeh med gledalci, ki so pomagali igralcem z oponašanjem živali, tako da jim resnično ni bilo dolgčas ter so bili na koncu tako veseli prijetne igrice, da igralcev z glasnimi aplavzi "kar niso spustili z odra, kar velja tudi za lisico, čeprav so bili kar precej jezni nanjo, ker jc uboga zajčka toliko časa pustila na snegu. Koreografija je bila delo Gordane Schmidt, za glasbo je poskrbel Andrej Starbek, za ton Aleš Žeudar, za luč Pavel Orehe k, vodja predstave pa je bil Stojan Ivanšek. Prijetna živalska zgodbica, v kateri so uživali tako nastopajoči kot obiskovalci je dokazala, da je v Kulturnem društvu Jožef Virk veliko mladih, ki radi in dobro igrajo, in veliko malce starejših, ki vedno izberejo pravljico, ki navdušuje vse. Obiščite katero od predstav in se prepričajte sami, kako prijetno je med »živalmi« na Močilniku. Kulturnemu društvu, Jožef Virk Dob pa iskrene čestitke in veliko majhnih in velikih navdušenih obiskovalcev in obiskovalk, Koncert Okteta bratov Pirnat iz Jarš in razstava Nejku v spomin Oktet bratov Pirnat je skupaj s Pirnat Ouartetom ter Andrejem Rozmanom - Rozo, ki je koncert popestril z. dramskimi vložki, 27. novembra v Grohljah pripravil spominski koncert, ki so ga naslovili Nejku v spomin ter se tako s pesmijo, ki jo je imel najraje, poklonili njegovemu spominu. Da velikega pevca niso pozabili, so dokazali Številni obiskovalci in obiskovalke, ki jih je navdušila tudi razstava o družini Pirnat skozi čas, s posebnim poudarkom na življenju in delu Nejka Pirnata. Ob ogledovanju fotografij so obiskovalci spoznavali posamezne pomembnejše postaje tako družine Pirnat od obdobja I'»20 do danes, kot tudi sprva fantovsko petje, nato pa nastanek ()kteta Pirnat tet njihovo skoraj petdesetletno petje, ki jih je naredilo znamenite po skoraj vsem svetu. Ob tem so obujali spomine na lastna srečanja-z oktetom Posebna pozornost je bila na razstavi namenjena Nejkotovemu deležu pri zborovskem petju. S fotografijami so bili predstavljeni zbori, s katerimi je nastopal, skladatelji in ustvarjalci glasbe z območja Domžal, tudi operni pevci z našega območja, zelo zanimiva pa je bila tudi fotografska predstavitev vokalnih skupin, ki delujejo na tem območju. Oktet bratov Pirnat se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje gospodu lončku Pavlinu, kije iz svojega bogatega arhiva življenja in dela naše občine, ponudil fotografije, ki sežejo od leta 1920 do današnjih časov. Koncert, na katerem se je Oktet bratov Pirnat prvič predstavil z novim dirigentom, Jožctom Dolinarjem, je lepo uspel. Obiskovalci so bili navdušeni nad obema vokalnima skupinama in so vsak njun nastop pospremili z gromkim aplavzom. Zelo ubran je bil tudi skupni nastop vseh pevcev. Prijeten večer, vodila gaje Draga Jeretina Anžin. s katerih so se Pirnatovi po- klonili spominu brata Nejka, bo vsem ostal v najlepšem spominu, v katerem ima svoje mesto že vse od svoje smrti nepozabni pevec Nejko Pirnat. Ob koncertu in razstavi se je Oktet bratov Pirnat zahvalil sodelavcu g. Tonetu Juvanu za 30-letno umetniško vodenje in zadnji dve leti tudi vodenje okteta. ....Jt.An M*-...... .....£M " w ~\ r ^ si* tok **" \ -M^ w m & -.M *** v Razstava kipov in slik v Galeriji Beseda v Domžalah Srečko in Žiga Vojska Do 20. decembra 2004 sta v razstavišču Knjigarne in galerije Beseda v Domžalah razstavljala oče in sin. Srečko in Žiga Vojska. Domžalčana Srečka Vojsko poznamo predvsem po slikah, malih plastikah in poslikavi keramike, medtem ko Žiga Vojska ustvarja monumentalne in tudi miniaturne kipe. Odprtju razstave, ki je potekalo 23. novembra 2004, se je poleg številnih sorodnikov, prijateljev in drugih obiskovalcev pridružila še domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, ki je po pozdravnem govoru razstavo tudi odprla. Glineni in leseni izdelki malih dimenzij s prizori iz kmečkega življenja, ženski akti, portreti in slikane podobe narave na slikarskem platnu samouka Srečka Vojske so dela, ki so bila ustvarjena za avtorjevo lastno zadovoljstvo. Kot slikar Srečko slika po naravi ali fotografskih predlogah, v njih pa izraža osebno noto, predvsem v bogatem motivnem svetu in tehnično izpopolnjeni slikarski potezi, medtem ko v portretih poleg obraznih značilnosti zasledimo več kot le površno opazovanje. Kot kipar motive črpa iz kmečkega okolja, ko upodablja kmete ali komične ljudske podobe, s plastičnim občutkom obdelave pa jim daje kompaktnost forme in prepričljivo monumentalnost. Njegovi večji kipi so ročno oblikovani unikati v lesu, v njih pa naturalistično upodobljene človeške figure. Dela Srečka Vojska so prisotna na mnogih javnih mestih v domžalski občini in okolici, po poslikavi majolik in druge keramike pa ni poznan le doma, temveč tudi drugod. Študent 3. letnika ljubljanske Akademije za likovno umetnost, Žiga TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci Vojska, je svojo študijsko pot posvetil kiparstvu, čeprav je predhodno pokazal vsestransko nadarjenost na različnih umetniških področjih. Tudi na razstavi so razstavljena kiparska dela skupaj s slikanimi platni iz zadnjih dveh let. Nedvomno mu neizčrpen vir ustvarjanja predstavlja žensko telo v gibanju, mirovanju ali metamorfozi. V oblikovni maniri sicer še ostaja zvest realističnemu upodabljanju figur v vitalističnih formah in z. jasno pri-povednostjo, a tu in tam uporabi tudi predelane, abstraktne oblike, ki govorijo o razmišljanju v modernistični maniri. Kipi so včasih tudi motivno razgibani, v celoti pa sledijo osnovnemu motivu - ženskemu aktu, polnemu intimnega nagovora. Kljub tipičnemu »šolskemu« raziskovanju človeške monumentalnosti, je v delih čutiti večno izpopolnjevanje, saj se v samem študiju oblik in tehnik, ki daje vsakemu delu nekaj novega, kaže tudi razvoj lastne forme, ki nakazuje samostojno avtorjevo likovno pot in s tem prehod k boli izčrpnim izpovednim temam. Žiga Vojska sodeluje na različnih likovnih festivalih v Sloveniji in tujini, tako je letos na primer ustvarjal v Mednarodni študentski kiparski šoli v Vrsarju na I Irvaškem, v okviru letošnjega ŠOU kiparskega mednarodnega festivala z naslovom »Metamorfoze« pa je ustvaril monumentalni aluminijasti kip in ga podaril Občini Domžale, ki so ga premierno postavili v parku pri občinski stavbi. K javnemu projektu spada tudi ženska figura v naravni velikosti, ki je bila v sklopu nedavnega Festivala vizualnih umetnosti MKC Akumulatorja Domžale razstavljena na ploščadi pred domžalsko blagovnico Vele. Avtorjeva velika želja je, da bi se izpopolnjeval tudi v tujini, predvsem pa ga zanima ustvarjanje javnih spomenikov, saj zagovarja populiziranje umetnosti v javnem prostoru; v ta namen želi tudi oblikovati študentsko formo vivo, kjer bi lahko mladi umetniki sodelovali v prostorski postavitvi kiparskih del v domžalski občini, saj še vedno primanjkuje ponudb in večjih prostorov za mlade ustvarjajoče umetnike. Meni pa, da bo moral domžalski prostor za kaj takega počakati še nekaj časa, saj domžalsko ljudstvo še ni pripravljeno sprejeti medse kaj več kot le umetnine, shranjene in zavarovane v zaprtih prostorih domžalskih razstavišč, temveč jih na javnih površinah brezskrbno uničujejo in s tem kažejo svojo nezrelost kulturne osveščenosti. Katarina Rus Z aktivnostjo pozabimo na čas Likovno društvo Petra Loboda Domžale je v septembru komaj na novo začelo študij, pa se staro leto že odpravlja in poslavlja. Zaključke aktivnosti evidentiramo, staro se odpravlja. Novo leto se nam že na javlja, od »starega » se poslavlja. Kdor koli bo že to bral, naj ve:« Da polno mero zdravja, vedrine, uspehov in osebne sreče v novem letu 2005 - ter pa še posebej veselih božičnih in novoletnih dni - naše DRUŠTVO vam želi!« Naše aktivnosti v 2. polovici starega leta so bile pestre in uspešne. DRUŠTVO je izpolnilo obljubljeno in zadano nalogo, ter pripravilo v septembru in 7. 10. 2004 otvorilo spominsko RAZS'IAVO v spomin pokojnemu predsedniku društva Gorazdu Skcn-derju. Na razstavi so sodelovali vsi člani: Leonida Goropečnik - Kočar, Ida Rebula, Vinka Končan - Frelih, Agica Križnar, Asta Perko - Stante, Gorazd Skender, Danica Smrdel, Alenka Sovine. Marjana Tavčar in Jože Vajda. Posebno veliko zaslug pri izboru vseh likovnih in kiparskih del, pri organizaciji in pri postavitvi spominske razstave je imel akademski slikar g. Janez Praprotnik, ki jo je neutrudno pomagal realizirati mentorju akademskemu slikarju g. Danijelu Fuggerju. Za njegovo pripravljenost in pomoč se mu društvo iskreno zahvaljuje. Spominsko RAZSTAVO si je ogledalo rekordno število obiskovalcev, kar dokazuje, da je bil dosežen poklonilno- duhovno kulturni namen spominske razstave! 6. 10. 2004 seje DRUŠTVO odzvalo povabilu g. Ane Medved, ki te običajno vsako leto organizira zanimivo srečanje naših članov z mladimi člani likovnega krožka na O. Š. ROJE. Skupaj smo slikali na temo »JABOLKA«. Nad slikanjem mladih smo bili prijetno presenečeni. Slikali so sproščeno in neobremenjeno nadvse domiselne in zanimive motive jabolk. Na srečanju slikanja pod mentorstvom g. Fuggerja so sodclovali:Vinka Končan - Frelih, Agica Križnar, Asta Perko - Stante, Ida Rebula, Danica Smrdel in Marjana Tavčar. Gospe Ani Medved se društvo zahvaljuje za vsa prizadevanja da je slikarsko srečanje tako lepo uspelo in za gostoljubnost njej in šoli. V Golfturistu v Domžalah je razstavljala svoja likovna dela (semenske lepljenke) Agica Križnar. Jože Vajda je razstavljal svoja kiparska dela v Izoli. 28. 10.2004 smo se udeležili otvoritve razstave Območnega srečanja likovnih skupin »Radomlje 2004« na temo »Voda in mokrišča«. Večina članov je sodelovala na razstavi in podarila svoje likovno delo. Ida Rebula pa je na otvoritvi te razstave prejela PRIZNANJE (knjižno nagrado) za svoje likovno delo z motivom kroženje vode v naravi. Na I. EX-TEMPERU Mekinje 2004 je sodelovala in podarila svoje delo Ida Rebula, ki je z Jožetom Vajdom sodelovala tudi na XXIV. EX-TEMPERU »Podoba Ljubljane 2004« in tudi tu prejela posamezno pohvalo in priznanje. Priznanje je za svoje kiparsko delo prejel tudi Vajda. Ida Rebula je sodelovala tudi na razstavi v Črnučah na temo »Voda, vir življenja«. Na EX-TEMPERU »DUPLJE 2004« sta s svojimi lik. deli sodelovali Danica Smrdel in Alenka Sovine. 12. II. 2004 so člani DRIJŠTVA v Zagreb odpotovali, kjer so si v zagrebški GALERIJI Klovičevi dvori ogledali razstavo Doni Maar in Picasso pod naslovom »Dotikanje s pogledom«. 3. II. 2004 smo si ogledali razstavo lik. del XXIV. EX-TEMPORA »Podoba Ljubljane« v steklenem ATRIJI I Mestne hiše in v Cankarjevem domu razstavo EDA Murtiča. V decembru smo se prijavili na RAZPIS Medobmočnega srečanja lik. ustvarjalcev razstave »Podobe Gorenj- Fotografljo likovnega dela Je prispevala Asta Perko - Stante ske 2003«. Razstava izbranih del je bila 15.12.2004 v Kamniku v galeriji Veronika udeležili smo se otvoritve. Vse svoje lik.in druge aktivnosti smo zaključili na novoletnem srečanju, kjer smo člani in še posebej naš mentor g. Fugger podali svoje mnenje 0 delovanju društva. Ugotovili smo, da je bilo naše delovanje v 1. 2004 pozitivno in uspešno naravnano. Vse naše likstvaritve pa so odraz naše volje - pripravljenosti in požrtvovalnosti. Vanje so vtkane pretežno pozitivne izkušnje našega življenja, ter tudi izkušnje in znanja naših likovnih vzornikov, ki so podlaga za naše uspešno nadaljnjo aktivnost in delovanje. Za naprej pa si DRUŠTVO želi, da bi bilo še tako aktivno, s poudarkom za čimprijetnejše počutje vseh članov v DRUŠTVU in to z vedrim in še bolj uspešnim pogledom v prihodnost novega leta 2005. Agica Križnar Galerija 19 na Kračevi domačiji Razstavljala Vera Terstenj ak Jo vičič V petek, 26. novembra 2004, so v okviru prireditev ob 16. obletnici delovanja Galerije 19 na Kračevi domačiji v Dolskem s prijetnim kulturnim programom odprli razstavo slik akademske slikarke, Domžalčanke Vere Terstenjak Jovičič, ki jo ljubitelji omenjene galerije dobro poznajo. Govorica preprostih stvari Vol Odkar obstaja navada, da božični dogodek ponazarjamo s postavljanjem jaslic, spadata vanje tudi dve krotki živali: osel in vol. Evangelist Luka, ki opisuje Jezusovo rojstvo in otroštvo, ju sicer ne omenja. Pri preroku Izaiju beremo naslednje vrstice, ki so odločilno vplivale, da sta se uvrstila med »priče« rojstva v Betlehemu: »Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika, Izrael pa ne pozna in moje ljudstvo ne razume« (Iz 1,3). Krepka primerjava pove, da so živali bolj dosledne kakor človek. To svetopisemsko mesto so že v 3. stoletju razumevali v povezavi z betlehemskimi jasli. Sv. Gregor iz Nise ga takole razlaga: Vol izraža vezanost na judovsko postavo in je simbol judovstva. Osel pa nosi breme malikovanja in predstavlja poganske narode. Med obema leži Dete Jezus, ki oba osvobaja težkega bremena. V renesančnem slikarstvu vol pogosto pomeni judovsko ljudstvo. V nasprotju do bika je vol simbol dobrote, potrpežljivosti, spokojnosti, mirne moči ali sile - sile dela in žrtvovanja. Vol, še bolj pa bivol, dragocena človekova pomočnika, sta spoštovana v vsej vzhodni Aziji. Na njiju jezdijo modreci. V videzu teh živali je nekaj nežnega in sproščenega, kar daje misliti na kontemplacijo (globoko premišljevanje). Kipi volov so pogosti v šintoističnih templjih. Bivol je bolj robat, težji in divji in pri hindujcih predstavlja božanstvo smrti. Pri ljudstvih vzhodne Azije, pri Judih in pri Grkih je vol sveta ž.ival in jo največkrat rabijo za daritve. Hekatomba pomeni žrtvovanje sto volov. Vol je tudi simbol duhovnika: najbrž zato, ker je povezan z veČino svetih obredov kot žrtev ali kot žrtvovalec (če na primer zareže prvo brazdo). Krščanski pisatelj Dionizij Areopagit takole povzema mistično simboliko vola: »Lik vola označuje silo in moč, saj lahko reže duhovne brazde, ki naj sprejmejo ploden dež neba. Rogovi pa simbolizirajo nepremagljivo moč.