S T E V. 27. V LJUBLJANI. DNE 5. JULIJA 1951 LETO 46. Cena 58 Din za celo leto, Za Inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem dein vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja rsako sredo, bpisi m dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljubne: naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvn »Domoljuba« v Ljubljani. Telefon uredništva: 2549 Telefon uprave: 2992 Solunska brat a Naša hiagovesimka ivakor valova sta dva ■ brata prišla od morjà. Vajift se govor šumljaje vlil čez slovanske je kraje. Slušal strmeč je Slovan: govor mu bil je poznan, srcu se sladko prilegal, v dušo globoko je segal . Vnet je od toplih besed dal pokrstiti se ded, vama odprl je domove, krive zapustil bogove. Narod je čul blagovest. Danen še čuva jo zvest, kakor svetinjo jo hrani, oče potomcem jo znani. Davno na Božji ukaz šla pred Njegov sta obraz. Rajska odpirajta vrata sveta Solunska nam brata! Več katoliške samozavesti Kateri protestant ali jud bo čital liste, ki napadajo njegovo vero? Nobeden! To znajo samo katoličani, ki nele čitajo, ampak tudi plačujejo liste, kateri žalijo katoliško vero. Imejmo «č katoliške samozavesti! Blajja vest ali veselo oznanilo se v svetem pismu imenuje krščanstvo in oznanjevanje krščanstva; to je pomen grške besede evangelij. Oznanjevalci, apostoli krščanske vere pa se imenujejo blagovestniki. Resnično blaga vest, veselo oznanilo je bilo krščanstvo za človeški rod, ker je prinašalo tolažbo, mir in prostost — duhovno svobodo in premnogim tudi telesno prostost, ker je razvezovalo spone sramotnega suženjstva in vračalo človeka dostojno življenje. Ni pa bilo vselej in v vseh okoliščinah tako. Razni narodi, ki so imeli močne države, so krščansko vero širili z mečem ter jo porabljali za razširjanje svojih držav in za pod-jarmljenje slabejših narodov. Tako je bilo pred dobrim tisočletjem, ko so se naši slovanski predniki naseljevali v raznih evrojjskih pokrajinah. Slovani so bili mlajši, slabejši narod; niso še bili zadosti izurjeni v sukanju bojnega orožja, ne še zadosti deležni tedanje evropske izobrazbe, niso še imeli trdnih držav. K Slovanom so prihajali razni oznanjevalci krščanstva iz močnejših vzhodnih in zahodnih krščanskih držav. A to po večini niso bili blagovestniki. Vsaj Slovani jih niso mogli sprejeli kot oznanjevalce blagega in odrešilnega Kristusovega evangelija, ker so obenem s krščansko vero širili tudi tujo besedo, nakladali tuj jarem in moč tujih držav. V tej za Slovane žalostni in nevarni dobi je Bog slovanskim rodovom obudil dva prava blagovestnika, da sta Slovane razsvetlila, jih učila hoditi v luči božjih zapovedi in jim prinesla svobodo otrok božjih. Da, sv. Ciril in Metod sta v posebno odličnem pomenu naša blagovestnika. Izobražena in izurjena sta bila v vsej tedanji ponosni grški učenosti. Imela sta visoke službe in sta bila deležna vse naklonjenosti bizantinskega cesarskega dvora in vsega dvornega sijaja. A zapustila sta sijaj in ponos, zapustila sta častne službe in cesarske palače, Umaknila sta se v samoto, da sta se še bolj posvetila in poglobila v Kristusovem duhu ter se tako usposobila za blagovestnika teptanih in zaničevanih slovanskih rodov. Vso svojo učenost sta porabila ne za slavo in ponos svojega imena, marveč za slavo božjo. Ponižala sta se k zaničevanemu slovanskemu ljudstvu, vzljubila sta njegovo preprosto govorico in sta takrat še okorni slovanski jezik tako ugla-dila, da sta mogla Slovanom v prijetni domači govorici oznanjati blagovest Kristusovega nauka. Ustvarila sta slovanski književni jezik in ga povzdignila celo na oltar kot bogoslužni jezik. S tem sta Slovane povzdignila v enakovredne člane tedanje družine krščanskih narodov in v pravo svobodo otrok božjih. S tem sta očitno in krepko poudarila, da naj Slovani ne bodo sužnji močnejših krščanskih narodov in da naj se krščanstvo ne izkorišča za potujčevanje Slovanov. S tem sta hotela tedanjim močnejšim narodom glasno dopovedati, da je Kristusova vera in cerkev vesoljna, enako pravična in odprta vsem narodom. S tem sta pospeševala' mednarodno vesoljnost in vesoljno edinost svete cerkve. S tem sta dala Slovanom visoko poslanstvo, da naj kot most med Vzhodom in Zahodom pomnožujejo vesoljnost in pospešujejo edinost Kristusove cerkve. Vprav te dni se med Slovenci uvaja novi slovenski obredni k. Molitve pri delitvi zakramentov se bodo molile v domačem slovenskem jeziku. To je redka izjemna pravica, ki je večina večjih narodov v katoliški cerkvi nima. Ta izjemna pravica domačega obrednega jezika je neka obnovitev dediščine naših svetih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ki sta na ta način hotela doseči, da bi bili Slovani tako laglje deležni vseh zakladov krščanske vere in pobožnosti, deležni vse odrešilne in osvobodilne moči Kristusove bla-govesti. Slovenske obredne molitve naj nas vedno opominjajo, da nam je Bog pred dobrim tisočletjem poslal dva prava blagovestnika, ki ste posvetila naš jezik in ga dvignila na oltar. Spomin naših svetih blagovestnikov naj nas opozarja, da smo kot enakopravni člani mednarodne krščanske družine, kot svobodni otroci svete vesoljne cerkve in polnopravni državljani božjega kraljestva dolžni z vsem ognjem prave krščanske svobode vršiti visoko poslanstvo, ki nam ga je odkazala božja Previdnost po naših svetih blagovestnikih. Izvrševanje tega poslanstva nam je tem lažje in prijetneje, ker nam je že pokazal pot veliki slovenski škof A, M. Slomšek v duhu oporoke sv. Cirila, ki je na smrtni postelji molil, da naj Bog Slovane utrdi v pravi veri in združi vse v edinosti vesoljne svete cerkve, Narod, ki niina ljubezni za pošteno družinsko življenje, se bliža groznemu poginu. (Kardinal Manning.) 3gui§en je U zob, ie ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi te je zajedel med zobe, ustvarja se mlečna kislina in razkraja zobno sklenino. Posledica lega jc majhna luknjica. Dnevna nega s Chiorodoni zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.-. Pove; mi, s kom občuieš... Časopisje jc osvojilo svet: vlada bankam in borzam, upravlja parlamentom, gradi pro-sveto in kulturo, razdira in sklepa zveze, utrjuje vero in nravnost, pa jih tudi tepta v prah. Na vse strani dviga in ruši in razdira. Časopisje je sila, je velevlast, zato pa, če je v dobrih rokah, blagor narodu Gorje pa, če je v slabih. Kakršno časopisje — takšen jo narod. Kakor časopi-je piše, tako ljudstvo m'isti :n čuti. Komunistični časopisi širijo med množice komunistično mišljenje, liberalno kapitalistični tisk brani denarne mogotce, dočim katoliški listi,ščitijo katoliška načela.v življenju naroda iti države. Časopisje druži skupine pristašev istega mišljenja in je šola za mnoge. Večina ljudi ne čila drugega kot časopisje. Iz časopisja zajemajo premnogi svojo učenost in naziranje. Vrste časopisja. V glavuent opazujemo tri vrste časopisja: brezbarvno ali vodeno, protiversko in odkrilo katoliško. Brezbarvni listi so tisti, ki nimajo določnega načela in cilja. Kdor bolje plača, lemu služijo. V takem časopisju lahko čitamo bledeče: na prvi strani članek hvali katoliško vero in Cerkev, na drugi pa že strahovito napada naše najdražje katoliške svetinje. Za tako časopisje katoličan ne sme imeti denarja. Protiversko časopisje je tisto, ki dosledno in preračunano sramoti vse, kar je katoliškemu kristjanu sveto, kar je versko in božje. To K časopisje, ki napada našo Cerkev in sramoti sv. Očeta. To je časopisje, ki pospešuje jf.vno nenravnost vsake vrste, ki zahteva popolno svobodo v mišljenju in življenju, pa Je bi se s tako svobodo tudi porušili temelji družbe in države. Naše katoliško časopisje piše in presoja vse s katoliškega slališča. Naše katoliško časopisje piše tako, kakor mora vsak pravi katoličan misliti in čutiti v blagor naroda in države. Katoliško časopisje je za nas učilnica, ki nam pomaga v vsakokratnem primeru presojati važne dnevne zadeve z edino pravilnega V vsako hišo Domoljuba! 2l Svetovnost katoliške cerkve V današnji pretirano narodnjakarski dobi sPšinio neredko: »Hočemo narodno cerkev.« Nekaj tisočev suhih vej s katoliškega drevesa na Češkoslovaškem že ima tako cerkev, nemški Hitler bi tudi rad združil Nemce v nemški narodni državni cerkvi in marsikje po svetu se ponašajo vere z narodnimi, da celo s plemenskimi naslovi. Tudi pri nas so se že Čuli glasovi o katoliški narodni cerkvi. Zato ne bo odveč, ako se nekoliko pomudimo pri svetov-nosti katoliške Cerkve. Naša Cerkev je Kristusovo delo. Ustanovljena je bila za vse človeštvo. Nobene razlike ne dela med izobraženimi in divjimi, med bogatimi in revnimi narodi. Vsi so pred Bogom enaki, vsi poklicani, d., postanejo po Cerkvi deležni odrešenja. Ladja, ki je obvarovala pred vesoljnim potopom Noeta in njegovo družino, je predpodoba za to; vsi, ki so izven Ladje, so v nevarnosti, da se potope. Brez Cerkve ni rešitve. Kristus je ustanovil samo eno Cerkev, eno za vse. Poslušaj, kaj on govori: »Na to skalo bom zidal svojo Cerkev«. Ne reče: »Svoje Cerkve«, izrečno izjavi: »Svojo Cerkev«, eno samo torej. Neki šolarček je na vprašanje »Zakaj ni mogoče, da bi bilo več Kristusovih cerkev, povedal jasno takole: »Ker nam je Kristus lahko zapustil samo eno Resnico«. Ta od Kristusa ustanovljena Cerkev mora biti zato svetovna, za vse čase in za vse dežele brez krajevne omejitve, predvsem pa svobodna narodne ozkosrč-nosti. »Pojdite in učite vse narode in krstite jih.« Ena vera, en krit, kakor tudi en Bog za Vse. Da ohrani Svoji veri enotnost, je postavil Kristus Cerkvi tudi samo enega najvišjega poglavarja. Ti si Peter... Pač poznamo nekako narodno, ccrkev »izvoljenega ljudstva«. To pa jc bilo pred Kristusom. Bog je namreč izbral judovsko ljudstvo, da obkroženo od paganskih narodov oznanja prihod Mesije. Toda Razodetje zakona stare zaveze je dovršeno. S Kristusovim prihodom katoliškega stališča. Katoliško časopisje je za nas najmočnejše orožje, s katerim se borimo za naše katoliške pravice in svobodščine. Ker imajo socialisti svoje socialistično, framasoni in drugi evobodnjakarjl pa svoje svobodomiselne liste, je več kot nujna potreba, da vzdržujemo tudi katoličani svoj katoliški tisk. Naš »Domoljub« je po svojem programu odločno katoliški in narodni časopis in mu je naloga, da brani naše verske in narodne svetinje. Takšen je bil »Domoljub« od svoje ustanovitve, takšen je in takšen tudi ostane, pa naj pride karkoli. Kaznovani člani framasonske lože V mestu Pas de Calais, Francija, so pred leti, na veliki petek v prostozidarski loži sramotilno oponašali zadnjo večerjo. Bilo jih je trinajst zbranih. List »Colonne* je poročal, da je ob času, ko je prinesel to vest, umrlo že deset udeležencev po prav kratki bolezni tekom 24 ur. In sicer vsi drug za drugim in za isto boleznijo. Prvega je pobrala smrt, njega, ki je igral vlogo Judeža. 