« Pri nekaterih zgodnjih krščanskih pisateljih vol - poleg jagnjeta - pomeni Kristusa in njegovo daritev. Vol je bil najpomembnejša vprežna žival v prvotni družbi. Zato predstavlja vse, ki potrpežljivo nosijo svoje breme in tiho delajo za dobro drugih. Krilati vol je simbol evangelista Luka; razlog naj bi bil v tem, da Luka v svojem evangeliju poudarja Kristusovo daritev za odrešenje ljudi. ' Bogdan Dolenc V kulturnem programu so sodelovali Oktet bratov Pirnat iz Jarš, recitator- ki. gledališka igralka Jerca Mrzel in Spela Čič, čelist Rok Vode ter povezovalec Franc Gradišek. Pa to niso bili vsi nastopajoči v programu odprtja razstave, ki se je je udeležila tudi županja (veta Zalokar Oražem. sa| so s svc|imi mislimi o 16-letnem delovanju Galerije 19 sodelovali tudi drugi obiskovalci. Med njimi je bilo tudi veliko predstavnic društva SILA in drugih prijateljev in znancev slikarke Vere, ki je med Domžalčani poznana tako po svoji galeriji Vera kol po znanih slikarskih delavnicah, kjer navdušuje mlade za slikarstvo. Kot je povedal gospodar Kračeve domačije v Dolskem, Tone Tič, nekdaj Domžalčan oz. točneje iz Ihana, ki mu ob obletnici delovanja Galerije 19 iskreno čestitamo, so vseh obiskov, idej, dobrih želja in nagrad veseli, sami pa bodo tudi v prihodnje skušali vsem obiskovalcem dati ka| novega, kaj lepšega. Prijetna tradicija Razstava umetniških del slikarske delavnice Ena izmed prijetnih tradicij, ki bi jih v mestu pogrešali, je tudi razstava umetniških del z motivi božiča in novega leta slikarske delavnice akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič. Letošnja, že 18. po vrsti, je našla svoje mesto v Knjižnici Domžale, kjer si jo lahko ogledate vse do konca decembra. Mladi umetniki v starosti od 7. do 16 leta so v svojih umetniških delih z različnimi tehnikami oživili različne božične in novoletne prizore ter motive in vsem gledalcem omogočili, da so po ogledu razstave njihovi koraki proti novemu letu še prijetnejši. RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 RUBOM Trgovina in storitve, d.o.o. Masljeva ul. 3, 1230 Domžale Tel.: 01 72 43 180, fax: 01 72 43 039 Podjetja oskrbujemo s pisarniškim materialom Še posebej ugodno nudimo potrošni material priznanih blagovnih znamk Vesele/ tbcvžične/ pmzmtw irv sieaia noua leto* 2005/ Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do četrtka od 7.00 -15.00 ure in v petek od 7.00 -14.00 ure 4 pisma bralcev Pohvala Servisa Veit z Vira Običajno se občani oglašajo v Pismih bralcev takrat, ko je kaj narobe ali ko so doživeli kako neprijetno izkušnjo. V veselje mi je, da lahko Domžalčanom in okoličanom povem nekaj o mojih dobrih izkušnjah, ki jih imam kot uporabnik s FlAT-ovim servisom na Viru. Med letom sem večkrat potreboval storitve tega servisa; nanese tako, da sem jih potreboval, ne da bi se na servisu napovedal, pa sem vedno naletel na izjemen poslovni profesionalni odnos, ki je vodstvu servisa in delavcem samo v ponos. Ravno pravšnja mera prijaznosti in pripravljenosti prisluhniti šoferju v težavah so me vse leto navduševale, zato jih lahko ob koncu leta. ko izrekam Servisu Veit na Viru najboljše želje za novo leto, samo priporočim tudi drugim voznikom. Morda firma FIAT ni povsem v vrhu evropskih izdelovalcev avtomobilov, zagotovo pa je Servis Veit z Vira med najboljšimi promotorji te firme. V servisu sem zahvaljujoč njihovim delavcem vedno dobil občutek, da ščitijo stranko in njene interese. Zato bom tudi vnaprej z veseljem njihova stranka, to pa ob koncu leta priporočam tudi drugim. M. A. B. Domžale Beseda urednice Ob polemikah in razpravah, ki jih je vzpodbudila objava prispevkov Draga Cerarja in Janeza Stibriča v 15. številki Slamnika na temo Spominski slovesnosti ob smrti talcev po Šumberkom na rob, sem dolžna bralcem in bralkam tole pojasnilo: Začrtana pluralno sprejeta vsebinska zasnova našega časopisa Slamnik omogoča vsem, ki to želijo, izražati mnenja, poglede in stališča. Posebej je ta možnost ponujena v rubriki Pisma bralcev, v kateri vsak lahko po svoji vesti, prepričanju in pogledih zapiše kaj o konkretnih problemih ali pojasni svoje poglede ih mnenja v zvezi z objavljenimi prispevki in drugimi dogajanji. Ta možnost je bila dana Dragu Cerarju in Janezu Stibriču, sicer članu Uredništva Slamnika. Oba sta se pod svoja prispevka podpisala, o vsebini obeh je bilo seznanjeno Uredništvo. Oba avtorja za vsebino prispevkov »stojita« in zanjo odgovarjata. Menim, da je objava njunih prispevkov samo podoba demokratične naravnanosti uredniške politike in dokaz pluralnosti časopisa. Pripominjam, da objavljeni članek Janeza Stibriča ne izraža mojega osebnega stališča do omenjene problematike, hkrati pa mi je žal, če je povzročil bolečine udeleženim oz. njihovim sorodnikom. Odgovorna urednica Slamnika, Vera Vojska Pojasnilo V zvezi s prispevkom Resnična zgodba o streljanju treh talcev, Venclja Perka, Franca Hvatala in Ignaca Hribarja, 20. septembra 1944 pod Šumberkom, pojasnjujem, da je do tragičnega dogodka na Čadovi domačiji prišlo, ko smo našteti partizani na domačijo prišli po kolo, ki ga je partizan Grega pred časom pustil, ker se je utrgala veriga. Ob pogovoru z gospodarjem Čadom so od vseh strani skočili domobranci in hudo ranili Grega, ustrelili Milčinskega, sam pa sem jim, še danes ne vem kako, ušel. Vinko Kokalj Resnica je drugačna! Mene, Jelo Obradović, hčerko Venclja Perka, so sredi avgusta 1944, skupaj z očetom, aretirali domžalski belogardisti. Po fizičnem in psihičnem mučenju v njihovi postojanki, so me odpeljali v kamniške zapore, mojega očeta pa so skupaj s še dvema zapornikoma ustrelili pod Šumberkom. To povorko belogardističnih morilcev s tremi talci so v zgodnjih jutranjih urah v septembru 1944 videle še danes živeče priče. Vse, kar je o tem dogajanju v zadnji številki (15.) Slamnika poročal Janez Stibrič, so gole klevete in namerne laži. V istem časopisu štev. 15 pod »Pojasnilo 2« odgovorna urednica navaja, daje Uredništvo v zvezi s prispevkom Spominska slovesnost ob smrti talcev pod Šumberkom zaprosilo Arhiv RS za informacijo o tem dogodku. Arhiv RS je Uredništvo obvestil, da so našli gradivo v dveh dokumentih, in sicer v Kratki kroniki šolskega okoliša Domžale in v knjigi Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini. Nagradna križanka Tudi za novo leto AMBROŽ Tudi za tokratno NAGRADNO KRIŽANKO smo v Uredništvo prejeli številne rešitve, največ sreče pri žrebanju nagrad, ki jih je prispevala HONDA AMBROŽ, pa so imeli: - brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC: Primož Strniša, Miklošičeva 4b, Domžale; - plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT: Marjeta Pavlin, Cesta Radomeljske čete 6, Radomlje; - plastična ročka 4 1 olja CASTROL GTX 3: Mirni Kavčič, Gabrje 4, 1223 Blagovica; - preventivni pregled vozila z meritvami: Marija Pleško, Tomišelj 37, Ig. Za pravilno rešitev današnje križanke pričakujemo vaše rešitve do vključno 10. januarja 2005 na naslov KULTURNI DOM FRANCA BERN1KA DOMŽALE, Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Med izžrebance bomo razdelili štiri nagrade IIONDI. AMBROŽ iz Radomelj in sicer: - brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC - plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT - plastična ročka 4 1 olja CASTROL GTX 3 - preventivni pregled vozila z meritvami Veliko sreče pri žrebanju pa tudi v vseh dneh leta 2005! Uredništvo Prvi dokument je urednica citirala: »Septembra 1944 so bili ustreljeni nekateri vidni funkcionarji Osvobodilne fronte v tukajšnjem okolišu, med njimi učitelja Venčeslav Perico in Franc Hvatal«. Ker je obrazložitev drugega dokumenta v članku Pojasnilo 2 izostala, jo naknadno v kratkem povzetku podajam jaz; Naslednje njihovo veliko hudodelstvo je bil uboj treh aktivistov, in sicer Franca ('hvatala, Franca Hribarja in Venclja Perka, pod Šumberkom ob cesti Vir - Ihan in da so domobranci s takšnimi in podobnimi dejanji še nadaljevali ... Avtorji knjige so Franc Avbelj, Miroslav Stiplovšek in Ivan Vidah (v lastijo ima tudi Uredništvo časopisa). Vse zgoraj navedeno je dokumentirano tudi v knjigi Kamniški zbornik 1941 - 1961, letnik VII, stran 232. Komentar ni potreben. Jela Perko - Obradović Odgovor na članek "Povzetek za javnost" Državni lokacijski načrt glavne ceste Želodnik - Vodice Končno se je nekdo opogumil in z enoletno zamudo, brez kakršnekoli obrazložitve o spreminjanju trase in prilagajanju določenim interesom, napisal za Slamnik nekaj suhoparnega besedičenja o bodoči povezovalni cesti Zelodnik-Preserjc-Mengeš-Vodice. Našel se je in vidiš ga zlomka, napisal je le povzetek iz uradnega lista Republike Slovenije št. 48, ki je izšel .30.4.2004 in se podpisal z inicialkama O.I . Članek je bil za povprečnega bralca zanimiv, pač še ena zgo- Tradicionalno novoletno srečanje uredništva in dopisnikov Slamnika smo tokrat izkoristili tudi za slovo od člana Uredništva Urbana Znidaršiča. Odgovorna urednica Vera Vojska sc mu je v svojem imenu in v imenu Uredništva zahvalila za uspešno delo in mu tudi v prihodnje zaželela vse najboljše. dba več. Tisti, ki pa mu je zgodba bolj blizu in pozna situacijo ali pa ga celo moti hrup nove avtoceste že od daleč, pa na članek o na novo trasirani cesti in novemu odcepu v sredini Preserij gleda povsem drugače. Najbolj veseli med vsemi pa so prav gotovo tisti, ki so si novo traso povezovalne ceste priredili tako, da bodo s polnimi žepi odšli stran od cestnega hrupa. Nekaj prav posebnega pa seje projektu povezovalne ceste zgodilo na odseku med Kamniško Bistrico ter tovarno Lek, v kraju Preserje. Projektanti so naredili fantastičen projekt, pokrit vkop povezovalne ceste, tako da ko bo projekt zgrajen, se na križišču Tovarniške ulice, Kamniške ceste ter železniške proge Ljubljana-Kamnik praktično sploh ne bo vedelo, daje spodaj še ena cesta. No ja, tisti ki živimo v Preserjah že vsaj pol stoletja in več, bomo opazili, da tudi trgovine nimamo več. Ta čudoviti projekt, "Tunel" sredi Preserij, pa bo moral dobiti tudi svoje ime. Najbolj delavni in ustvarjalni pri tem projektu pa so v Preserjah prav gotovo tudi člani kluba "VIP". Vidi ga zlomka, projektanti pa so pomislili tudi na tiste, ki se bojijo tunelov in so malo pred njim sredi naselja naredili odcep, ki naj bi z novo povezovalno cesto spojil Pelechovo cesto sredi naselja ter s tem odcepom prepodili nekaj članov kluba "VIP". Davkoplačevalci pa smo tako ali tako potrpežljivi ljudje in AMBROŽ I OBRAT ZA I PEČENJE KRUHA PRODAJA VOZIL AVTOKEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA CAR-LINE AMBROZ d.o.o. Prešernova 12,1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax.: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net prodaja@honda-ambroz.com servis@honda-ambroz.com Http://www.hondaambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.si IVAN HRIBAR LESENI ODPADKI 01 SEKANJU KOSOVSKA PEVKA (/ANA) GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC BARVILO ZA LASE, KNA GLAVNO MESTO JORDANIJE IT TRM IGRALKA (SOPHIAl PEVKA BARUCA SLIKARKA POTOKAR SLANO JEZERO VKA2AH STANU 0T0 VRHOVNIK CELOTE 0 HUM 11* 1 . '-^a. POMOČ: EBO-kraj v Angoli, AMNIJ-amnion, ORLON-sintetično vlakno in tkanina, ILI-reka v Kazahstanu, OTERO-Spanski pesnik (Blas de), ILOVM-otok v Jadranu, južno od Lošinja, KOPITNIK-nož za obrezovanje kopit, NIMANI-kosovska pevka (Zana) SLAMNIK • december 2004 4 pisma bralcev bomo mirno plačevali davke za drage in zgrešene projekte. No ja, da pa ne bi bilo treba nikogar prepoditi iz Preserij, pa bi morali projektanti še enkrat pogledati v svoje plakate in malarije ter novo cesto spojiti z obstoječo Kolodvorsko cesto zunaj naselja. Krajanom Preserij bi bilo odmaknjenega kar nekaj hrupa od nove ceste, še posebno pa od nepotrebnega odcepa v sredini kraja. S tem bi si projektanti popravili domnevno slabe projektantske plače, državnemu proračunu bi prihranili nekaj težkih milijonov EUR, KS Presoje pa bi ostalo enajst prepotrebnih volilnih glasov za potrebno večino, /a konec pa še nekaj stavkov v poduk! Ta prečudoviti projekt, ki je nastal v KS Preserje z vdano pomočjo članov kluba "VIP" in občinskega vodstva, je zaenkrat na srečo prizadetih krajanov še na papirju. Vsi osnovni podatki za fantastično zamišljen projekt so prišli v parlament bivše vlade prav iz baze, nekateri poslanci pa so si močno prizadevali, daje bil projekt delno in kar se da hitro ter brez vednosti vseh prizadetih krajanov sprejet že v letu 2003. Sedanja vlada pa bo morala še enkrat dobro proučiti že sprejete dvomljive projekte novih cest, če bo hotela finančno preživeti. L. P. Občinski svet -za nakup lestve Kako pomembna je primerna oprema gasilcev, je Slovencem po/.nano že več kot stoletje, neznano pa mi tudi ni, da se v času tranzicije pozablja na stiske »majhnih ljudi.