2e drugi dan ga je napadla grozna bolezen, na veliko soboto je ležalo njegovo mrtvo truplo vse okuženo. so postale brezpredmetne narodne omejitve. Popolnoma pa so narodne cerkvc izgubile smi sel, na ustanovni dan katoliške Cerkve, na prvi binkoštni praznik, ki je bil krona Kristusovega božanskega dela. Najrazličnejše narode, takrat zbrane v Jeruzalemu, neenake po jeziku, p0 krvi in običajih, je združil onega dne sv Duh v ogromno čredo Kristusovo. Od tistih časov torej obstoja samo ena katoliška Cerkev, ustanovljena za vse čase, lutli za naše dvajseto stoletje, .za vse narode: slovanske, germanske, romanske itd., za vse de-žele, za vso Evropo, za ves svet. Nič ni bolj nasprotno katoliškemu pojmovanju krščanstva kot poizkus neke istovetnosti ccrkve in države. Taki poizkusi so sc vsi k!a-verno končali tako z grško in rusko pravoslavno odcepitvijo, kakor s francoskim galika-nizrnom, pa končno z Bismarkovo nacionalizacijo cerkve v Nemčiji Katoliška cerkev, dasi svetovna, mednarodna, ve dobro kako velike vrednosti za obstoj človeške družbe je spoštovanje do lastnega naroda. Katoliška cerkev naravnost zapoveduje, da vsak njen vernik z vso svojo ljubeznijo ljubi narod, ki mu pripada. Zato katoliška Cerkev povsod, kjer je v resnici svobodna, pošilja med vernike njim narodno sorodne duhovnike. In še to naj dodamo: Prave katoliške stranke v svojih temeljnih načelih ne morejo bili drugačne kot je katoliška cerkev. Ta zahteva, da vsak njen vernik ljubi svoj narod, zato je prava katoliška stranka resnična narodna stranka, Katoliška Cerkev hoče, da ljubimo svojega bližnjega in mu dobro storimo. Zato prava katoliška stranka nima izključno plemenskega značaja, tudi ni v zaključku stranka dveh ali večjih narodov, ampak vsega človeštva. In končno: ker prava Jezusova Cerkev ni namenjena samo katoličanom, ampak vsemu svetu ne more imeli stranka, urejena strogo po katoliških načelih v svojih daljnih posledicah ozkoeični verski, ampak vsedržavni, da vsečloveški značaj. Če vse to dobro premislimo, ali se nam ne izvije iz srca vzklik: kje je stranka, ki bi po svojem načelnem mišljenju lažje, hitreje in boljše uredila vse narode, vse države in vso človeško družbo, kot mednarodna stranka, ki bi naslanjala vse svoje delovanje na brezkompromisna katoliška načela. Danes ni pondeljek Poznam družino, v kateri 8e ni bilo prepira med možem in ženo. Rad bi bil zvedel, kako, s kakšnimi sredstvi se je to doseglo. -»Veste, častiti gospod, najino sredstvo je prav enostavno. Na dan poroke sva se dogovorila, da se bova samo v ponedeljek prepirala. In ko včasih že grozi vihar na najinem družinskem nebu, pot«če eden ali drugi: Ti, danes ni ponedeljek, pustiva to!« In kadar pride ponedeljek, je stvar že pozabljena in odpuščena, in smejeva se, češ kako je mogoče, da sva se zavoljo take neumnosti hotela prerekati«. Kidat gre za <«»iro»aa;e, potem edino it domata sloveni»» VZAJEMNA ZAVAROVALNICA « Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora «»varuje: požar, vlom, nezgode, jamstvo,steklo, avtomobile, zvonove, življenje na vse molnen« čine in posmrtninsko zavarovanje .Kariia», Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki «lavna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta st. i» Mlada žena: »Zakaj nisi vprašal pri trgov-! S".« semeni, kako se seine v zemljo poeadi. oaj ne vemo kako narediti in če seme narobe vtaknemo v zemljo, bodo morda korenine rasle navzgor.« s primanjkljajem, ki bo presegal 4 milijarde, za prihodnje le!o pa predvidevajo izgubo v znesku 2900 milijonov lir. V tekočem računskem letu so odpovedali za eno milijardo lir: davek na poslovni promet, davek na proizvodnjo (sladkor in špirit), uvozna carina na žito, ostale uvozne carine in inonopolski dohodki. Finančni minister je spričo tega znižal postavko dohodkov za računsko leto 1933—34 od 18.647 na 17 514 milijonov lir. Ni tedaj govora o kakem popuščanju fašističnega davčnega vijaka v pogledu direktnih davkov. Državni izdatki so temu nasproti od leta do leta višji. Za tekoče leto jih je bilo predvidenih za 20.060 milijonov lir, po izjavah ministra Junga je pa treba računati z zneskom 21.880 milijonov lir. Tretjina razlike je šla v prid državnih železnic. Izrednih podpor so bile nadalje deležne paro-plovne družbe, hotelska in svilena industrija, rudokopi itd. Finančni minister Jung ni ob priliki zadnje proračunske debate pojasnil, na kak način namerava fašizem kriti primanjkljaj tekočega računskega leta ,pač pa je izjavil, da je viseči dolg države narastel dne 30. aprila t. 1. na 8389 milijonov lir. Zanimivo je njegovo priznanje, da zajemlje Mussolinijeva država denarna sredstva za kritje primanjkljaja pri poštni hranilnici, ki v ta namen izdaja na več let glaseče se hranilne bone. Vprašanje je, kako stališče bodo zavzeli italijanski hranilci na to priznanje finančnega ministra. Iznajdljivost Mussolinijeve finance kaže končno dejstvo, da hoče vpleniti pod svoj voz tudi denarna sredstva privatnih kreditnih zavodov, ki se skrivajo pri njih pod značko korespondenčuih računov. Na teh računih je bilo vloženih koncem leta 1931 okroglo 23 milijard lir, ki bi jih bilo treba po Jungovem mnenju porabiti za financiranje javnih del. Nemčija s Kaj si vse upajo. Ni jim dovolj, da preganjajo in zapirajo katoliške duhovnike v Nem» čiji. Svoje roke iztegujejo hitlerjevci tudi v Avstrijo ter ugrabljajo duhovnike, ki jih smatrajo kot protivnike narodnega socializma. To se je nedavno zgodilo nä solnograško-bavarski meji, in sicer v obmejnem kraju Schellenberg. Tamkaj je deloval kaplan Ivan Neumayr, ki je političen nasprotnik narodnih socialistov. Ker se Neumayr ni čutil v cerkveni hiši varnega, se je preselil k nekemu kmetu. Nekega dne jo prišel ob treh zjutraj k temu kmetu neki mladenič ter v globokem razburjenju povedal, da je v bližnjem gorovju neki turist padel preko stene ter dobil smrtnonevarne poškodbe. Ker želi biti previden, naj pride