« Sama sem že dvajset let prebivalka SPB in bi vam v tem kontekstu tudi sporočila, da že vsa leta plačujemo nekaj deset odstotkov višje režijske stroške od ostalih sosesk, med drugim tudi storitve čiščenja na zahodni strani objekta in garažah, stroške za varnostno službo in stroške priključka na Center požarne varnosti v okviru I lelios-a. Žal je bila zasnova gradnje objektov in soseske SPB-eja zgrešena, vendar za to nismo odgovorni stanovalci. Pri reševanju raznih problemov pa ob pomoči in razumevanju lokalnih skupnosti vseskozi visok del bremen nosimo tudi sami. Nakup motorne lestve za potrebe gasilcev gotovo ne bo še ena od nepotrebnih in zgrešenih naložb, saj požar lahko preseneti kjerkoli v blokovskih naseljih na območju občine inje hitra intervencija še kako pomembna. Poslanski skupini LDS. ki je predlagala, da se za lestev iz Občinskega proračuna za leto 2005 zagotovi 50 mio SIT, se za predlog zahvaljujem. Občini Domžale pa želim, da bi čimprej z vsemi zainteresiranimi našla ves potreben denar za nakup lestve. Prepričana sem, da bomo tudi v prihodnje s skupnim sodelovanjem prebivalcev SPB in Občine Domžale zagotovili vsem primerne pogoje za bivanje v samem centru Domžal, Vsem želim srečno 2005. Martina Hameršak LEKARNA VIR i iufarjevu I bimžalr tri. 01/721 1582 Pon - pet od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Lekarna Vir nagrajuje Z našo ponudbo do več zdravja tudi v letu 2005 Med tiste, ki vam želijo polepšati praznične dni in prispevati k vašemu zdravju, je tudi LliKARNA VIK, ki jo najdete na Viru. Cufarjtva inje odprla vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. /a tri srečneže, ki bodo v voščilu, ki ga bodo poslali na Uredništvo Slamnika uporabili besedo LliKARNA, bo gospa Blanka pripravila tri lepe pakete, v katerih bodo: - Izdelki za pvoečanje odpornosti - Vitaminski dodatki za otroke - Nova energija za energične. Voščila pričakujemo do 31. decembra 2004 na naslov Kulturni dom Franca Kemika Domžale, Slamnik, p.p. 2, 1230 Domžale. LEKARNA VIR vsem našim bralcem in bralkam želi srečni) in zdravo 2005. Pohitite in se nagradite. Srečno! Uredništvo Življenje je veselje, le če uživaš ga ... Martmovanje v vinski kleti Sirkovih v Domžalah Še v Svetem pismu piše, da vino razveseljuje človeku srce, seveda, če ga uživamo z mero. Vedno pa je ob tem potrebna tudi ustrezna družba, ki zna vino še poplemeni-tili. In prav to je odlično udejanjal in tako ustvaril i/vrstno martinovanje šef vinske kleli, Aljo.ša Sirk. kije bil zelo odprtih rok pri rezanju sijajnega kraškega pršuta. Večer so AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. Smo c %5/ KERSNIKOVA 12, DOMŽALE Tel.: 01 72103 61, GSM 041 633 075 popestrili še njegova mama Vetena žena Marjeta, kakor tudi strežnica Brigita, pa tudi obiskovalci smo bili rožnate volje, po načelu »z glavo v vinsko klet in z glavo iz nje«. Ob vsem tem želim povedati, da je tako bogato gostoljubnost kakor pri Sirkovih m takšno razpoloženje težko doživeti, kakor je AMICUS VERUS RARA AVIS, kar pomeni, da je resnični prijatelj redka ptica. Pa še to v vednost, nudijo kvalitetna odprta in vrhunska buteljčna vina iz Goriških Brd. Ivan Kepic Šolska košarkarska liga Srednješolke znova pod koši Prvi del prvega kroga je dokončno sklenjen, znana je še zadnja osnovnošolska ekipa, ki nadaljuje redni del tekmovanja, pod koši pa so se v torek prvič v letošnji sezoni pomerile tudi srednješolke. Novinke v ligi, košarkarice srednje šole Domžale so z nestrpnostjo čakale srečanje z ekipo Cimnazije Kranj, ki ima letos visoke cilje. Ekipo je ob koncu prejšnje sezone sicer zapustila izvrstna Katarina Ristič (končala je srednjo šolo), je pa kranjske vrste letos okrepila Ajda Gabrovšek. (ilede na to, da je tekmo v Domžalah soorganizirala ekipa Zavoda ŠKL, je bilo v dobri meri poskrbljeno tudi za šov. Prvo žogo sta vrgla domžalski podžupan Ione Dragar in lani najboljši srednješolski košarkar ŠKL, Jure Močnik. Za spodbudo domače ekipe so poskrbeli številni sošolci, Kranjčankc pa je spodbujalo tudi šolsko moštvo, ki letos spet računa na finalni turnir. Pravo navijaško vzdušje sta ustvarili akrobatski navijaški skupini Gimnazije Bežigrad in Šolskega centra Novo mesto, za glasbeni vložek pa je poskrbela mlada hrvaška pevka Ivana Brkić. Domačinke so se vzdušju primemo bojevale do konca, vendar so morale priznati premoč višjih in bolj izkušenih Kranjčank. Zora Peruško Prvo žogo sta vrgla domžalski podžupan Tone Dragar in lani najboljši srednješolski košarkar ŠKL, Jure Močnik. Karate klub Atom Shotokan Domžale Ljubljana OPEN 2004 in 12. karate turnir »Tromejnik 2004« V veliki telovadnici Savije Ljubljana sta Karate klub Olimpija Ljubljana in VVKF Karate zveze Slovenije pripravila veliki mednarodni Karate turnir Ljubljana OPEN 2004, na katerem je sodelovalo krepko čez 500 tekmovalcev in tekmovalk z mednarodno udeležbo skoraj vseh bivših jugoslovanskih republik, Italije, Avstrije in drugih. Turnirja se je na povabilo organizatorja udeležil tudi Karate klub Atom Shotokan Domžale - tokrat s skromno udeležbo 10 tekmovalcev in tekmovalk, predvsem v nižjih starostnih skupinah in kategorijah. Pri starejših je imel dovolj želje po tekmovanju le Jernej llomar. Lovrenc Kokalj je bil na tekmovanju v vlogi sodnika. Domžalski klub Atom je na tekmovanju dosegel naslednje rezultate: Planko Simon 2. mesto, Kihon ippon kumite. Lorina Smolnikar 1. mesto, Kate do 5 kyu; Skok Gašper 1 mesto. Kate 4-2 kyu; Bleje Nejc I. mesto. Kate do 6 kyu; (iolobič Matic 3. mesto. Kate do 6 kyu; Svetek Urša 3.mesto. Kumile borbe ženske +40kg; Kokalj Timotej 3. mesto, Kumite - moški -45kg: llomar Jernej 3. mesto, Kumitc-horbc 12. karate turnir za Pokal »TROMEJNIK 2004« V soboto. 11.12.2004. je v telovadnici osnovne šole Kuzma potekal v organizaciji S.K.I zveze Slovenije in tehnični izvedbi S.K.I. karate-do kluba »Tromcj-nik«-Kuzma 12. S.K.I. turnir za pokal » I romcjnik«-Kuzma, kateri je istočasno veljal kol 3. pokalni turnir S.K.I. zveze Slovenije. Na turnirju je sodelovalo 170 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prihajali Iz H. klubov S.K.I. zveze Slovenije. Najuspešnejši so bili člani in članice kluba »Atom«-Domžale, pred člani »Tabor«-Maribor in »Tromejnik«-Kuz-ma; isti končni vrstni red pa je bil tudi za Pokal S.K.I. zveze Slovenije. REZULTATI tekmovalcev iz Atoma: KATE POSAMEZNO: MLAJŠI DEČKI-od rumenega do zelenega pasu: 2Rok KURENT, 3Nejc BLEJC MLAJŠI DEČKI-od vijoličastega do rjavega pasu: 2.Simon PLANKO DEKLICE-od vijoličastega do rjavega pasu: 1.Špela GRAD (Wankan-lhaiu 3.Urša SVETEK STAREJŠI DEČKI-od rumenega do zelenega pasu: 1.Matic GOLOBIC STAREJŠI DEČKI-od vijoličastega do rjavega pasu: I.Timotej KOKALJ 3Edin BEHIČ MLADINKE/ŽENSKE-od rumenega do modrega pasu: 3.Lorina SMOLNIKAR 4Alenka TRPIN MLADINKE/ŽENSKE-rjavi in črni pas: 2.Tamara KOKALJ 3Tjaša GA-VEZ 4.Sonja CERAR MLADINCI-rjavi in prvi črni pas: 2.Timotej KOKALJ 3Aleš MAND1Č MOŠKI-od rumenega do modrega pasu: 3Dušan SVETEK MOŠKI-rjavi in črni pas: 3. Miha GAVEZ KUMITE KATEGORI.ISKO: MLADINCI - 65 KG: 2.Gašper SKOK 4Edin BEHIČ MLADINCI + 65 KG: 1.Gregor TR1LLER 2AlešJvlANDIČ MLADINKE/ŽENSKE 60 KG: I.Urša SVETEK MLADINKE/ŽENSKE + 60 KG: I.Sonja CERAR 2Tjaša GAVEZ 3Tamara KOKALJ MOŠKI - 75 KG: 2.Miha GAVEZ MOŠKI + 75 KG: 4.Tadej TRINKO VRSTNI RED ZA I2.S.K.I. POKAL »IROMEIN1K«: 1 ATOM-DOMŽALE 960 točk 2.TABOR-MARIBOR 780 točk 3TROMEJNIK-K1JZMA415 točk. KONČNI VRSTNI RED POKAJ. S.K.I ZVEZE SLOVENIJE (Ruše-Celje-Kuzma): 1 ATOM-DOMŽALE 2924 točk 2.TABOR-MARJBOR 1983 točk 3.TROMEJNIK-KUZMA 1485 točk. Vodstvo Karate kluba Atom Shotokan Domžale leto 2004 ocenjuje kot eno najbolj uspešnih in si želi tudi v letu 2005 veliko zmagovalnih stopničk, predvsem pa uspešnega tekmovanja pa tudi druženja v klubu Bojana moški iHOk-g.- Hrvaška open 2005 Marjan Bolhar drugi II. decembra 2004 je v Kutini na Hrvaškem potekal največji predbožični odprti turnir Hrvaška open v organizaciji Wacn Kickhoksinga, najmočnejše organizacije liga športa na svetu. Sodelovalo je 810 tekmovalcev iz 10 klubov ter II držav. Klub borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob je zastopal Marjan Bolhar v disciplini lighl eonlakl kickhoksing do 79 kg. Med 13 mojstri kickboksa iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine. Slovenije in Madžarske je na poti do finalne borbe premagal dva hrvaška tekmeca ter iz Bosne in 1 lercegovine, vse s 3 : 0. V finalu je bil po točkah boljši tekmovalec iz. Madžarske z 2 : 1. Zahvaljujem se KS Dob, Občini Domžale, Koželj Dob. Radiu Hit. Helios Količevo. Identicus Slovenija, klubskemu teamu, sodniku Tadeju Geriču,, Anžetu Korošcu za priprave ter študentom na Fakulteti za šport, Bošjanu Poscdiju in Mateju iz Otela. Čestitamo! Bojana Okrepitev Boksarskega društva Domžale Kickboksar David Nagode 32-letni Vrhničan David Nagode se je z letošnjim letom pridružil ekipi boksar jev iz Doba in okolice, ki iz leta v leto dosegajo čedalje odmevnejše rezultate doma in v tujini. K odločitvi o prestopu i/. Vrhnike k Domžalam so ga privedli predvsem dobri odnosi s trenerjem Marjanom Bolharjem, ki ga je David označil kot zanesljivega in korektnega človeka. »'trenirati sem malo za šalo malo zares začel pri 16 letih, takrat smo malo trenirali in malo pavzirali. Odločitev za kickboks je bil predvsem lirbec. šele kasneje meje za ta šport navdušil trener Janez Gale,» pove I )avid, kije prometni tehnik in kije nad športom, pred katerim ima veliko ljudi (včasih tudi upravičeno) predsodke, predvsem dobro mnenje. »Meni sta boks in kickboks način življenja. Poleg lastnega treninga imam tudi svoj boksarski klub Barje, treniram skupino rekrealivcev boksa v Ljubljani. Kljub predsodkom glede boksa sem prepričan, da je vadba, če je pravilno vodena, primerna za rekreativce, tako moške kot tudi ženske. Treningi so fizično zelo aktivni, med njim porabimo veliko kalorij, ob skrbi za telo pa je tukaj še razvijanje tehnike in motoričnih sposobnosti telesa in duha ter izboljševanje ravnotežja in natančnosti. Kickboks je odlična stvar tudi za samoobrambo!« Kickboks je po Davidovih besedah precej univerzalna borba, saj se boriš z rokami in nogami, zahteva celovito pripravljenost človeka, od tod verjetno tudi njegov opis samega sebe, ki je povprečnemu človeku morda težje dosegljiv kot športniku, ki ima za sabo že kar nekaj treninga in uspehov, pri doseganju česar mu pomagajo tudi Novice Extreme. »V fiill kontaktu sem bil na državnih prvenstvih najboljši v letih 1994,2000,2001,2002 in 2004, v okviru mednarodnih tekmovanj sem 2003 nastopil na Irish open, kjer sem zmagal, prav tako sem bil najboljši istega leta in še 2004 na world eup v Mariboru, na vvorld cup v italijanski Piacenzi sem bil najboljši 2002 in 2003. Seveda so tekmovalci razporejeni po skupinah glede na telesno težo, saj le tako lahko pride do enakovrednega boja« Davidov trening je kombinacija tehnike, fizične pripravljenosti, aktivacije, moči in še zelo pomembne stvari - počitka. »Petkrat tedensko treniram kombinacijo fitnes, tek in skupinski trening. Treniram po pro- gramu, ki mi ga sestavi dr Branko Škof. Treningi so razdeljeni na obdobja splošno bazično, bazično obdobje, pred tekmovalno in po tekmovalno obdobje.« Če sklepamo na njegov simpatičen odgovor na vprašanje, kako bi se opisal z le petimi besedami: močan, hiter, borben, iznajdljiv in lep - bomo tako o Davidu kot tudi o Boksarskem društvu Domžale še veliko pisali Do takrat srečno in naj se uresniči želja po čim večjih uspehih na mednarodnih tekmovanjih v letu 2005! Bojana Zadal z leve režiser Metod Pevec, Tadeja Mrhar In glavni Igralec ... Spredaj tekmovalke KDK Domžale KDK Domžale Se zgodi Čeprav sezona kotalkanja ni na vrhuncu, se v KDK Domžale dogaja veliko spodbudnih stvari. V klub so prestopile tekmovalke iz ŠD Piran, zato je na treningih še bolj živahno in množično. Na Miklavžev dan pa se je zgodilo, da so »filmarji« TV Slovenija povabili prav naše tekmovalke k snemanju nadaljevanke SE ZGODI. Tako laskavega povabila ne dobiš vsak dan, zato so se dekleta rada odzvala vabilu in ves dan preživela s snemalno ekipo nadaljevanke pod režisersko taktirko Metoda Pevca. Nadaljevanka se bo na TV SLO pojavila predvidoma v januarju, imela ho petnajst delov. Žal pa vam ne moremo in ne smemo povedati, kakšen bo konec nadaljevanke. Lahko pa vam razkrijemo, da bodo prav v zadnjem delu kotalkarice KDK Domžale doživele svoj filmski debi. V nadaljevanki sicer nastopa članica našega kluba, Tadeja Mrhar s filmskim imenom Frida. Navdušene kotalkarice, bodoče male filmske zvezdice, so vse hkrati pripovedovale o snemanju, kako je zanimivo, prijetno, zabavno in na koncu smo ugotovili, daje tudi naporno, saj je najmlajša igralka zaspala v naročju svoje mame. Ekipi Metoda Pevca se zahvaljujemo za vabilo, kotalkaricam pa želimo, da se jim tudi v bodoče zgodi veliko lepega. Vsi skupaj želimo vsem občankam in občanom Domžal srečno in uspešno novo leto. KDK Svetovno prvenstvo v standardnih plesih Za plesalcema Matejem in Spelo Kralj je uspešno leto Naša plesalca Matej in Špela Kralj sta ponovno potrdila, da jima lahko zaupamo tudi predstavitev naše države v svetu, kjer s svojim izdelanim programom plesa vzbujata pozornost tujih plesnih strokovnjakov. Kot najmlajši par v kategoriji starejših mladincev sta se udeležila svetovnega prvenstva v standardnih plesih v Shanghau na jugovzhodu Kitajske, ki ju je impresioniralo, predvsem pa sta bila navdušena nad prijaznim sprejemom kjerkoli sta se pojavila. Svetovno prvenstvo je potekalo v eni izmed množice dvoran v tem velikem turističnem mestu. Spremljevalni program je bil fantastičen, kot ga znajo pripraviti Kitajci, ki slovijo v obvladovanju svojih telesnih zmožnosti v borilnih in ostalih gimnastičnih vragolijah. Vsi tekmovalci so se dobro počutili v tujem okolju in bili deležni pozornosti ter prijaznosti na vsakem koraku. 65 parov z vsega sveta sc je v uvodni predstavitvi držav udeleženk in parov pomerilo v izločilnem tekmovanju. Matej in Špela sta se pogumno podala v boj na plesišču, kjer je bilo treba pokazati eleganco in natančnost, značilni za standardne plese. Žal k temu nista prispevali plesni obleki, stari že dve sezoni, medtem ko so ostali plesalci plesali v najnovejših oblekah, ki so umetnine in zadnji krik ustvarjanja modnih kreatorjev na plesnem področju. Vseeno sta pred tekmovanjem zagoto- vila, da bosta pokazala vse svoje znanje in tako nadoknadila to razliko. V veselje trenerja Fredija Novaka sta z izvedbo svojega programa zadovoljila sodnike in osvojila 18. mesto, kar je bilo za mladi par uspešna predstavitev. Predvsem je to dobra osnova za naslednje leto, saj kot starejša mladinca v tej kategoriji lahko plešeta še dve leti. Tekmovanju je sledil turnir, ki je že v navadi organizatorjev, saj zaradi številnih zbranih kvalitetnih parov izkoristijo priložnost in organizirajo še odprti mednarodni turnir. Špela in Matej sta se že bolje prilagodila okolici in s precej manjšo tremo osvojila deseto mesto. Drugi slovenski par se je uvrstil na 35. mesto, kar je bilo solidno, in tako lepo zaokrožil slovenske uvrstitve na Kitajskem. B. Slovenski pokal v lednem plezanju Ena izmed vedno bolj razširjenih oblik alpinističnega delovanja, ki ga gojimo tudi v Alpinističnem odseku Planinskega društva Domžale je ledno plezanje. Iz plezanja zaledenelih slapov in težkih kombiniranih smeri v stenah pozimi se je razvilo tudi tekmovalno ledno plezanje, ki se odvija na zato prirejenih plczališčih ali lednih stolpih. Konec novembra seje začel tretji Slovenski pokal v lednem plezanju (SPLP). Večne težave z ledom in vremenom ter osredotočeni termini le v januarju in februarju so razlogi, da je bila letos uvodna tekma v obliki ti. drytoonnga - tekmovalci po skali plezajo s cepini in derezami. Prva tekma SPLP je bila v soboto, 27.11.2004, v organizaciji Jasne in Andreja Pečjak ter članov AO Domžale, s pomočjo PD Domžale in sicer na naravnem plezališču pri Češnji-ci (Podnart). Tekma je bila izvedena kot težavnostno tekmovanje v moški in ženski kategoriji. Plezalo seje na pogled, smeri so bile nove in tekmovalci so jih prvič videli na tekmi. Tujih tekmovalcev na to tekmo nismo vabili, tekmovanja pa jim Orvtooling oziroma plezanje s cepini in derezami po kopni skali VIII Guček v najtežjem delu finalne smeri Tudi Tanja se je preizkusila v moški finalni smeri In si priplezala prvo mesto tudi nismo prepovedali, tako sta sodelovala dva tuja tekmovalca in ena tekmovalka. Med njimi tudi svetovni podprvak in dvakratni zmagovalec tekme v Solčavi, Ukrajinec Evgeny Kryvosheytsev. Moška konkurenca je bila takorekoč elitna pri dekletih pa očitno ni zanimanja za praskanje s cepini po skali, čeprav seje na startu zbralo 5 pogumnih tekmovalk. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz predtekmovanja in finala, v katerega se je uvrstilo 8 najboljših tekmovalcev ter vseh pet tekmovalk. Finalno smer je do vrha preplezalo 6 tekmovalcev, zato je prvo mesto določil čas. Zmagal je Aljaž Anderle pred Anžetom Marenče in Klemenom Premrlom (ProMontana). S težavami seje srečal tudi Kryvosheytsev, kije dosegel zanj skromno 7. mesto. Pri ženskah je bilo potrebno izvesti še superfinale, saj sta dve tekmovalki dosegli enak rezultat v kvalifikacijah. Zmagala je Tanja Grmovšek pred Franzisko DOnhuber (Grivel) in Nastjo Davidovo. Edina predstavnica AO Domžale, Jasna Pečjak, je dosegla nehvaležno 4. mesto. Izvedbo tekme so omogočili: Planinsko društvo Domžale, Alp-VRI1 d.o.o., Tržič, Žito - Gorenjka, Lesce, Mobitel d.d., Helios Domžale, Mizarstvo Štular, Podnart. Jasna Pečjak In Mojca Janžekovič Plezalne novičke Konec novembra je Alpinistični odsek PD Domžale dobil novega načelnika. Taktirko je prevzel dolgoletni član odseka, alpinist in tečajnik (iRS Kamnik, Aleš Janžekovič. V okviru Alpinističnega odseka PD Domžale se je oktobra začela nadaljevalna alpinistična šola, konec novembra pa začetna plezalna šola Namen začetne plezalne šole je osvojiti osnovna znanja za varno plezanje. Tečajnik pridobi znanja ki so nujno potrebna za alpinistično ali športno plezanje. Nadaljevalna alpinistična šola pa podaja tehnike gibanja pozimi in v ledu. Namenjena je tistim, ki jih zanima plezanje v gorah oz. alpinistika in so že zaključili začetno plezalno šolo. Zamudniki se lahko v začetno plezalno šolo vpišejo še do konca decembra, in sicer vsak četrtek ob 20.00, v društvenih prostorih na Kopališki 4 v Domžalah. Nejc Solje je uspel v Mišji peči preplezati smer z imenom Runo (7b+) ter svojo najtežjo smer - Preobrazbo (7c+), .Umi Ane in Janez Cerar - Johny pa sta prav tako v Mišji peči preplezala smer z imenom Iglu (8a). V soboto, 27.11., v večernih urah, so se trije jetiji odpravili na Grintovec. Klemen Miklič, Klemen Jarec in Janez Kosirnik so še do sedla premišljevali, ali je bolje biti zadnji tisti dan na vrhu ali prvi naslednji dan. Pa so se odločili za slednje in tako so stali na vrhu malo po polnoči. Vsi ekološko usmerjeni so svoje baterije raje pospravili v žep, saj jim je pot osvetljevala polna luna Isti dan, ko so eni razmišljali o večernem Grintovcu, so drugi člani odseka, z Jasno in Andrejem Pečjakom na čelu ter s pomočjo Planinskega društva Domžale, organizirali prvo tekmo Slovenskega pokala v lednem plezanju. Tekma je uspela in zmagovalce smo dobili tako v ženski kot v moški konkurenci. Zmagala sta Tanja Grmovšek in Aljaž Anderle. Naslednji dan, v nedeljo, je bila vaja Civilne zaščite Domžale, enote za reševanje iz visokih zgradb. Vaja je potekala v naravni skali v Ospu na Primorskem, kjer so člani obnovili osnove vozlanja, spuščanja po vrvi in varovanja. Opravili pa so tudi nekaj krajših vzponov. Klemen Miklič in Janez Kosirnik sta uspela najti nekaj ledu v Sinjem slapu. Tako sta odprla sezono plezanja slapov. Ostali čakamo, da bodo razmere boljše in da nam ne bo potrebno poleg ledu krampati tudi po skali. V športni dvorani Poden v Skofji Loki seje v nedeljo, 5.12.2004, končalo državno prvenstvo v športnem plezanju. Sestavljeno je bilo iz težavnostnega ter balvanskega plezanja. Težavnostnih tekem je bilo pet - Grosuplje, Kranj, Trbovlje, Tržič in Škotja Loka, balvanske pa tri - Laško, Divača in Slovenj Gradec. Naši mladi plezalci so s pomočjo trenerja Klemena Vodlana dosegli odlične rezultate tako v težavnosti kot tudi v balvanskem plezanju. Kaja /upanek, Vita Osolin, Tim Gostinčar ter Gašper Vrhovnik pa so segli celo po stopničkah. Čestitamo! Takoj v začetku naslednjega leta se odpravljajo trije športni plezalci na plezalno turnejo po lajski Martina Mali, Tomaž Bevk in Nejc Solje se bodo predajali plezalnim užitkom dober mesec (Martina in Nejc) oziroma nekateri celo dva (TomaŽ). Skupno nameravajo preplezati več kot 300 smeri Plezalni raj se nahaja na južnem delu Tajskega polotoka, kjer se skale vijejo nad turkiznim morjem in peščenimi plažami. Blagor enim. Spremljate jih lahko na http://peskovnik.gimb.org/ -bevktom/Tajska. Tudi Silvo Karo na začetku leta ne bo počival. V januarju sc odpravlja skupaj z Andrejem Grmovškom (AO Kozjak) v Patagonijo, kjer lahko pričakujemo, da nas bo zopet presenetil z. "nemogoče je mogoče" vzponom. Njun cilj je opraviti kakšen vzpon v okolici Fitz Royaali CerroTorrcja v alpskem slogu. Možno pa je, da nas bo presenetil še s kakšno prvenstveno smerjo. December je sezona mokrih skal in čakanja na sneg, zato so se treningi prestavili na umetno steno pri OŠ Rodica. Za slabšo kakovost vzponov pa so krive številne poškodbe raznih prstov, komolcev in ram. Mojca Janžekovič KK Pirueta Pirueta na olimpijadi Da, pravilno ste prebrali, kajti kljub temu, da zaenkrat umetnostno kotalka-nje še ni olimpijski šport, bodo kotalkarji KK Piruete le sodelovali na njej. Prihodnje leto bodo julija meseca olimpijske igre mladih v italijanskem mestu Lignano. Olimpijski komite Italije se je odločil, da ho za otvoritveno točko izbral med ostalimi tudi umetnostne kotalkarje. Organizacijo je zaupal kotalkarskemu klubu .lolly, ki je angažiral številne klube iz Italije, Avstrije in Slovenije. Tako se je omenjeni klub odločil tudi za sodelovanje kluba Piruete iz Domžal, ki slovi po izvrstni shovv skupini, ki je v preteklosti tekmovala tudi na evropskih prvenstvih. Nastopilo bo preko 200 kotalkarjev iz številnih klubov, iz KK Piruete pa bo sodelovalo 8 kotalkarjev, ki se za tovrstno prireditev pripravljajo že vse od junija letošnjega leta. Ob zaključku leta ho ta točka predstavljena tudi na božično-novoletni reviji v Trstu, kamor se bodo napotili tudi kotalkarji iz KK Piniete. Umetnostna kotalkarica Teja Rus se je skupaj s trenerko Nino Grilj in predsednikom kluba vrnila s svetovnega prvenstva, ki je bilo v kraju Fresno v Kaliforniji. Teja se je uvrstila na 21. mesto, kar je zelo dober rezultat, saj je Teja na tovrstnem tekmovanju nastopila prvič in je bila med najmlajšimi udeleženci. Že na prvem uradnem treningu si je rahlo poškodovala gleženj, kar jo je tudi delno oviralo pri samem nastopu, vendar je pokazala, da se kljub temu ne da in izpeljala oba programa, tako Smučarski Klub Ihan »Zimski ples ihanskih biatloncev« Za Ihanske smučarje tekače in biatlonce sc zopet začenja »zimski ples«, novi zimski treningi, nova tekmovanja, spoznavanje novih ljudi in krajev. A na samem začetku sezone se vračamo h »koreninam«, že znanemu športnemu centru na Pokljuki, kjer so se najboljši hiatlonci pripravljali na že čisto pravem snegu. Tudi naši najmlajši tekmovalci, ki so pridno nabirali kilometre v poletnem in jesenskem delu, so veseli ponovnega stika s snežno podlago in ponovnih vragolij, ki vsekakor, poleg piljenja tehnike teka na smučeh, sodijo v pripravljalno obdobje. V decembru se je torej začelo zares! Prva tekmovanja na domačih tleh in že tudi tekmovanja na mednarodnem prizorišču bodo pokazala pripravljenost naših mladih tekmovalcev, ki so v preteklih sezonah tekmecem dobro prikazali svojo hitrost in natančnost, kar nenazadnje dokazujejo osvojene medalje na letošnjem mladinskem svetovnem in evropskem prvenstvu. Že na prvem tekmovanju za Pokal KS v biatlonu na Pokljuki (4.12.2004) je tako Klemen BAUER v absolutni konkurenci zmagal in nakazal, da bo v letošnji sezoni »dihal za ovratnik« našim najboljšim biatloncem v članski kategoriji. Tudi Peter DOKL in Aleš GREGORIČ sta pristala na stopničkah v juniorski konkurenci in se tako skupaj s Klemnom kvalificirala na tekmo za evropski pokal v Avstriji. Zmagovito pa je sezono pri- obveznega kot prostega brez večjih napak. Člansko reprezentanco Slovenije je tokrat predstavljala ekipa KK Piruete, saj so bili tako tekmovalka kot trenerka in delegat iz omenjega kluba. Teja je bila s svojim nastopom izredno zadovoljna in je tako izpolnila svoja pričakovanja. Nastop ji je vlil dodatno motivacijo za prihodnost, ziito se je odločila, da bo takoj nadaljevala z. intenzivnimi treningi saj ima v prihodnosti cilj, da se naslednje leto uvrsti v reprezentanco Slovenije in da bo tekmovala v kombinaciji, kar pomeni dodatno vadbo tudi v obveznih likih. To pa hkrati pomeni, da bo trenirala vsak dan, marsikdaj tudi po dvakrat, zalo bo izpolnitev te naloge zelo težavna. V klubu se že intenzivno pripravljajo na zaključek leta, kajti čaka jih organizacija božično-novoletnega srečanja, na katerem bo vse tekmovalce in tekmovalke obiskal Božiček, kijih bo ob tej priložnosti tudi primemo obdaril. Kotalkarski klub Pirueta želi vsem svojim članom, simpatizerjem kluba m vsem ostalim vesele božične in novoletne praznike in srečno v pri-hodnjem letu 2005._ Pirueta čel tudi Anž.e GREGORIČ v kategoriji mlajših mladincev in si z. zmago na široko odprl vrata v smeri »Olimpijskih iger mladih«, ki bodo v Švici v mesecu januarju 2005. Za nami je, kot že rečeno, uspešno leto in uspešno pripravljalno obdobje kot tudi že prve zmage na domačih tleh. Veselimo se in upamo pa tudi na zmage in dobre uspehe v mednarodni konkurenci. Seveda je za takšno uspešnost in doseganje rezultatov potrebno veliko finančnih sredstev in ostale materialne in fizične pomoči, ki sojo tudi v letu 2004 v veliki meri našemu klubu nudila razna podjetja oziroma organizacije ter posamezniki. Zato ob tej priložnosti izrekamo zahvalo za pomoč in želimo veliko poslovne uspešnosti, sreče in zdravja podjetju FARME IIIAN d.d., kije tudi za sezono 2004/2005 prispevalo finančna sredstva za uspešno realizacijo našega programa, podjetju Avtoservis Pižcm-AI IAC&-CO., d.o.o., Mariji in Dušanu Peterki, Pekarni Rogljič, članom PGD Ihan, Občini Domžale, Krajevni skupnosti Ihan in vsem ostalim, ki ste sodelovali pri našem delovanju in ohranjanju te že dolga leta prisotne smučarske panoge v Ihanu. Bliža se konec leta, čas praznovanj, veselja in druženja, zalo tudi Vam, spoštovani bralci, v imenu članov SK IHAN želimo veliko veselja, sreče in zdravja v prihajajočem letu 2005. V prihajajočem se letu pa sc veselimo ponovne družbe z Vami, s seveda svežimi informacijami, ki Vam bodo približale naš »zimski ples« v Vaše domove. Že