g. kaplan, da mu podeli zakrament sv. poslednjega olja. Kmetu se je stvar zdela sumljiva, zato je g. kaplana svaril, naj nikakor ne gre. Duhovnik pa je menil, da mora storiti svojo dolžnost ter je šel, kamor ga je peljal mladenič. Peljal sta je ne k V PO SVETU Fašizem Vaš verni tovariš! Znano je, da imenujemo način vladanja in politiko v Italiji »fašizem«. V najnovejšem času je fašizem zavladal v Nemčiji in v tej ali oni obliki tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Vsa nacionalistična gibanja, ki poznajo samo narod, gredo po poti fašizma. Fašizem pomeni suženjstvo človeka in vojno nevarnost za vse narode. Bolgar Todorov je nedavno o italijanskem fašizmu pisal: Fašizem ni mogel rešili Italije pred svetovno stisko, ki jo Italija najbolj občuti. Ostra policijska vlada in cenzura tiska s težavo krotita nemirne množice. -- Avstrija s Drobiž. S 1. julijem so bili nastavljeni v koroških slovenskih župnijah sledeči novi slo-jvenski duhovniki: dr. Janko Mikula v Borovljah, č. Nagele Matej V Tinjah in Joško Picej v Železni Kapli. Za provizorja na Zilski Bistrici je bil imenovan č. Anton Kuchling. — Od 24. junija dalje je pri Materi božji na Sv. Višarjah redna služba božja vsako nedeljo in praznik. — V Zgornji Vesci je umrla Crnijeva Mica. — V Borovljah je preminul 93 letni puškar Janez Veračnik. Pod Kadeckijein se je boril proti Italiji. — Z 2. julijem so v dunajskem radiu upeljali v nedeljskih dopoldanskih urah prenos cerkvenih govorov najznamenitejših avstrijskih pridigarjev. — Dne 21. junija je umrl v starosti 87 let svetnik Franc Prešern, bivši okrajni šolski nadzornik. Od nekdaj že je Sehiehtovo terpen. tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo. Torej" Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. Moderno »sodelovanje« evropskih politikov, b'ika jasno govori, zakaj so ostale vse drage konference doslej brez uspeha s Finančne težave. Da preživlja fašistična država hudo krizo, se razvidi iz njenega državnega gospodarstva. Računsko leto-1931-32 je dalo 1867 milijonov' .letošnje se bo zaključilo ponesrečencu, ker je bila slvar o padcu preko steue zlagana, ampak preko državne meje na Bavarsko. Tam ga je narodno-socialistična patrulja aretirala ter odpeljala v zbiralno taborišče Dachau. Badi tega drznega čina narodno-socialističnega nasilja vlada med prebivalstvom na avslrijsko-bavarski meji veliko razburjenje. Drobne novice Silen udarce za Hitlerjevo Nemčijo je ravnokar sklenjeni sporazum med Rusijo, Poljsko, Estonijo, Turčijo in Finsko. Centrum v Nemčiji je sklenil, da se stranka »prostovoljno razide«. Umrl je najimenitnejši turški pesnik Ahmed Hašim. 1300 srednješolskih profesorjev je brez slnibe v češkoslovaški republiki. Sv. oče papež Pij XI. je, kakor poroča vatikansko glasilo »Osservatore Romano« c.d 28. junija 1933, imenoval prevzvišenega gospoda dr. Ivana Tomažiča, ki je bil do sedaj pomožni škof pokojnemu škofu dr. Andr. Karli-nu, za škofa lavantinske škofije v Mariboru. Novo imenovani škof, ki je bil dragocen i>o-mečnik škofoma Napotniku in Karlinu, se o!<•'.s. «Ihm < Mu t».-m, N« UliH/r tu (j'sjki, Kakor Vrnjtóka U,». p lud. otok Hvar posUl mamenilo ietovi,;« Zopet nove vrste sport. Na ameriški «ivieri je že v navadi sport, ki obstoji v tem, da se da plava« vleči jn, motornem čolnu Zdaj pa so uvedli prav tam poseben način jahanja. Športnik stopi na močno desko, ki jo vleče z velikansko brzino moionio kolo, in se postavi v pozo dirkača. m-;., i Wltr-Jjj.. si.il truiei it« pu odobritvi uredbe od strani notranjega ministrstva. d Rodno volitve občinskih odbornikov v moravski banovini se vrše v nedeljo, dne 6. avgusta 1933. Vaino za bolnišnicc, samostane, sanatorije, župnišča, hotele iti uprave letovišč in zdravilišč, ki rabijo novo opremo ali izpopolnitev iste. Naj : zahtevajo ponudbe, vzorce in cenik od Trgovskega doma Stermecki, Celje. Tvrdka se priporoča, ker vodi vse predmete, kateri se rabijo, v samo dobrih kvalitetah in zelo poceni in ker ima lastno tovarno perila in oblek. d Tri naša letala so vsled megle bila prisiljena pristati v Bolgariji. Letalci so se že vrnili, tudi letala bo Bolgarija zopet izročila naši državi. d V levo sence s» je ustrelil narodni poslanec Kuzmanovič iz Kraljeva in kmalu nato umrl. Vzrok samoumora še ni znan. Nesreče d Požar je uničil domačijo posestnika Luke Snedica v Bobovku pri Kranju; 50.000 Din škode. d Gori, gori! V Hodošah pri Slovenji vasi je izbruhnil požar in /■ajel stanovanjsko hišo posestnika Jurija Erlača, ki je zgorela do tal. Obleko in pohištvo so rešili. Škoda znaša nad 20.000 Din in je le do polovice krita z zavarovalnino. Vzrok požara je pekvarjen dimnik - Ono soboto ponoči pa je izbruhnil požar pri posestniku Ribiču na Grajenščaku v vurberški občini. Ogenj se je razširil s lako naglico, da ni.--o v spanju nahajajoči se ljudje mogli rešili niti obleke niti pohištva; rešili so si komaj življenje Stanovanjsko poslopje je zgorelo do tal. d V pozni noči je začelo goreti v Krčevi-nah pri Vurbergu. Prizadet je posestnik Jožef Cirič, ki ima 120.000 Din škode. d Dve smrtni žrtvi požara. Na Petrovo je nastal požar pri posestniku Kolarju v Zg. Bo-ču pri Poljčanah. Po bliskovito je zajel hišo in tik hiše stoječi hlev, da so si domačini rešili le golo življenje. Niti živine niso mogli oteti iz hleva ter je našlo smrt v plamenih par konj, par volov, 2 teleti, 6 svinj, zraven pa vse žito, seno in orodje ter vsa hišna oprema. Žal je gašenje zahtevalo tudi dvoje človeških življenj. 