v naslednji številki Vam opišemo dogodke z evropskega pokala v biatlonu v Avstriji in s tekmovanja za Pokal RS v smučarskem teku in biatlonu, ki se bosta odvijala na Pokljuki, in sicer 26.12. oziroma 30.12.2004. Matjaž Pavovec Pokalni turnir »tromejnik 2004« Kuzma Shotokan zveza Slovenije je v soboto 11. decembra organizirala 12. odprti turnir za pokal Tromejnik 2004, na katerem je sodelovala tudi Špela Grad, članica karate kluba VVankan Ihan. Na tekmovanje smo potovali skupaj s Karate klubom Atom Domžale. Po prispetju v Kuzmo, kjer se jc odvijala tekma, nas je pozdravilo prijazno jutranje sonce. Tekma je bila zanimiva in polni dobrih vtisov in s še enim novoosvojenim pokalom naše članice Špele Grad, ki si je zmago pošteno zaslužila, smo ponovno sedli na avtobus. Ob tej priložnosti bi se člani karate kluba VVankan Ihan zahvalili Karale klubu Atom Domžale za prijetno organizirano pot na tekmo in tudi vnaprej si želimo čim več tako prijetnih trenutkov. Omenimo naj še, da nas, preden se poslovimo od starega leta in se podamo v športno novo leto 2005, čaka še zadnja letošnja tekma, ki ho v soboto 18. decembra v Trbovljah. Nives Grad, Karate klub VVankan Ihan Mladinski center Nogometnega kluba Domžale Konec zelo uspešnega jesenskega dela prvenstva Komentar ob koncu jesenskega dela prvenstva jc podal vodja mladinskega centra pri NK Domžale, g. Miha Kcbe: Pol sezone ocenjujemo v klubu kot zelo uspešno to je prva prvoligaška pri selekcijah 11 IX in II 16. kjer smo po 15-ih odigranih krogih v skupni razvrstitvi zelo visoko - 5. mesto, ti uspehi ne smejo uspavati ne igralcev ne trenerjev. Potrebno bo Sc veliko dela da bo NK Domžale ostal stabilen prvoligaš - cilji letos so bili obstanek v elitni druščini, pri selekciji t) 14 pa 5. mesto prve ekipe tu pa so žc tretjo sezono med elito. Ke/.ultat je zelo pomemben, saj le lako lahko zagotovimo tekmovanje naših selekcij v najvišjem rangu tekmovanja. Ostale selekcije trenirajo dobro, pomembno za njih pa je, da se minutaža porazdeli na vse igralce enako, saj le tako lahko pridemo do zadovoljstva otrok in njihovih staršev - to širi dober glas kluba in njegovega dela z mladimi. Pri selekciji t) 7 je za ocene ob osvojenem turnirju še prezgodaj, saj jc to pomembno za igralce same, pa tudi za njihove starše, saj jim daje dodaten motiv za nadaljne delo v klubu. I Ispehc bodo nadgrajevali z dobrim delom in modernim trendom treniranja in ne z večjo količino treninga, saj prihaja potem, ko količino treninga povečaš, do problemov pri udeležbi na treningu, do bolezni, poškodb in tudi prevelikega izostanka pri pouku v šoli. Motiv pa bi bil za te igralce lahko igranje v članski ekipi, in sicer v elitni družbi slovenskih prvoligašev ali pa tudi zunaj naših meja. Spomladanski del sezone se bo za te igralce začel marca - U 18, U16 in U 14 trenirali bodo do 17.12., priprave na novo sezono pa se bodo pričele 10.1.2005, ko bodo celoten cikel priprav opravili na prostem, kar jim omogoča zelo dobra infrastruktura. Zelo nerad bi izpostavil katerega izmed igralcev, ki bi izstopal v tem jesenskem delu. dobro delo pa kažejo s tem. da imajo v klubu 3 slovenske reprezentante pri mlajših reprezentančnih selekcijah. Veliko pozornost namenjajo tudi disciplini in vzgoji mladih, vendar pa I air plav lestvica ni odraz nediscipliniranosti kluba, ampak se tU šteje tudi število prejetih kartonov, ki pa jih naši igralci prejemajo največkrat v žaru borbe in ne z. nedisciplino. Na koncu velja pohvaliti ves trenerski kader, ki drla v klubu, to so: U 7: Sead Rosic, U 8: Primož Jeršin, U 9: Darko Dražem vodja otroške nogometne šole NK Domžale - le ti potekajo po OŠ v Občini Domžale in njeni okolici, II 10: Marko Završan (J 11: Matjaž Oberstar 1112: MileSpasič II 14: B Danici Sušnik II 14: A Miha Vončina II 16: Miha Kebe 1118: Darko Itirjukov Drugače pa NK Domžale želi vsem bralkam in bralcem (ilasila Slamnik vesele praznike - tako božične kol tudi novoletne! Pa še to - vodja MC NK Domžale Miha Kebe jih bo preživel v Ljubljani in njeni okolici. Kje pa jih boste vi, pa je čisto vaša odločitev! Urban Žnldaršlč Atletski klub VELE Domžale V sezoni 2004 nas je bilo videti povsod! »Državna prvenstva, posamična in ekipna, svetovna prvenstva, reprezentančni nastopi, povsod smo bili!« hi lahko začeli tale sestavek, v katerem bomo skušali imenovati atlete in atletinje domžalskega VELE, ki so v sezoni 2005 najbolj zaznamovali dogajanje v slovenski atletiki. Morda bomo kateri mladi up izpustili, pa nič hudega, saj bo s pridnim delom in pod strokovnim vodstvom domžalskih trenerjev v naslednjih Slamnikih še zagotovo dovolj prostora. Preko celega leta smo pisali o odličnih uvrstitvah domžalskih tekačev, metalcev in skakalcev, prijetno nas je presenetilo tretje mesto ženske članske ekipe. Vse to bi bilo morda res lepo še enkrat ponoviti, a iz radovednosti raje poglejmo najvišje uvrstitve domžalskih atletov in atletinj v slovenskih tablicah kraljice športov za leto 2004. Pri atletinjah izstopajo dolgoprogašice. ki so pod vodstvom Lojzeta Pungerčiča dosegle številne visoke uvrstitve: Špela Kržan je bila tretja na 3000 m in 5000 m, v teku na 10.000 m je bila njena klubska kolegica Darja Kokalj četrta. Marica Velkavrh je bila z novim osebnim in klubskim rekordom na 600 m četrta. Suzi Mladenovič pa peta v teku na 3000 m. Pohvaliti gre še Kajo Kosmatin v teku na miljo ter Sašo Li-povšek na 2000 m, ki sta se kljub mladosti že uvrstili v listo »pravih« atletinj Med šprinterkami je bila Bojana Muhič Vojska 12. na 400 m z ovirami, Bojana Hostnik seje v teku na 100 m, kjer je med številnimi zapisana tudi Meri Hadžič. uvrstila na 20. mesto. Nastiji Capuder se gre zahvaliti za peto in 18 mesto v troskoku oziroma skoku v daljino, lepe uvrstitve pa so dosegle tudi metalke. Mojca Grojzdek je dosegla osmi rezultat v metu kopja, Erika Pimat je bila deveta v disku, že tradicionalni atletski »Domžale open«, ki je bil letos na stadionu v Šiški, pa je postregel še s končnim 21. in 24. mestom v metu kopja za Vesno (jabor in Lariso Capuder V moški konkurenci je pred okrajšavo DOM največkrat stalo ime Peter Kastelic, kar sedemkrat! Najhitrejši je bil teku na miljo, drugi na 2000 m z zaprekami, tretji na 800 m, 3000 m ter 10.000 m. četrti na 1500 m ter osmi na 5000 m. Hitro za njim sta zapisana tudi Bernard in Domen Jarc, ki sta se najvišje uvrstila v teku na miljo, kjer sta bila četrti oziroma peti. med tekači pa je tu še Lado Hribar, ki ga najdemo med tekači na 5000 m. Čast metalcev je branil Jože Pirnat. ki je bil 15. v metu krogle, mesto slabši pa v metu kopja. Vsem atletom in atletinjam Se enkrat čestitke, za sezono 2005 pa nič poškodb ter uspešno nadaljevanje začrtanih športnih poti! m Plesni klub Miki Osvajamo svetovni vrh Plesalci Plesnega kluba Miki so se udeležili Svetovnega prvenstva za pionirje in Svetovnega pokala za mladince, ki sta od 23. do 27. novembra potekala v mestu Kiesa v Nemčiji. Na do sedaj že devetem mednarodnem plesnem tednu so Mikijevi pionirji in mladinci dosegli odlične rezultate, s katerimi so utrdili svoje mesto v samem svetovnem plesnem vrhu. Pionirji so si v disciplini shovv velike formacije s točko Poker v koreografiji Saše Eminič priplesali odlično 4. mesto. Ta uspeh so dopolnili s 4. mestom v disciplini shovv male formacije, v kateri so tekmovali s točko Žabice, za katero je koreografijo prav tako naredila Saša Eminič. ki je poleg trenerke in koreo-grafinje tudi predsednica Plesnega kluba Miki Mladinci so s točko Cannibals pustili nepozaben vtis tako na sodnikih kot tudi na občinstvu - ploskali so jim vsi gledalci in ne le zvesti navijači Mladinci so s prvim mestom v shovv velikih in shovv malih formacijah dokazali, da sodijo v sam svetovni plesni vrh in da se z veliko truda, potrpežljivosti in včasih tudi odrekanja lahko doseže odlične rezultate. Koreografijo za obe zmagovalni točki je naredil Blaž Godec, ki je tudi sam večkratni evropski in svetovni prvak in zato pozna recept za zmago na tovrstnih tekmah. Mikijevci so zelo ponosni tudi na Majo Sonc in Matica Šuštarja, ki sta v disciplini shovv solo ženske in shovv solo moški zasedla odlično II. mesto, ter na Majo Maselj in Vesno Pirnat, ki sta v disciplini shovv pari dosegli 33. mesto. Vsi tekmovalci so imeli težko delo, saj je bila konkurenca velika - v nekaterih disciplinah je tekmovalo celo po 70 in več tekmovalcev Mikijevci se bodo po krajšem počitku spet vrnili v plesne dvorane, kjer bodo trenirali za nastope in prireditve, ki jih je v tem prazničnem času nemalo, tekmovanj pa se bodo udeležili zopet spomladi. R.P. Novice iz ženske košarke Leto sc končuje, vsi delamo obračune, poročila in primerjave. Za nas koledarsko leto ne pomeni prav veliko, saj vsa tekmovanja začenjamo nekako vzporedno s šolskim letom in ga tako tudi končamo. Edine, ki so do sedaj končale s svojim tekmovanjem, so pionirke. Letošnje leto smo po dolgem času spet poskusili z dvema ekipama, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo z vidika kvantitete. Že dolgo nismo imeli skoraj cele ekipe v isleni letniku, ponavadi smo vedno krpali z najmlajšimi. Rezultatsko ne moremo biti preveč zadovoljni, saj smo dosegli manj kot druga leta. Vsekakor ni uspeh, da obe ekipi igrata skupaj v isti ligi, z. istimi nasprotniki. Enkrat jih premagaš za 50 točk, drugič pa za prav toliko izgubiš. Za mlado ekipo"B" jc igranje v taki konkurenci dobro, ker se uči in privaja na tekme. 1'oplnoma nepotrebno pa je za ekipo "A", da je izpadla iz prvega dela lestvice in se z veliko slabšimi ekipami bori za uvrstitev. Na začetku Sezone JC bilo pač storjenih nekaj napak, ki so nas v izenačeni konkurenci drago stale. Upajmo, da smo se iz tega vsi nekaj naučili. Tildi pri kadcliuiah smo letos poskusili z. višjimi cilji, ki pa so po prvih hudih porazih postali malodane nedosegljivi. Trema in strah pred (ne) uspehom sta storila svoje. Ko pa so sc dekleta otresla pritiska rezultata, pa so lahko zaigrale tako. kol znajo, tako kot smo vsi pričakovali od njih. Obenem smo oblikovali tudi ekipo "B", ki igra v II.ligi in je tako kot pionirska namenjena učenju mladim igralkam. Ker pa tekmujemo izven konkurence. smo dali priložnost tudi nekaterim mladinkam, ki se še niso prebile do članske ekipe. Članice v letošnji sezoni igrajo dokaj solidno, trenutno zasedajo 2. mesto v II. ligi, z enim porazom, tako kot prvouvrščeni Šentvid. V Pokalu Slovenije smo prišli med 8 ekip, za naprej pa realno nismo sposobni; niti igralsko, le manj pa organizacijsko, čeprav se vsako leto premika na bolje. Toda ti procesi gredo prepočasi, da bi lahko kar čez noč postali večji klub. I clošnje leto tako igramo kar na šestih frontah, in to je za tak klub kot smo mi, zelo spodbudno. Samo z dobrim delom z mladimi igralkami bomo lahko kaj dosegli. Konec leta je tudi čas za nekatere turnirje, ki se jih redno udeležujemo, kot nagrada in spodbuda za nadaljnjo prizadevnost igralk. S pionirkami gremo tako v Pulo (IIR), s kadetinjami v Ostravo (CZ), s članicami pa na zimovanje na Pokljuko. Po novem letu bomo preuredili vrste, saj nekatera dekleta zaradi dopolnjene starosti ne bodo mogle več tekmovati v dosedanjih kategorijah, tako da bomo ekipe preoblikovali. Tudi uprava ta čas ni držala križem rok. Poleg nove spletne strani, ki jo je naš član na novo postavil in olepšal, smo tudi v organizaciji naredili korak naprej. Končali smo program osvetlitve, plačati moramo še posodobitev semaforja , dobili pa smo tudi novo sreho, ki jo je financirala občina. Za ŽKK Domžale Šoper Karlo ASC Mustang Odlično V preteklem letu! Ob zaključku sezone so v Ase Mustang Domžale na rednem letnem občnem zboru pregledali dosedanje delo in naredili načrte za naprej. Med večje dosežke v preteklem letu štejejo sprejem petih novih članov - dva od njih že tekmujeta, Matija Kokavec pa je postal državni prvak v diviziji I. do 1400 cem in organizacijo tekme za državno prvenstvo v tunjicah. Njihovi člani so opravili tečaje za naziv: komisar, tehnični komisar, sodnik pomočnik in sodnik, obenem pa so se udeležili tudi tečaja za voznike oz. imetnike tekmovalnih licenc in sicer: Tomaž Burja, Stane Sušnik. Jure Sušnik. Metod Vidergar. Jani Kosirnik, Matija Rokavcc in Miloš Bolte. V letu 2004 so se udeležili vseli tekmovanj /a DP, ki jih je bilo osem, čeprav so bili samo na eni tekmi v popolni zasedbi. Posebej je treba pohvaliti dva tekmo valca, ki sta sodelovala na vseh tekmah DP in dosegla odlične rezultate; to sta državni prvak Matija Rakovec, Jure Sušnik pa je z obilo težav pristal na šestem mestu. Za organizacijo prireditev klub potrebuje tudi finančna in materialna sredstva za kar se zahvaljujejo pokroviteljem, ki so: Občina Domžale, ELTEN Domžale, tiskarna Media print. Avtoinehanika Avlo Burja Avtopomoč Kepec Iztok. I.lektro Matjaž Mušak DP v Tunjicah Tomaž Burja skrajno levo. Stane Sušnik skrajne desno, v zadnji startni poziciji Metod Vidergar Končna skupna razvrstitev tekmovalcev za ASC MUSTANG je naslednja: DIVIZIJA I. - do 1400 cem 1 mesto Matija Rakovec Yugo 1.3 350 točk 6. mesto Jure Sušnik Zastava 101 1.3 194 točk 7 mesto .lani Kosirnik Yugo 1.3 154 točk DIVIZIJA II. - od 1400 do 4000 cem 5. mesto Miloš Bolte Subaru turismo 1.81152 točk DIVIZIJA III. - vozila BUGGY - do 4000 cem 8. mesto Tomaž Burja Alfa buggv 2.0 91 točk 9 mesto Stane Sušnik Lancia buggv 2.0 71 točk 10. mesto Metod Vidergar Audi buggv 2.0 49 točk Prvenstvo za voznike do 21. let: 2. mesto Jure Sušnik Zastava 101 1.30 2'iX točk 3. mesto Jani Kosirnik Yugo 1.3 250 točk kljub težavam, ki so ga pestile skozi vse leto zasedel 3. mesto lAsc Mustang Domžale 326 točk Vidmar, Avtoelektrilta Sušnik. Klima Cerar. Mesnica in delikatesa Otokali Iztok, CEFR d.o.o., Avtoprevozništvo Janez Inkret Kombi prevozi Miloš Bolte, Varilstvo in izdelava peči Dušan Cirar, Bar Sonček. Gostilna in pizzerija furman. Kavama in slaščičarna Detelca, Avtoprevozništvo Košič in Radio HIT. V prihodnjem letu se bodo ponovno lotili organizacije DP v Tunjicah. zato ob tej priložnosti pozivajo vse, ki so kakorkoli prisotni na tej prireditvi, da jim z veseljem poskušajo pomagati po svojih močeh, za kar se bodo oddolžili z dobro organizacijo prvenstva za avto cross Slovenije. V bližnji prihodnosti (januar-marec 2005). pa bodo ob primernih vremenskih razmerah (sneg in mraz), organizirali tudi zimsko srečanje na območju Vir-Domžale-Podrečje. K.B. SPOROČILA stran 24 Matej Filip, črni (29). ŠO Domžale. Slovenija Pogovor z mladim talentiranim šahistom SD Domžale Matej Filip: »Danes mi šah veliko pomeni!