40 letni hišni hlapec Vinko Stojan in 5 letni re-jenec Dominik Tomaži« sta dobila pri reševanju živine iz gorečega hleva opekline po vsem telesu. Oba reveža so nezavestna odpeljali v Maribor v bolnišnico, kjer pa jima niso mogli več pomagati. Smrt je oba rešila strahovitih bolečin in trpljenja. d Bik je zabodel okrog 60 let starega delavca Ivana Zebiča, doma tam od Sv. Jurija ob južni železnici. Je v bolnišnici podlegei poškodbam. d V Blejskem jezeru je utonil natakar Justin Golob iz Trsta, sedaj natakar na Bledu. d Ga še niso našli. Pred štirinajstimi dnevi je prišla v Maribor skupina pleskarjev, da prepleska železniški most čez Dravo. Neki večer je zmanjkalo 16 letnemu Josipu Levančiču barve tn je notel po ograji iti po njo na most. Pri tem je nesrečnemu mladeniču spodrsnilo in je strmoglavil v deročo Dravo. Kljub temu, da so ga takoj pričeli iskati, ga do sedaj še niso našli, in Itogve, kam so ga že odnesli valovi Drave. V Dravo je padel ravno po končanem pleskanju prvega oboka. d V deroči potok je padla in utonila triletna Antonija Lavrič iz Sostrega pri Ljubljani. d Ker si jo navila vrv okoli vratu. Šestletna Maria Cokan na Krapju pri Ljutomeru je pasla kravo na vrvi. Ko si je neprevidno dekletce navilo vrv okoli vratu, je krava zdivjala in otroka vlekla za seboj. Marta se je zadušila. Novi grobovi V Spodnji Rečici je umrla posestnica Marija Jeraj. — Na Koroški Beli je preminul občinski tajnik Jože Zabkar. — V Laškem je odšel v večnost hišni posestnik Blaž Zupane. — V Kostanjevici so pokopali načelnika Hranilnice Josipa Mramorja. — V Ljubljani so umrli: posestnik Ivan Rojina, gostilničar Viktor Ka-lan, učiteljica v pokoju Matilda Schott, Emca Kovač roj. Žuraj, posestnica in gcstilničarka Angela Češnovar, visokošolec Matte Skušek, odvetnik dr-. Makso Pirnat, ključavničar Franc Skalar, železniški jioduradnik v pok. Ivan Logar. d Cez 4ž let je služita Neža Lesjak v hiši znane gostilne Pišekove v Č re t ti pri Teharjih. Te dni je zvesta služabnica odšla po plačilo v večnost. Naj počiva v mir«! Gosoa, ne grešite I Knez Aleksander Hohenlohe pripoveduje v svojih spisih sledeči dogodek: »Gospa, mati štirih otrok, med tenti dve hčeri, ena stara 18 let, druga 10, obe zdravi ko riba, se je nekoč izrazila, da vidi obe hčeri raje mrtvi pred seboj, kakor da bi hodilè vsakih osem dni k sv. obhajilu. Navzočega patra je pretresla groza; rekel je samo: »Gospa, ne grešite!« Te besede je govorila meseca junija. 23. decembra istega leta je umrla starejša hči, dva tedna pozneje pa mlajša. Listnica uredništva *Na Vrhniko: Zaßtarelol — V Žužemberk: Boste z dotifnim gospodom uredili, ko se vrne. — V Mirno peč: Prosimo, pošljite nam popravek! — G. Pavla Klepec, Francija: Za inozemstvo stano »Domoljub» 60 Din. — V Kalobje: Dopis smo izročili našemu poročevalcu za pravne nasvete. — V Št. Vid: Dve prigodbloi ne moreta na dan. — Na Goro pri Sodražici: Takojšen odgovor nemogoč. Nekaj dopisov je do^lo prepozno za lo številko. Kadilec in tobak. So ljudje, ki prav golovo lie prenesejo kajenja in 'ak-šni ga običajno sami opu-sle. So tudi bolezni, ki se hitro izboljšajo, čini preneha bolnik' kaditi. V takšnih primerih je samo oh sebi umevno, da bo vsak zdravnik bolniku Prepovedal kajenje, kakor bo tudi zahteval, da t* prekomerno kanjenje omeji. Marsikateri strokovnjaki trdijo, da so srčne in žilne bolezni zaradi kajenja zelo pogoste _ a drugi temu oporekajo. Pred vsem se zanesljiva statistika v tem pogledu ne da sestaviti m mnenje posameznega Opazovalca je zelo odvisno od tega, da-li on snm ka,Ji ali ne. Seveda pa so Primeri, ko je močno kajenje temeljito pokvarilo kadilcu srce in druge or-pne. Težko pa je določiti količino tobaka, ki naj bl za vsakogar veljala kot neškodljiva. V «plošnein so vse tiste srčne in žilne "pleztii v zvezi z uživanjem nikotina, pri kate-r. .;Pridi k nam tvoje kraljestvo,« je mislila na življenje izven sveta. Župnik pa je vsak dan pričakoval Boga v življenju in iz življenja, iz zemlje in na zemlji... Navzlic temu sta se šola in cerkev čudovito razumeli. * Nekega dne je vstopil v ta angelski zakon še tretji član. S poštnim vozom ga je prav nepričakovano zanesel snežni tnetež; kos neznane dežele^ kos Avstrije se je pridružil tej fraicosko-švicarski zvezi. Tam, onkraj mostu, v francoskem svetu, so kar dejali, da je Avstrija dežela, ki leži prav na robu zemljevida, ondi, kjer ni mogoče prav nič razumeti sveta. Torej prava pravcata Avstrijka je bil ta tretji član in mimo vsega — prava sestra vladarice! Da si je mogla vladarica privoščiti sorodnico v Avstriji! Zato je bila vladarica spet vsa skrivnostna iu nerazumljiva. Torej nekega dne je prišla ta sestra od ondot, z roba zemljevida. Angel pač ni bila, tudi ne kdovekaka lepota, — vendar tega nisi mogel dognati kar na prvi pogled. Ker se je izraz njenega obličja spreminjal kar po desetkrat v sekundi, nisi mogel koj spoznati njenega 0* PO DOMOVINI Pesem mirenskega popotnika Po naši dolini že ječnem zori, tam v meji na čresuji »e vrabec «meji, ni mar mu ječuicua, se « sadjem masti, pozimi bo ječmen iskat šel v smeti. Naš kmetič se željno ozira v poljé, če skoro srp rezal bo v zlato klasje. Nebo dobrotljivo, očuvaj nam njivo! Prosimo ponižno, svetov Gospodarja ; da var'ie nas toče, in var'je viharja, naj pošlje nam solnca in ljube toplote, d« /opet jeseni ne bomo 6irote. V tem času, ko revščina, beda nas tlači, na vrata oam trkajo vsak dan berači. Povejte, preljubi mi bratje, sestrice, čemu so nam plesi, čemu veselice? — Če zomskih dobrot nam Bog dal je obilo, dal bodnili je tudi. ki prosijo milo. Če dobro gre Tebi. glej brata r potrebi, odprite še srca, odprite oči: Jaz danes Ti jutri, pregovor veli. — Poslušaj me, draga ti moška mladina, med Tabo se širi res grda kletvi«», grdo je. sramotno in kar nič junaško, če Bog se grdi po hrvaško in laško! Kako naj Marijin slovenski bo narod, če v kletev Jo vpleta naš nežni že zarod! «, • » Naj manj bo zaristi iu manj bo sovraštva, iu v nrvši dolini ho koj manj herašlva, ker bukve nam stare tako govore, da časi so taki pač. kakor ljudje. Več naj bo ljubezni in več naj bo vere.. Pa zdravi hodite — brez vsake zamere! Natnani'o n Prostovljno gasilno društvo Zadobrove-Soe-berj« priredi r nedeljo, dne 9. julija veliko vrtno reseKco na vrtu g. Ivan« Gartroža (pri KajŽarjuJ. Odbor vabi soeednja društva in vie prijatelje gasilstva. Dejanja sovore (Gorenjske krave pod kontrolno molžo.) Delo Zveze živinorejskih sclekcijskih zadrug za piucgavsko govedo v Krauju kaže velik napredek tudi v letu 1952. Od /» I. 1931 na-pravljciiil» zaključkov kontrolne molže, je na-rastlo v pretcčenein letu za 163 krav in se je napravilo za pretečeno leto zaključke za 303 Najvišja luolzuost je bila v 1. 1932: 3971 litrov in to v zadrugi Smlednik; je torej manjša za celili 923 litrov prešnjega leta, ko je bila najvišja molznost dosežena v zadrugi Naklo z 4811 litri. Najnižja inolznosl je bila v zadrugi Vodicc iu jc znašala 1021 litrov iu je torej večja za 85 litrov od I. 1931, Najlepšo sliko da pa dosežena ptivprečua molznost rodovniških krav. Zu leto 1931 znaša povprečje inolznosti 2194 litrov, dočiui ie je ta zmanjšala v preteklem letu za 41 litrov in je povprečje molznoiti vseli po kontrolo se tia-liajajočili rodovniških krar '.a 1. 1932, 2133 litrov. Nepoznuvalc.il razmer, ta primerek napravi vtis nazadovanja, kar pa v resnici ni. Vedeti moramo pri tem, da jc v pretečeneni letu cena mleku zelo padla in je imelo za vzrok to. da so živinorejci odtegnili kravam močno krmo iti jo hranili lc bolj naiavuo. To se posebno jasno pokaže v zadrugi Naklo, katera je izkazala povprečno inolznost /n I. 1931. 2704 litrov mleka, dočini je v I. 1932 padla na 2373. Deloma jc na padec tiplivala tudi pozno-polctna suša in pa pomanjkanje krme, ker jc živinorejec že začetkom zime moral Siediti * klajo, da je živino mogel prekj zime prerediti. Vendar ni padec povprečja splošen. Nazadovale so lc šiiri zadruge: rtrastje (za 309 litrov). Nu k lo (421). Predoslje (28) in Trslenik (za 220 litrov). Napredovale pa so zadruge: Cerklje (za 334 litrov), Smlednik (167). Voglje (5), Žahuica (123) in Gorje (286). Močan upliv na zaključek delajo pač tudi zadruge, ki za leto 195t Je iiisp vodile kontrolne molže, ker teh je kar 10: Mavčiče, Olševek. Preddvor. Selca. Strelišče, Šenčur, Vclcsovo, Vodice, Skaručua turn. i» iiikn I Od vseh rodovniških krav, ki «0 bile »U. leto [kx1 koutrolo se je uamolzlo G5l.&% , mleku, o« litrov: za nekaj krav pa «c je kontrola rudi tudi izven rodovnika pa pri člunili zadrugi,I le krave dale 8485 litrov mleka. Skupno ltI množina namolzenega mleka po:t kontrolo » naliajajočih krav v 1. 1932, uičmanj kot 75o,j| litrov. i.e. samo te številke so jasen dokaz, i tu, žilaroatjo rrše svojo nalogo naše živinoreji selekcijskc zadruge, ki delajo vse pod rnntia vodstvom svoje Zveze. Vedeti je treh«. A, j, težko uied živinorejci vzdrževati disciplino, 4 redno svojo kontrolno nalogo izvršujejo, taji, spričo današnje vrednosti živine in mleka b lahko razumeti. Vendar jc pričakovati, da Mi čluui, zadruge, kakor tudi Zveza živinoreji!! selekcijskili zadrug v Kranju .še vet uspela* 6cgle v tem letu, ter so tudi (iste zadruge,ti so deloma dremale v 1. 1932. pričele z nor» letom z živahnejšim delovanjem Treba pa bo. da l»odo javne ustanove, ub banska uprava, «reški kmetijski odbori, kal» tudi občinski kmetijski odbori, tem orge»» cijani nudile potrebna sredstva za nadaljuj delo. ker v nasprotnem slučaju so vse storja žrtve brez pomena. — O vernik janež, taiii Zveze živ. sel. zadrug za pioegavsko govedo i Kranju. Tabor Mariitnlh vrtcev (Stopno pri Skocijaau) Kaj takega, kar smo doživeli v škocijiii v nedeljo 23. junija 1033 še nisiuo videli. Nt povedan je bil tabor Mar. vrtcev na Slopne» Ob pol 2 so začele prihajati na lično «krastmi vozovih trume otrok iz Kostanjevice, št. Ju neja io šniarjcte, ki so bili prisrčno poWW Ijcni od domačih škocijanskili otrok. Bilo ji okrog 40 voz. Kmalu nato se jc razril »e» sten sprevod proti cerkvi Matere božje na Stop nem. Na Stopncui so že čakali otroci i i f« Bučke in Rake in so vse bratce in sestrice m prestano pozdravljali in obsiparali s cvetje» Prostorna ravao pred cerkvijo je hita kak« eno samo žiro mravljišče, zakaj došlo je I» «k« u»B iij»B i»fl pravega obraza. Bilo je, ko da bi v tej osebi živelo dvajset življenj... »Plavolasa je,« je rekel pek. »Kaj še, rjava jfe,< je menil čevljar. »Meni se je zdela črna,« je dejal lovec. »Tenka je,... kar pravšna bo... Pa oči, vse žive, to pač; prijazna je tudi...« Da Je bila živa, (o je bilo že res. Spočetka so «e celo zbali kakih ljubezenskih nezgod, ker se je tako prisrčno smejala, da je bilo kar nalezljivo. Ko so jo seznanili z župnikom, mu je začela koj praviti dovtipe, da se je prečastiti kar po kolenih tolkel. S prečastitim je govorila po nemško, česar se je razveselil ko otrok. In izkazalo se je, da je bil gospod župnik tu in tam strokovnjak, da je bil celo učenjak, neznansko načitan človek in izboren poztiavatelj umetnosti. Avstrijka je kar žarela od navdušenja in ni mogla drugače, ko da ga je vprašala, kako more živeti v taki majhni okolici. Tedaj se je stari gospod komaj opazno nasmehnil in dejal: »Velika okolica in vse v njej, čemu? Kako pravi sveti evangelij, vladarica? .Iščite kraljestvo božje...' Veliko sem moral pozabiti, da sem ga spet našel in sem zdaj tako bogat ko še nikoli.