« Matej mu je ime, Filip pa se piše. Poznam ga že približno pet let, ko se je včlanil v Šahovsko društvo Domžale, vendar se mi šele v zadnjem času ne zgodi več, da bi zamenjal njegov priimek z imenom. Danes sem tudi izvedel, kako je prišlo do tega »pomembnega pristopa« v šahovsko društvo, kajti Matej je skoraj do 14. leta (rojenje 6.11.1989 v Ljubljani) živel v Črnučah, kjer je z odličnim uspehom tudi dokončal osnovno šolo Maksa Pečarja. Pred dobrimi petimi leti so se namreč njegovi starši, ki so začeli graditi novo hišo v Moravski dolini, pozanimali za najbližje šahovsko društvo in se najprej seznanili z Videtom Vavpeti-čem, »dušo« ŠD Vele Domžale, kasneje pa še s predsednikom društva Bojanom Osolinom. Ker imata oba seveda »pravi nos« za mlade nadarjene šahiste, sta se seznanila z njim in takoj spoznala, da bo še rosno mladi Matej že čez kratek čas postal prava okrepitev domžalskega šahovskega moštva. Petnajstletni Matej ni samo bister in deškega videza, zelo nadarjen in že močan šahist, ampak je tudi zelo miren in prijazen fant. Z vsemi naštetimi in lastnostmi in vrlinami, ka- tere boste spoznali v najinem pogovoru, postaja že nepogrešljivi član prve domžalske ekipe, kar je pred njim uspelo v takšni starosti le njegovemu vzorniki med mladimi šahisti-Luku Leniču! Čeprav bodo kmalu božično-novolet-ne počitnice, Matej, bi vseeno začela s šolo. No, tudi zaradi tega, ker kot učitelj najbrž ne znam drugače začeti. Obiskoval sem OŠ Maksa Pečarja v Črnučah. V vseh osmih letih šolanja sem dosegel odličen uspeh. Zaradi odličnih uspehov in številnih priznanj na različnih področjih, sem pridobil tudi Zoisovo štipendijo. Sedaj obiskujem I. letnik Gimnazije Ledina. In kako se je začela tvoja šahovska pot? Kdaj so se začeli tvoji prvi šahovski uspehi? S šahovnico sem se srečal že pri štirih letih, ko me je prve šahovske poteze začel učiti moj dedek in oče.V OŠ Maks Pečar sem se v 1. razredu vpisal v šahovski krožek, ki gaje vodila mentorica ga. Irena Omerčevič in do petega razreda pa je bil njegov mentor g. Tone Ančnik. Šahovskih tekmovanj sem se začel udeleževati šele pri desetih letih. V 6. razredu OŠ sem na državnem prvenstvu v Rogaški Slatini v močni konkurenci z Luko Leničem in Juretom Zorko zasedel 3. mesto. Bil sem tudi večletni občinski in regijski prvak. Tudi na ostalih osnovnošolskih in mladinskih tekmovanjih sem bil velikokrat v vrhu. Z vseh teh tekmovanj imam 13 pokalov in 61 medalj. Kmalu si se začel udeleževati tudi večjih šahovskih tekmovanj, kajne? Moj prvi velik šahovski uspeh je bil 3. mesto na državnem prvenstvu med fanti do 12 let v Mariboru leta 2001, kateri mi je omogočil uvrstitev tudi na svetovno prvenstvo v Oropesi v Španiji, na katerem je zmagal Sergej Karyakin (UKR), ki je danes kljub mladosti že samem v vrhu svetovnega šaha. Čez dve leti pa sem uspešno tekmoval tudi na evropskem prvenstvu v Budvi (Črna Gora), kajti na državnem prvenstvu med fanti do 14 let sem se spet uvrstil na 3. mesto. Tako veliki šahovski uspehi so zagotovo povezani ne samo s šahovskimi mentorji ampak tudi s šahovskimi učitelji. Moj prvi »pravi« šahovski učitelj je bil mednarodni mojster Matjaž Mikac, ki me je začel uvajati v skrivnosti šahovske igre v 5. razredu, ko sem začel obiskovati »njegovo« srednjo šahovsko šolo v Domžalah, katero sem tudi uspešno končal. Od mojega enajstega leta dalje pa me je poučeval tudi mednarodni mojster Zlatko Bašagič. O, saj boljših šahovskih učiteljev mladih na Slovenskem sploh ni! Kateri pa so tvoji najlepši šahovski spomini? Med najlepšimi šahovskimi spomini je že omenjeno 3. mesto na lanskem državnem prvenstvu do 14 let v Mariboru. Celotno prvenstvo je bilo do zadnjega kola zelo dramatično in prepleteno z zelo kvalitetnimi partijami. Lansko leto sem osvojil tudi 3. mesto na državnem pospešenem prvenstvu v Celju. S šahom so vedno povezana tudi potovanja. Udeležujem se različnih šahovskih tekmovanj po Sloveniji, v tujino pa sem potoval leta 2001, kjer sem bil v Oropesi v Španiji in leta 2003 v Budvi, v letošnjem letu pa sem se udeležil odprtega mladinskega prvenstva v starostni skupini fantov do 20 let, in sicer v Saint-Luju v Franciji. Kateri pa so tvoji šahovski vzorniki? Med mladimi šahisti je moj vzornik »domači« mednarodni mojster Luka Lenič, med igralci, ki kronajo svetovni vrh, pa je med moškimi super velemojster Gari Kasparov, med ženskami pa madžarska velemojstrica Judita Polgar. Kaj pa počneš kaj v prostem času, ki ti še ostane? Drugače pa imam rad namizni tenis, rokomet, odbojko, smučanje, plavanje, kolesarjenje in rolanje. Kakšni pa so kaj tvoji načrti, cilji želje? Danes mi šah veliko pomeni, zato si tudi želim izpopolnjevati šahovsko znanje in dosegati čim boljše rezultate. Do šahovskih nazivov je težka pot, potrebno je veliko trdega dela. Glede mojega bodočega poklica pa se še nisem odločil, veselita me matematika in fizika, ki sta tudi moja najljubša predmeta v šoli. Matej, bi rad še kaj dodal za konec intervjuja? Za konec bi se rad zahvalil staršem, ki mi stojijo ob strani in me vzpodbujajo, mojemu dediju, ki me vozi na šahovska tekmovanja, in vsem dobrim ljudem, ki so kakorkoli pripomogli k mojim dosežkom. Posebna zahvala pa velja tudi ŠD Vele Domžale, katere član sem pet let. Hvala, za pogovor, Matej. Za konec pa bi še dodal, da je prvokategornik Matej Filip, z ELO ratingom I981(!), ne samo zelo dober šahist, z močjo mojstrskega kandidata ali celo mojstra, na posamičnih šahovskih tekmovanjih, ampak morda je še boljši ekipni šahist, kar dokazujejo njegove partije in zmage v Kamniško-domžalski ligi za Vele Dom-žale-mladi (2. mesto) na prvi deski, na tekmovanjih ljubljanske delavske lige in v 1. slovenski ligi-zahod. Bogdan Osolln Za šahovske sladokusce Remi kot zmaga Tokrat si je sam izbral partijo 16-letni Matej Filip, odličen prvokategornik ŠD Vele Domžale, in jo pospremil za objavo s svojim komentarjem. Zanimivo je, da si je izbral partijo, ki jo je remiziral. No, to velja samo za tiste, ki ne poznajo MK Marjana Karnarja, kije pravzaprav še vedno eden najboljših šahistov ŠD Domžale in med najboljšimi tudi na Slovenskem (leta 1975 je celo na 3. Vidmarjevem memorialu remiziral s tedanjim svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom, letos pa je na Bledu v 1. slovenski ligi zahod na 4. deski dosegel najboljši rezultat med vsemi 5/6 ali 83%). Zato seveda ne preseneča, da si je perspektivni mladi šahist Matej, ki je bil v tej partiji blizu zmage z uveljavljenim nasprotnikom, izbral partijo prav z njim. Tako se pač začenja pot proti vrhu, kajne Matej? Marjan Karnar ELO 2251 : Matej Filip ELO 1954 16. 9. 2004, Vele A Domžale : Mladi Vele Domžale, Kamniško-domžalska liga 1. SO Sf6 2. c4 6 3. g3 Lg7 4. Lg2, 0-0 5. 0-0 d6 6Sc3, Sc6 7. Tbl (7,d4 prehod v fianketno kraljevo indijko; ideja te poteze pa je odigrati b2 - b4) 7... a5 (poteza začasno preprečuje b4, bistvena ideja pa je, da črni po a3,b4 vzame axb4 ter osvoji a-linijo) 8. a3 Lf5 9. d3 Dd7 (ideja Lh3) 10. b4axb4 11. axb4 e5 (učvrstitev središča) 12. Ld2 (bolje je takoj napasti z 12. b5 Sd8 13. Lg5 (v tej poziciji beli stoji malo boljše) 12,..h6 (potezo sem igral z namenom, da pre- prečim 13.Del Lh6, saj sem menil, da z izvedbo e5 - e4 lovec na g7 postane močna figura; možno pa bi bilo igrati tudi takoj 12...e4 13. b5 (13Sel exd3 14Sxd3 Lh3=) 13,b5 Se7 (13...Sd4 14. Sh4 Lh3 15. Lb7 Lfl 16. Lxa8 Lxe2 17. Sxe2 Se2 18. Dxe2, I xa8 | 14. Dc2(14. Sh4 Lh3 15. Lb7 Lfl 16. Lxa8 Lxe2 17. Dxe2 Txa8=) 14,..Lh3 15. e4 (beli nadzoruje polje d5) 15... TfbX (ideja je preprečevati belemu zasesti a - linijo; možno pa bi bilo tudi 15... Lg2 16. Kg2 Sh5 17. Tal Boe) 16. Tal Lg2 17. Kg2 Dd8 (bolje je 17..c6 18. Le3 Sg4 19. La7 Tft 20. h3 Sc8=) 18.h3!? Sd7 19. Le3 f5 (malo boljše je igrati 19. ..c5 in utrditi središče); 20. Db3?= (20. d4! c6 21. dxe5 dxe5 22. Dd2+/=) 20...Kh7 ( 20...Sc5 21. Lc5 dxc5 22. Tael Dd6 23. exf5 gxf5 24. Te3=) 21. Txa8 Txa8 22.Tbl g5 (22...c5! 23. Dc2 Sf8 - ideja Se6, Sd4) 23. ef5 Sf5 24. Sd5 24...c6 25. bxc6 bxc6 26. Sb4 (Glej diagram!) Sxe3 27. fxe3 Db6 (bolje je 27„.Dc8 28. Dc2 S16 29. Sh2 Ta3 30,e4 Dd7 > 28. Dc2 Tb8 29. d4 Kh8 30. Tb2 exd4 31. Sd3 Da7 32. Tb8 ShX 33. exd4 Lxd4 34. De2 Lfb 35. De6 De7 36. Dc81 Dd8 37. De6 (bolje je igrati 37. Db7 Dc5 38. SI2 Sd7 39. Se4 Le7 40. Db2 Sf6=) 37... I)c7 (podcenil sem svojo pozicijo, mislil sem, da kljub kmetu več, ne morem dobiti partije; 37...Kg7 38. De3 c5 39. De4 Sd7 40. Db7 De7; črni stoji bolje) 38. Dc8 ":" Bogdan Osolln Novi CITROEN ■fl __JC»ajjjv CITROEN Avtomerkur d.d. BTQŠmartinsla152 1000 Ljubljana tel.: (01) 541 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 30 66 030 PROMOCIJSKA CENA razen opreme * - 280.000 SIT TEHNOLOGIJA JE LAHKO PONOSNA NASE povprečna poraba goriva: 4.7-8,41/100 km amtsHj« CO, 12S-20O gAm Akcija vt»IJa do 31.12 2004 oz do razprodaM* zalog oz do ipr#m*mb* akcije Valvazorjeva 14, Domžale, tel./fax: 01/7219 035 INFO GSM: 041 704 701, e-mall: info@inval.si Prodajate, kupujete, menjate? • posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin • brezplačno svetovanje in ogledi • izpeljemo kompleten postopek: - sestavo odvetniške pogodbe - davčno napoved - predlog za vpis v zemljiško knjigo • imetniki državne licence Želimo vam vesel kožJč in srečno v letu 2005/ Na črno belih poljih Prva članska liga zahod- Tomo Zupan med najboljše, Vele peti Na Bledu je potekala prva članska liga zahod, v kateri je sodelovalo devet ekip, vsaka zasedba je štela šest mož. Povsem zasluženo je zmagala ekipa Tomo Zupan iz Kranja, ki je delovala kot usklajena in borbena ekipa vse do zadnjega kola. Odločilni premik so Kranjčani storili v predzadnjem kolu, ko so kar s 6:0 premagali Upokojence iz Ljubljene, v zadnjem dvoboju pa so še rutinsko opravili s Kočevjem z izidom 4:2. Tomo Zupan se je tako uvrstil med deset najboljših moštev, v tako imenovano super državo ligo, kjer nastopa vrsta domačih in tujih velemojstrov. Dokaj presenetljivo je bilo drugo mesto Trebnjega BMP, kot tudi tretje mesto Novega mesta, močna Gorenjka Lesce pa se je uvrstila šele na četrto mesto. Vele Domžale je začel tekmovanje spodbudno in bil nekaj časa na samem vrhu. Potem pa je sledila slabša igra, pa tudi ne najbolj posrečene in pogoste menjave igralcev zlasti na nižjih deskah. Začetna udarnost je tako otopela in Vele je naposled pristal v sredini tabele. Seveda bi verjetno bilo marsikaj drugače, če bi v ekipi nastopal Luka Lenič, ki je ravno tedaj sodeloval na svetovnem prvenstvu mladih v Grčiji. Med vidnejšimi rezultati članov Vele je bilo Vavpetičevih šest točk iz. osmih partij, vendar je imel vsakič bele figure. Zelo dobro se je z nasprotniki spopadal Marjan Karnar, kije na visokih deskah zbral pet točk iz šestih partij, za povrh pa še s črnimi figurami, ki mu očitno zelo ustrezajo. Bratko je večinoma na drugi deski osvojil solidne štiri točke iz šestih partij. Boris Skok je zbral tri točke iz štirih partij, v dvoboju s Sežano pa je nesrečno izgubil, potem ko je bil že povsem dobljen. Domžalčani so štiri dvoboje dobili, prav toliko so jih izgubili, enkrat so igrali neodločeno. Končni vrstni red: Tomo Zupan Kranj, Kranj 30, Trebnje BMP 29, Novo mesto 28, Gorenjska Lesce 27, Vele Domžale 26.5, Sežana 23.5, Jesenice 20.5. Kočevje 17, LŠK Upokojenci Komandant Stane Ljubljana 14.5. Domžalski hitreci -Rivalstvo med Bogdanom in Marjanom V prostorih Balinarskega kluba Domžale potekajo vsak petek hi-tropolezni turnirji, ki vedno zbudijo dovolj pozornosti okoliških sadistov. Na teh turnirjih sta večinoma v ospredju Bogdan Osolin in Marjan Rogale. Naj naštejemo vsaj nekaj turnirjev. Oktobra sta Bogdan in Marjan dvakrat zmagala. Bogdan je zmagal na prvem in drugem turnirju. Na prvem turnirju je z osmimi točkami slavil pred starosto Zupančičem in Zupancem 6.5, Rogaletom, Kohkom in Bajccm 5.5 itd. Na drugem furnirju sta z Borisom Skokom osvojila sedem in pol točke, za njima so se zvrstili Janjič 7, Grčar 6.5. Ačman, Rihtar, Zupančič 5 itd. Na četrtem turnirju je Rogale zmagal s točko prednosti pred B.Skokom 6.5, Bogdanom Osolinom in Baj-cem 6, Janjičem 5 itd. Na petem oktobrskem turnirju pa je Rogale za pol točke prehitel Bogdana, ki je skupaj s Borisom zbral sedem in pol ' točke, Janjič šest in pol točke, Grčar pet točk itd. Na tretjem novembrskem turnirju je zmagal Kohek 8, pred Janjičem in Rogaletom 6.5, Bogdanom Oso- Na črno belih poljih linom 6, Dovčem 5, Bizjakom, Zupančičem, Grčarjem 4.5 itd. Bogdan je zmagal tudi na zadnjem novembrskem turnirju pred Rogaletom, oba z osmimi točkami. Sledili so Kohek 6.5, Janjič 6, Štele, Zupane, Grčar, Zupančič, Banfi, Bajec 5 itd. Na vseh teh turnirjih jc sodelovalo v povprečju šestnajst ljubiteljev šaha. Tudi na prvem decembrskem turnirju se je nadaljevalo merjenje moči med Osolinom in Rogaletom, oba sta iz devetih partij osvojila sedem ločk. Vrstni red: Osolin. Rogale 7, Janjič 6.5, Sitar 6, .lerina 5.5, ».Skok, Zupane, Blažinčič, Zupančič, Ajtnik 5 itd. Šahovske vesti Komenda, Na 5.gorenjsko prvenstvo upokojenk in upokojencev za leto 2004 se je odzvalo 40 ljubiteljev šahovske igre. Na voljo so imeli deset minut za razmislek, odigrali pa so devet kol. Dokaj prepričljivo je zmagal domžalski mojster Vlado Ivačič. Vidna so bila četrto mesto Vavpetiča, peto Jerine in deveto mesto Janjiča. Omenimo naj še 23.mesto Bizjaka in 25.mesto Zupanca, oba s štirimi točkami. Vrstni red: Ivačič 8. Medved 7, Gazvoda, Vavpetič 6.5, .lerina. Ravnik, Juroš, Šmid 6, Janjič, Buha, Kohek, Pavla Košir 5.5 itd Komenda, Zaključnega turnirja kamniško-domžalske lige se je udeležilo dvajset moštev iz prve in druge lige. Igrali so pospešeni šah in pet kol. Zmagala je Komenda Popotnik 15, sledijo Sahara 13.5, Črni graben. Vele Domžale, Kamnik Duplica in Črni vitezi 12.5, Bar Repek Trzin 11.5, Komenda II, Loka pri Mengšu 10.5 itd. Zmagovalec prve lige za leto 2004, Vele. je tekmoval le s tremi šahisti, saj se četrti igralec ni pojavil na prizorišču. Boris Skok je na tretji deski oddal le remi in zbral štiri in pol točke, Šemrl in Vavpetič pa sta na prvi in drugi deski osvojila štiri točke. Ljubljana, Na prvem petkovem decembrskem hitropoteznem turnirju LŠK Metalka je Velovec Jože Skok premagal vso tekmece in zasedel prvo mestu z. desetimi točkami, pred Ribičičem in Sindjičičem 7, Petchom 5 itd. Na prvem ponedeljkovem turnirju pa je zmagal Ribičič 10, pred Rogaletom 8, ,1,Skokom 7.5, Vošpernikom 7, Bulatovičem in Plc.šccm 6.5. itd. Jože Skok Športno društvo sonček vam želi srečno in čim bolj športno aktivno novo leto 2005! NAŠ PROGRAM POTEKA: Športni program MALČEK () I KOCI 2-3,5 LET: PON 17.00- 17.45 OŠ Rodica (Jarškašola) Športni program ŠPORTNIK OTROCI 3,5-6 LET: PON 18.00-19.00 OŠ Rodica (Jarška šola) SRE 17.00-18.00 OŠ Roje V0D0TERM Tel.: 722-89-20 722-74-96 OGREVAfTE S PUNOM CENEJE IN OKOLJU PRIJAZNO DeDletrich^ INTERDOMO • PLINSKE PEČI * PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS PRIKAZ DELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE Z**. -*~eM/-ć> tt&c. 200S - vamo&t morigc* Družba za varovanje premoženja d.d., Mengeš Pelechova 15, Preserje,1235 Radomlje Telefon 72 28 985, fax 72 28 986 vsem želimo srečno 2005! TRGOVINA IN SERVIS PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS, POPRAVILA IN ADAPTACIJE VODOVODNIH INSTALACIJ cVeliAa sveče- in- lepih/ sanj- naj- nam piine&e-iaiični dan- in- nova Ida naj zoUmI, ladastt potna-, iS4t>solza- in sAtAi-. Stečno- 20051 0 Slamnikarska 16, Domžale, tel.: 72 13 285, e-mail: ur_ko@email.si inVal Valvazorjeva 14, Domžale, tel./fax: 01/7219 035 INFO GSM: 041 704 701, e-mail: info@inval.si Prodajate, kupujete, menjate? • posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin • brezplačno svetovanje in ogledi • izpeljemo kompleten postopek: - sestavo odvetniške pogodbe - davčno napoved - predlog za vpis v zemljiško knjigo • imetniki državne licence Zelhto vam vesel i?ozič in srečno v letu 2005! *Usemt6tranI$$iT) sefahvaljuiemo ^4J> * za zaupa in želimo J vesel Božič irftsrečno Novo Leto 2005 DARCO M PUTERS - profesionalni računalniški sistemi po vaših željah - svetovanje - hitra dobava - prodaja potrošnega materiala, iger... - kvaliteten servis vseh računalnikov tel.: (01) 7216 634 PPC Breza, Breznikova 15, Domžale WWW.DAR-COMPUTERS.SI fjl V^l Martina škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/72M0-06 srečna-noviteta-2005! Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 avtomehanika KVEDER-|yar Marjan Kveder s.p. #|j^Hgr Vir, Papirniška c. 1 1230 Domžale, tel.: 01 /72 16 506 • AVTOMEHANIKA ® AVT0DIAGN0STIKA . • AVTOELEKTRIKA * AVT0KLEPARSTV0 o ZAMENJAVA PNEVMATIK • IZDELAVA HIDRAVLIČNIH CEVI cVsem stuin/uuii UM pas( prevzela vse naloge koordinacije programov nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, sodelovala naj bi s civilnimi združenji, pomagala svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu .v lokalnih skupnostih, skrbela za promocijo in razširjala prometno varnostne publikacije, organizirala in izvajala analitsko in raziskovalno delo, opravljala pa naj bi tudi pomembne naloge na področju usposabljanja učiteljev predpisov in vožnje ter voznikov začetnikov. Vlada mora javno agencijo ustanoviti v enem letu po uveljavitvi novega zakona, z ustanovitvijo agencije pa bo prenehal delovati republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo prešel v javno agencijo. Spremembe se nanašajo tudi na področje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil ter izvajanja dejavnosti avtošol. Za izvajanje teh dejavnosti bo država s pooblaščenimi organizacijami sklenila koncesijo. Vsega skupaj naj bi podelili 225 koncesijskih dajatev; 65 s pooblaščenimi organizacijami za izvajanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil in približno 160 pogodb / avtošolami. Enaka rešitev je predvidena za izvajanje vadbe vame vožnje in skupinske delavnice, s to razliko, da je v tem primeru koncedent javna agencija. Registracijo vozil bodo po novem opravljale upravne enote in organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov vozil ter pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki se ukvarjajo s prodajo vozil; vozilo bo mogoče registrirati pri katerikoli upravni enoti oziroma registracijski organizaciji - ne glede na prebivališče oziroma stalni naslov ali sedež lastnika vozila. Spremembe so predvidene tudi na področju tehničnih pregledov, in sicer glede na starost vozila. Prvi tehnični pregled za nova vozila bo obvezen tri leta po prvi registraciji vozila, drugi in tretji pa nato v dveletnih razmikih. Zaradi ukinitve krajevne pristojnosti registracije vozil bodo spremenjene tudi registrske tablice. Tako se obetajo povsem nove tablice, na katerih ne bo več občinskih grbov, ki jih bo nadomestil državni grb, na tablici pa bo tudi znak KIJ. Lastnik vozila se bo lahko tudi odločil, ali bo na tablico nalepil tudi ti. prometno nalepko. Seveda bodo hkrati v veljavi tudi sedanje registrske tablice - torej tako tiste, ki so bile uvedene po letošnjem I. maju z modrim logom EU - kot tudi prejšnje brez logotipa unije. Določbe glede spremenjene vsebine registrskih tablic se bodo sicer začele uporabljati v enem letu po uveljavitvi zakona. Kot zanimivost naj omenim še, da po novem zakonu zelene luči na semaforjih ne bodo več utripale. Kar pomeni, da bo z zelene semafor prešel direktno na rumeno luč, torej brez opozorila z utripanjem, kot je to urejeno sedaj. Vendar ta novost ne bo uveljavljena že s 1.1. 2005, saj imajo upravitelji semaforjev čas eno leto in pol, da semaforje priredijo na novi način delovanja. Cas bo seveda pokazal, koliko (in če sploh) bodo tako ostre kazni zmanjšale število nesreč in prekrškov na naših cestah. Vsekakor pa vam svetujem, da vozite varno in v skladu z novimi predpisi, saj boste, če že drugega ne, prihranili nekaj denarja v svoji denarnici Janez Stlbrlč Izsek nekaterih kazenskih sankcij, ki so predpisane v novem zakonu; 20.000 SIT vas bo stalo, če; - parkirate na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti, tirnicah, predoru, galeriji, podvozu, viaduktu, mostu, nadvozu, v ovinkih, pod vrhom klanca na pospeševalnem, zaviralnem ali odstavnem pasu, intervencijski poli, nad hidrantom, v območju umirjenega prometa ali območju za pešce, - zaparkirate drugo parkirano vozilo, zaprete dovoz na dvorišče stavbe, garaže, skladiščnega prostora, zasebnega zemljišča, - ob okvari ali prometni nesreči ne vklopite varnostnih utripalk ali pravilno ne postavite varnostnega trikotnika, - pri zavijanju v levo na križišču na svoji desni strani ne pustite mimo vozila z nasprotne strani, ki prav tako zavija levo, - poslušate radio ali druge naprave s tako glasnostjo, ki onemogoča normalno slušno zaznavanje v prometu, - niste pripeti z varnostnim pasom, - mimo ustavljenega avtobusa vozite tako. da ne zagotovite varnosti pešcev, - avtobusu ob speljevanju s postajališča ne omogočite vključevanje v promet, če je tako nakazal s predpisanim znakom, - / uporabo vozila povzročate čezmeren hrup, ropot ali kako drugače onesnažujete okolje. - ne ugasnete motorja, če ste vozilo zaustavili za več kot 3 minute, - sunkovito speljete, zavirate, ustavljate 30.000 SIT vas bo stalo, če: - vozite po napačni strani ceste, - za drugim vozilom na istem pasu ne vozite na varnostni razdalji, - vozite tako počasi, da ovirate druge udeležence v prometu, - prehitevate počasno kolono, - ponoči ali v zmanjšani vidljivosti z dolgim snopom luči motite druge voznike, - uporabljate dolgi snop luči v predoru, pri zeleni luči zapeljete v kri/išče in zaradi gostote prometa onemogočite promet iz drugih smeri. 40.000 SIT vas bo stalo, če; - prehitevate vozila po desni (razen vozil, ki zavijajo levo in vozila, ki vozijo po cesti v naselju z dvema ali več pasovi), - prehitevate po desni na avtocesti (razen na ploščadi z več pasovi pred cestninsko postajo). - prehitevate brez dajanja znakov za prehitevanje ali jih dajete oklevajoče, - ne pomagate ali nepravilno ravnate pri prometni nesreči, - imate nepravilno pritrjene, poškodovane, upognjene, zakrile, dodatno prevlečene, prikrite ali spremenjene registrske tablice. 50.000 SIT vas bo stalo, če; - vozite z neprilagojeno hitrostjo (+ 4 kazenske točke), - ne omogočite varnega prečkanja pešcem na prehodu za pešce (+ 4 kazenske točke), - date motorno vozilo v uporabo osebi, ki ga ne sme voziti, - poškodujete, odstranite, zakrijete ali spremenite pomen prometne signalizacije. 60.000 SIT vas bo stalo, če; - povečate hitrost, ko vas prehiteva drugo vozilo, - prehitevate pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, v predoru, če vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v potrebni dolžini, - na cesto ali ob cesto izpuščate, puščate, odlagate, odmetavate ali postavljate karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje, - zapeljete skozi rdečo luč na semaforju, - pred vključitvijo v promet s kolovozne ali druge zemljiške površine ne odstranite z. vozila zemlje ali blata, ki bi lahko onesnažilo vozišče. 80.000 SIT vas bo stalo če: - se v določenem roku ne udeležite obveznega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (kamor so vas napotili zaradi števila kazenskih točk) 100.000 SIT vas ho stalo, če; - ste v avto vgradili ali se vozite z avtom, ki ima vgrajene naprave, nadomestne dele, opremo ali posamezne sklope, ki niso homologirani ali tipsko oz. posamično odobreni za to vozilo - zaradi neupoštevanja prometnega znaka obvezne uporabe snežnih verig ovirate ali onemogočate promet 120.000 SIT vas bo stalo, če; - imate pri sebi ali v vozilu ali na njem naprave, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo policisti pri nadzoru cestnega prometa - ne zmanjšate hitrosti in ustavite, kadar vam tako s svetlobnim in zvočnim znakom signalizira policijsko vozilo - kot neposredni udeleženec prometne nesreče ne ostanete na kraju do končanja ogleda - se vozite z neregistriranim vozilom 200.000 SIT vas bo stalo, če; - prodate rezervne dele oz. naprave za vozilo ali sprejmete vozilo v popravilo ali opravite prevoz oz. vleko vozila, za katerega veste, daje udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovana ali je umrl, povzročitelj pa je pobegnil s kraja nesreče. ŽELIMO VAM, SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2005! AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/ CITROEN NOVI C4! TEHNOLOGIJA JE LAHKO PONOSNA NASE! že od 3.420.000,00 SIT Odbor izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Domžale O razglasitvi varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom Zaradi priprave uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katero ho Vlada Republike Slovenije razglasila varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, s« člani Območne izpostave Domžale, 3. decembra 2004, predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Maksimiljanu Mohoriču, predstavili svoje pomisleke in težave v zvezi z omenjeno problematiko. V uvodnih besedah je Maksimiljan Mohorič predstavil zakonske osnove za razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom ter predstavil vzrok razglasitve varovalnih gozdov. Pojasnil je, da so varovalni gozdovi tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče, nižje ležeča zemljišča polja naselja in lastnino ter življenja ljudi. To so tudi gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija. Strokovni predlog predlaganih površin je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Na podlagi tega naj bi se v Sloveniji razglasilo 99.950 ha varovalnih gozdov (od tega je 43.222 ha gozdov v zasebni lasti) in 14.592 ha gozdov s posebnim namenom (od tega