< Odsihmal ee je tuja gospodična pridružila obema prijateljema. Z njima je hodila k bolnikom, h krstom, k revežem. Ljudje so jo vzljubili. Vsak član te trojice je pomagal po svoje. Kadar se je vladarica sklonila nad kakega umirajočega in Je bila tako lepa, tako nežna in dehteča. Kadar mu je tako mehko, tako toplo govorila o božjem vrtu, o večni božji ljubezni, tedaj so bolniki vsi blaženi zapirali oči In smohljaje pričakovali sestro smrt. Nag župnik je govoril o moči, Junaštvu, o potrpljenju, o neomajni veri v božjo vsemogočnost. »Ozdravel boš On ti bo pomagal in še mi ti pomagamo k Kadar je priiUa Avstrijka, je govorila o pravljici življenja, o prihodnji zlati žetvi, o svežih, rosnih travnikih, o dihu gozda in o rožah na polju. Pri tem je pometala sobo, odpirala okna, usekovala otroke, kot bi trenil skuhala kako jed, lajšala težo bolezni in ko je odšla, so bili bolniki trmasto zaverovani v življenje in so hoteli živeti. Nikoli ni obupala nad ničemer in nikomer. Borila se je zoper bolezen in smrt, ki ju je kar zanikavala. Človek bi dejal, da je bila ta ženska lahkomiselna, ker je bilo zanjo vse tako malo vredno. A čim se je umirilo njeno obličje, je bila navidezno kar žalostna in tako resna in mračna, da bi jo bil človek skoraj dregnil v rebra in dejal: »Le kaj se spakuješ!« Vsem se je priljubila. A nekoč bi bila skoraj ob vso to ljubezen. Obe vasi sta se hudovali nanjo, skoraj bi se bili sprli z njo. Da bi je ne bil ščitil prečastiti, Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo! Povabili »o jo na neko svatbo. Začeli so se politični razgovori — in ta ženščina ni hotela udrihati po Nemcih! Niti ni hotela priznati, da so jo zaprli, niti da so jo mučili in sramotili in niti da bi jo bili pretepli. Tako je bila predrzna, da je celo trdila, da je ves svet povzročil vojno in da je bilo na obeh straneh veliko krivic. Zaradi teh besed so bili vsi nejevoljni nanjo. »Takale naj bi bila sestra naše vladarice! Takale izdajalka. vohunita ...« Župnik se je iskreno in junaško boril na njeni strani, a je bilo vse zaman. Preveč so bili že pogledali v kozarce. Slednjič je jezno zakričal na goste: »Se hujše garjeve ovce ste, kakor je to cerkveno dovoljeno!« Prijel jo Avslrijko za roko, jo potegnil s seboj, zaloputnil z vrati in odšel. Molče sta šla proti domu. Ko sta se pred šolo poslovila, je župnik položil svojo težko roko na rame gospodične, da je klecnila, in jo na-hrtilil: »Hudič naj vzame vse te časnikarske pisune, ki bo vedno upošteval M privado. Staremu So* ku, ki kadi ie detólMj prepoved kajenja v sp.» nem ne more koru» utegne mu celo škodo«» Nevarea komar. V W čiji so poznali doslej t vrste komarjev, ki f vzročajo mrzlico, pri H» beoku ob spodnjem M« pa je odkril pro!. M"» sedaj še Setrlega skodli" oa te vrste, ki g» nost pozna pod i®81 Anopheles «Ige"«"« Kakor kaže njegovo « je njegova prava »«■ viua v Severni Anw, poleg tega so ga po«» tudi na Sardiniji, ♦ !? liji. Makedoniji, P««* ni, Mezopotamiji * « do Srednje Azije. w kod iz teh krajev so morali prinesti pr«8 davnim v Nemüij«. Kadite poU»'- " brez kofeina ia l0T nikotina s» ki učinkuje!» javnost. DoCim se lc Si lev prvega gesla - • srečila, se o drugem^ slu ufenjak se «J prepirajo. AU Je k'Z Sploh Skodlj vo? i r««; memo kajen e vsek » So «orda ljudje, k'« prenesejo in <>> % Sevno poživijo, k iz vseli far, od koder so bili navzoči. Bil Ito prizor prisrčnosti, katero 60 se otroci draviiali. Zborovanje je vodil nadarjeni _uec Cvclbar iz Kostanjevice, ki jc s svojim luiaoui obvladal vso pestro množico. Pa saj Jčuclno, saj prihaja iz šole č. g. Janeza llaf-Cja — prijatelja mladine — iz Kostanjevice, bhko je bilo rajanje otrok na širnem pro-jru prod cerkvijo. Okrog 5 popoldne so otroci teli zapuščati Stojmo. Med vriskanjem in fieni sc jc praznil Stopcnski vrli, ki še ni live! lako veselega dne, kakršnega so nni Spravili Marijini otroci. Javne zahvala (Moste pri Ljubljani) Evharistični kongres za Moste je potekel v eni sijaju. Slovesnosti prejšnjo nedeljo, 18. ju-Jf. i dopoldansko sv. mašo in s popoldansko Bdifro prevzvišenega g. knezoškof« ni moglo prekriti niti neugodno vreme. — A na dan 25. t. m. ' nam bila nebesa nakloujena, ko se je popoldne fevila ogromna evharietična manifestacijska prosijo iz stadiona »Salez. mladinskega doma< po fet.ili iu ulicah v Mosta ti (skoz Vodmat, Zeleno hio, Selo). Kakor veletok z nad 7000 udeleženci, | je razvila nad dve in pol ure trajajoč« procesija tej zemlji ob okrašenih hišah. Nič zato, äe sc izgubilo nekaj kapljic ob stranskih plitvinah, id 7000 udeležencev je bilo jioleg procesije v ielirju. Dolžnost nas veže, da se vsem udete-Jnc.em — tudi cd drugod — in vsakemu izmed |ih, zlasti še vsem, ki so tako lepo okrasili in osvetlili hiše, najlopleje zahvaljujemo. Božja mi-st Onega Najvišjega ,ki jih je obiskal prvikrat, |ij jim bo obilno pjačilo. Odbor zn prireditev ev-prističnega kongresa. Blagoslov novega gasilskega doma. (Homec) Lepo slovesnost blagoslovitve novega ga-ilskcgn doma jc praznovalo v nedeljo, dne 5. junija gasilsko društvo 11a Homcu. Slovcsno- st, se je udeležilo veliko število gasilcev iz Kamnika, Komende, Mengša, Homca in Radomlja ter mnogo občinstva iz bližnje in daljne okolice. Vb 2. uri popoldne so se udeležili uniformiram gasilci službe božje v župni cerkvi na Homcu, po službi božji pa so odkorakuli gasilci v sprevodu 111 cd svitanjem mengeške godbo pred gasilski dom, kjer se je vršila