je 2.837 ha v zasebni lasti). Maksimiljan Mohorič je predstavil tudi določila 46. člena Zakona o gozdovih. V njih je definirano, da imajo lastniki varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim pomenom v primeru omejitve uživanja lastnine oziroma uveljavljanja lastninske pravice na gozdu pravico zahtevati uslrezne davčne olajšave ali odškodnino. V primeru, da lastnik takšnega gozda zahteva njegov odkup, gaje razglasitelj dolžan odkupiti. Na sestanku je sodeloval tudi predstavnik Sektorja za gozdarstvo pri KGZS, Igor Kotnik, ki je predstavil stališča Zbornice do omenjene problematike Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zastopa stališče, da je potrebno lastnikom razglašenih varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim pomenom zagotoviti primerno višino odškodnine, prav tako pa v primeru, da lastnik gozda zahteva odkup, primemo odkupno ceno. KGZS od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri-čaku|c|o tudi pripravo študije za ovrednotenje finančnih posledic razglasitve varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter ogled vseh površin gozdov v primerih, ko se lastniki gozdov ne strinjajo z razglasitvijo. Člani Odbora izpostave KGZS Domžale so izrazili mnenje, da je nesprejemljivo, da se lastnikom gozdov postavlja vedno več omejitev in prepovedi, ustreznih odškodnin oziroma primernih odkupnih cen gozdov pa nihče ne zagotavlja Prav tako so izrazili mnenje, da so lastniki gozdov premalo informirani o tej problematiki. Zato je potrebno v mesecu januarju 2005 pripraviti sestanek z lastniki gozdov, ki se ne strinjajo z razglasitvijo svq|ih gozdov za varovalne oziroma gozdove s posebnim namenom, s čimer se je strinjal tudi predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor izpostave KGZS Ižomžale poziva lastnike gozdov, da si pri predstavnikih Zavoda za gozdove Slovenije. Krajevnih enot Ižomžale in Kamnik pridobijo podatke o svojih gozdovih, ki so vključeni v predlog za razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter se udeležijo sestanka ki ga bo (Jdbor izpostave pripravila v mesecu januarju 2005. V mesecu februarju 2005 pa bomo za širšo javnost organizirali okroglo mizo na temo varovanih gozdov Na njej bodo sodek>-vali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenje. Zavoda za gozdove posameznih lokalnih skupnosti in lastniki gozdov. O datumu in lokaciji boste obveščeni naknadno Damjan Jemec, predsednik izpostave Domžale. OE Ljubljana, KGZS Tečaj varnega dela z motorno žago v občini Domžale Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (/.(.S), ki Domžale smo II. in 12. novembra 2004 v sodelovanju z inštruktorji Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne in Občino Domžale za lastnike gozdov organizirali dvodnevni tečaj varnega dela z motorno žago. I Ideležilo se ga je devetnajst gozdnih posestnikov z območja občine Domžale. Stroške tečaja sta pokrila Z*.S i/ proračuna RS in Ob-čina Domžale, ki je pokazala dober posluh za svoje občane, lastnike gozdov. Prvi dan tečaja je bil bolj teoretične narave. Po uvodnem pozdravu so se udeleženci v prostorih lovskega doma Domžale na Kolovcu seznanili z motorno žago, njenimi sestavnimi deli ter njenim pravilnim delovanjem in vzdrževanjem. Govorili so tudi o predpisanih standardih, najnovejših motornih žagah ter uporabi naravi prijaznih razgradljivih ekoloških olj v gozdu. Inštruktorji so jih opozorili na možne zagate v zvezi s pravilnim delovanjem motorne žage. tečajniki pa so na podlagi lastnih izkušenj inštruktorju zastavljali konkretna vprašanja. V naslednjem sklopu so se seznanili z osnovami varnega podiranja drevja. Po malici je sledilo čiščenje motornih žag, brušenje verige in nastavitev teka motorja. Vsak udeleženec je pod budnim očesom inštruktorja pridobljeno znanje preizkusil na lastni motorni žagi. Nato je predavatelj predstavil sredstva in opremo za varno delo z motorno žago. sledila je zaključna razprava. Naslednjega dne smo se spet vsi skupaj dobili v lovskem domu na Kolovcu. Po skupnem uvodnem delu so se tečajniki opremili z orodjem in opremo, se razdelili v štiri skupine in skupaj z inštruktorji odšli na vnaprej skrbno pripravljena sečišča. Vsak od udeležencev je lahko z lastno motorno žago požagal označeno drevo, ga oklestil ter za sabo naredil tak gozdni red. kakor ga zahtevajo predpisi. Ves čas dela je ob njem stal izurjen inštruktor, ga opozarjal na morebitne napake in mu po potrebi svetoval, kako pravilno in predvsem varno opraviti delo Ostali udeleženci tečaja so medtem gledali in ocenjevali delo tistega, ki je bil v skupini trenutno na vrsti Ko smo po končanem dvodnevnem tečaju pri malici v lovskem domu skušali suniti vtise, smo si bili edini, da je tečaj za lastnike gozdov, ki sami delajo v gozdu, zelo koristen, če ne že kar nujen Udeleženci so dobili tudi potrdila o udeležbi na tečaju Varno delo z motorno žago. Na koncu, ko smo si voščili na svidenje, so udeleženci tečaja izrazili zanimanje za traktorski tečaj, ki ga bomo predvidoma organizirali v prihodnjem letu. Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale > nrjvri innr;! 01/7213018 1ES8 POSREDOVANJE - ZASTOPANJE • TRGOVINA ANTON SKOK s.p. Fajferjeva 2, 1230 Domžale Tel.:D1 721-03-S6 Fax:.Ol 721-5D-76 GSM: D41 711-B9E3 VSEM OBČANOM IIM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PPAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SOOS! SPOROČILA stran 28 KD JOŽ F. GOSTIČ HOMEC Dekliška pevska skupina SIRENE vas vabi na BOŽIČNI KONCER T - v nedeljo, 26.12.2004, ob 19.00 v Marijini cerkvi na Homcu; - v soboto, 08.01.2005, ob 19.30 v frančiškanski cerkvi v Kamniku; -vsoboto, 15.01.2005,po 18. maši v Marijini cerkvi v Kranjski Gori; - v nedeljo, 16.01.2005, ob 16.00 v cerkvi sv. Ane v Batujah pri Ajdovščini. Zborovodkinja; Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat Bas kitara: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar Bobni: Domen Kern Domžalski komorni ztor vabi na tradicionalni 18. M BOŽIČNI KONCm z gosti: Nina Kompare - sopran Veronika Šareč - orgle Tomaž Plahutnik-citre Tomaž Pirnat - zborovodje Božič, 25. december 2004 ob 16. um j župnijska cerkev Marije Vnebovzete v Domžalah Vljudno vabljeni! Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Sveta Trojica Vabimo Vas na 8. božično novoletni koncert pod v skupnim naslovom VEČER ZA VAS, ki bo v nedeljo, 26.decembra 2004 ob 18.00 uri v DOMU KRAJANOV v Žejah. Nastopili bodo VESELI HALOŽANI iz Stoparc, citrarka Doroteja Dolšak, flavtistka Petra Cerar in duo Osolnik Vabljeni ! Vstop prost KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE vabi na BOŽIČNI KONCERT Mešanega pevskega zbora CANTEMUS iz Kamnika Zborovodja SEBASTJAN VRHOVNIK v torek, 4. JANUARJA 2005 ob 19. uri v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v GROBLJAII. Lepo vabljeni! RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova 4 Ka tel: 01 /83 14 515, GSM: 031 305 451 Perovo 23, Kamnik, telefon: 01/839 50 40 Vsem našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vse najlepše v prihajajočem letu! Del sredstev, namenjenih za novoletne obdaritve in čestitke, smo namenili otrokom Osnovne šole Toma Brejca. KALI GRA FIJA informacije in prijave: c75lKD JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA ŠKOFJA LOKA, TEL.: (04)51 -57-160, 041 -80-24-24 DELAVNICA termin: SOBOTA, 8. JANUAR 2005, SOBOTA, 29. JANUAR 2005 OD 9.00- 17.00 prostor: CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI, MARTINOVA HIŠA, MESTNI TRG 26, ŠKOFJA LOKA. vodja delavnice: JANEZ JOCIF vsebina: PREGLED RAZVOJA ZAHODNOEVROPSKIH PISAV; UNCI-ALA, TEKSTURA, FRAKTURA; OSNOVE OBLIKOVANJA TEKSTA. kotizacija: 12.000 SIT, V CENO JE VŠTETO OSNOVNO ORODJE IN MATERIAL TER DDV. Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70,1230 Domžale Objavlja natečaj /»najboljši likovni ali literarni izdelek na temo »Nasilje - lažnivi glas nemoči« najboljši izdelki bodo nagrajeni Nagrade: stenska ura, nahrbnik, kapa, lonček, obeski za ključe, ki jih prispeva sponzor RENAULT Izdelke pošljite ali dostavite v glavno pisarno CZSD Domžale ali koordinatorki za obravnavo nasilja. Natečaj namenjamo mednarodnim dnevom proti nasilju. _zavod za »port . Slovenije » HURA PROSTI ČAS « Razgibaj telo, napni možgane ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA UČENCE OD 5. DO 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE RODICA MED NOVOLETNIMI POČITNICAMI, od 27. 12. do 31. 12. 2004 VSAK DAN KOŠARKA, od 8.00 do 9.30 ure ODBOJKA, od 9.30 do 11.00 ure BADMINTON, od 11.00 do 12.30 ure KSIhan Razpis javnega anonimnega natečaja za oblikovanje simbolov krajevne skupnosti Ihan. (razpoznavni znak, grb, zastava) Naročnik: KS Ihan, Brcznikova c, 1230 Domžale Cilj natečaja je, da se pridobijo med seboj usklajene in najboljše oblikovalsko krovne rešitve naslednjih prvin identitete Krajevne skupnosti Ihan: 1. razpoznavni znak KS 2. grb KS 3. zastava Ad 1. Grafični ali tipografski znak: črno-belo: pozitiv, negativ, barvna varianta. Širina znaka ■ 15 cm, širina znaka = 3cm Ad 2. Črno-bela in barvna varianta, širina grba je 15 cm. Ad 3. Merilo grafične rešitve: M 1:10, barvna varianta. Grafična dela naj bodo kasirana na kartonu Ka-pa plošče, formata A3. Avtor se lahko svobodno odloči, da predstavi celovito rešitev ali posamezne rešitve razpoznavnih prvin KS. Pri izboru bo imela prednost celovita rešitev. Rešitve morajo biti poslane na naslov KS Ihan, Breznikova C., 1230 Domžale v dveh ločenih ovojnicah z napisom »Natečaj, ne odpiraj« in avtorjevo šifro. V večji ovojnici naj bo avtorjeva rešitev, v manjši njegovo ime in naslov. Rok za oddajo je 60 dni po objavi natečaja v Slamniku. Sestava ocenjevalne komisije: dipl. inž. Stojan Lazar, predsednik komisije prof. Anka Voglar Ana Lenič dr. Silvester labijan prof. Brane Šimenc Jože lludeček, publicist, pisatelj prof Janez Suhadolc Ocenjevalna komisija bo objavila rezultate najpozneje v 20 dneh od roka, določenega za predložitev avtorskih rešitev. Komisija si pridržuje pravico, da izbere posamezne elemente iz predloženih rešitev ali da ne izbere kot ustrezne nobene od prispelih rešitev. Naročnik bo podelil nagrado v znesku 400.000 SIT za celovito rešitev (grb, zastava, simbol) oziroma eno tretjino za vsak posamezni element; nagrado v znesku 200.000 SI I za celovito rešitev (grb, zastava, simbol) oziroma eno tretjino za vsak posamezni element; nagrado v znesku 150.000 Sil za celovito rešitev (grb, zastava, simbol) oziroma eno tretjino za vsak posamezni element. S podelitvijo prvih treh nagrad naročnik odkupi vse materialne avtorske pravice za ves čas trajanja avtorstva. Pri vrednotenju na natečaju prispelih predlogov bo upoštevana predvsem zasnovna in oblikovalska izvirnost, sporočilna nedvoumnost ter nezamenljiva prepoznavnost tako sedanje kot tudi pretekle podobe Krajevne skupnosti Ihan. \ Domžale «<stol Bodoči podjetniki! Brezplačno vam svetujemo kako začeti svojo samostojno pot kot družba ali s.p. Če se vam postavljajo vprašanja v zvezi z davki, računovodstvom, financami, zaposlenimi in ostalimi dilemami, ki tarejo bodoče podjetnike, potem ne odlašajte. Izkoristite ugodno priložnost, ki vam jo ponujamo skupa) s PCMG. Obstoječi podjetniki! SO % popust za vse naše storitve oz. financiranje s strani PCfvIG Vsem sedanjim in bodočim strankam voščimo srečno in poslovno uspešno novo leto! Last minute AH inclusive že za 1.777.643 SIT Samo do 31 decembra 2004 je lahko Chevrolet Kafo* s klimo, po vrtini nastavljivim iervc volanom, električnimi stekli spredaj, varnostno blazino, preklopljivirni zadnjimi sedeži v razmerju 2 3, daljinskim centralnim zaklepanjem ki CD radijem val Je za 1 777643 SIT* 'Cema je odv»oa od tečaja SIT/EUR nj dan nakupa Ponudbi velja ob nakupu staro za novo Naj toplina in iskrenost besed osrečujeskozi vse leto. Naj pozitivne misli svetlijo jutro kot zarja iz zasneženih gora. Srečno v letu 2005! * kil to i a ISI3^*?V naj bo noyO leto ' leto noyih prilo^no^-i Praznični popusti v Blagovnicah Vele od 16. do 30. decembra 25% popust ob nakupu moške in ženske zimske konfekcije 20% popust ob nakupu obutve nad 5.000 tolarjev 15% popust ob nakupu otroške konfekcije, zimskih športnih oblačil nad 5.000 tolarjev ter ročnih ur in zlatega nakita Praznični popusti v tekstilnih prodajalnah Vele od 20. do 26. decembra 15% popust ob nakupu perila in spalnega programa nad 5.000 tolarjev VELE Trgovska družba d.d., l|ubl|anskac. 64. 1230 Domžale ▲ VELE 'ji Mercator Center Domžale Naj v letu 2005 vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče možno, vse česar nismo imeli pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. sam T>toPdom VSE ZA GRADNJO, DOM IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno In elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod In centralno kurjavo, zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko..... Vesele Božične praznike in srečno novo leto 2005 vam želi kolektiv podjetja SAM NOVO V SAM PC Jarše NOVOLETNI PR0GRAM:umetne jelke.obeski In okraski,adventni venčki,darilnf program,Božlčki, dekorativni krožniki In vaze ter ostali dekorativni program.darilne vrečke, ovojni papir... V mesecu decembru BOGATA IZBIRA PIROTEHNIKE PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1,1235 Radomlje, 01/729 88 00 PE STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/729 62 82 WWW.Sam.Si