slovesna blagoslovitev. Pri slovesnosti so govorili g. zupmk rr. Govekar, načelnik gasilskega dru-?ig". . RePa"ž'-'k. župan g. Peter Pire in načelnik kamniške gasilske župe g. Anton Cerar, ki jc v daljšem govoru razložil namen in pomen gasilstva. Po slovesnosti sc jc vršila aa vrtu Kepanškovein ob gasilskem domu veselica, pri kateri je pridno igralo mengeška godba pod vodstvom g. Lipa rjo. Novi gasilski dom jc zelo 1 gas glav: ni cesti K11 miiik- lepa stavba in stoji tik ob Ljubljana, Na» g. župnik — sedemdesetletnik. (Dobrova pri Ljubljani.) Na praznik sv. Petra in Pavla smo stavili 70. god našega g. župnika. Slavlje se je pričelo že na predvečer s podoknico in bakljaùo, ki sta jo priredila cerkveni pevski krožek in gasilsko društvo z godbo. Slovesnost v cerkvi na praznik sam se je začela z govorom preč. g. p. Ramšaka, ki nam je prines«! veselo vest, da je g. župnik za svoje delovanje od prevr.v. g. knezoškof« odlikovan z naslovom duhovnega svetnika. Popoldne je bila Se v okrašeni dvorani prisrčna poklonitvena slovesnost z deklamacijami, petjem in igro. G. slavljencu smo v spomin na njegov jubilej poklonili veliko sliko presv. Srca Jezusovega. Nekaj izrednega je to, da je nai g. župnik v 44 letih svojega duhovniškega delovanja služboval samo na 3 krajih: najprej v Črnem vrhu nad Idrijo, potem v Starem trgu pri Ložu in sedaj na Dobrovi. V Starem trgu je vzporedno s svojim dušnopastirekim delom reiil z železno vztrajnostjo ljudstvo iz gospodarske odvisnosti od liberalizma, da je moglo potem svobodno voliti može katoliškega prepričanja v občinski odbor in drugam. Ustanovil je zato Hranilnico in posojilnico ter tonsurano društvo v Starem- trgu, ki še tedaj plodo-nosno delujeta. Tudi^lvorana za kat. organizacije v Starem trgu je njegovo delo. Na Dobrovi je g. P. H a u p t m a n od I. 19l'f. Vkljub visokim letom je neutruden spovednik in ccrkveni govornik, vnet vaditelj III. reda sv, Fran- čiška in Marijine družbe ter prijatelj vsakega dobrega pokreta. Izvedel je posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu in sedaj vpeljal tudi apostoistvo mož in fantov. S svojo izvedenostjo v pravnih zadevah j» rešil dolgotrajno borbo za Dom katoliških organizacij na Dobrovi v prilog župne cerkve in je potem Dom tudi dovršil. Z» uporabo v Domu je nabavil skioptični aparat na lastne stroške, trav tako je dal na lastne stroške napraviti krasno električno razsvetljavo v župni cerkvi itd. Predaleč bi nas zapeljaio, če bi se »pustili v podrobnosti plodonosnega delovanja g. župnika. To pa moramo še poudariti, da je tudi na Dobrovi veliko, veliko dobrega storil s svojim političnim udej-stvovanjem in s svojim velikim gospodarskim znanjem in nasveti. Njegovo delovanje v tem oziru je šlo tudi preko mej župnije. Saj jc bii oblastni poslanec prav ob razpustu oblastnih skupščin in nekaj časa tudi član oblastnega odbora. Kot gospodarski strokovnjak je mnogo let deloval v odboru Kmetijske družbe za Slovenijo. Prečastiti g. svetniki Sedemdeset let življenja je za Vami. Minula so — to hvaležno priznavamo — v napornem delu za večni blagor Vam izročenih duš, pa tudi v nesebičnem delovanju za ča&no blagostanje slovenskega ljudstva. Toda uklonila Vas teža let ni. Veseli smo tega in Vam želimo v zdravju in milosti božji jubilejev Se in še, enkrat pa božje plačilo. Umrl je mož (Podgorica pri Sv. Jakobu ob Savi) Umrl je mož, mož v pravem pomenu besede, Jakob Kopač, posestnik iz Podgorice, star 77 let. Sam globoko veren, je tudi svoje otroke enako vzgojil in preskrbel. Bil je gospodar do zadnjega, akoravno je imel obširno kmetijo. Bolehal je par tednov, fcžal samo tri dni. še na smrtni postelji je pel Marijino pesem in rekel: iKdor Marijo časti, ga ne zaposli.« SrCe Jezusovo ga je pozvalo v svoja osmini, saj je Kopač že pred večimi leti posvetil sebe in svojo družino Njemu. Počivaj v miru, zavedeti krščanski mož! Nehajte z žalitvami Boga! (Primskovo prl-LVtiji.) Zadnji trije dnevi prejšnjega tedna so bili še dokaj lepi. Na travnikih je kar mrgolelo ljudi. Trava je lejja. ko bi Bog dal lepo vreme. Sadja ne bo letos nič. Češnje 6o lepo kazale. a le živčne motnje, boemi dihalnih organov n oči ter rak na jeziku. Lewin jwijioveduje, da e neki kadilcc umrl, ki e pokadil v 24 urah 40 igaret in 14 smotk. Dve. eten otrok je umrl po ickoliko urah samo zato, ter je nekolikokrat po-egnil dim si:ozi očetovo ipo. Raziskovanja zad-ijih let učijo, da ■ pride eni več nikotina v oiga-"izem, čim hitreje kadiš, 'ri zelo hitrem kajenju re do 52 odstotkov- nikotina v dim, pri počasnem 0 do 4 odstotke. — /alo kadi počasi! tira, ki govori. Niti «a-"jn se nam ne. kaj moderna znanost in iznajdbe prineso v bližnji in daljni prihodnosti. Vsako leto, vsaki mesec, dn slio- i raJ vsaki dan. pride rto ! naših naselbin kaka no. I v°sl. o kateri nam ilo ! ; «o telefonu n.ipo-v'\ vedno pravi čas do sekunde natančno. so vse zakrivili! Povem vam, Avstrijka, niti eden ne bo ušel peklu 1« »Pekel imamo mi vsi že v sebi,« je žalostno odvrnila Avstrijka, »vse je eno samo sovraštvo in en sam napuh«... Naš ljubi Bog ima pa zmeraj o pravein času kako okence odprto, skozi katerega pogleda v človeško srce. Topot je bilo okno v šoli. In ljubi Bog je še zmeraj premagal sovraštvo in kmalu »ta se umirili obe občini. Začelo se je tako, da je učiteljica zbolela, da je imela vročino in jo je bolel vrat. Učiteljici je bilo zelo hudo. Nikogar ni bilo, ki bi jo bil mogel nadomeščati, a šole tudi niso smeli zapreti. »Vladarica,« je dejala njena sestra, >če se upaš, jaz sem pripravljena na vse vragolije: jaz bi poučevala!« Rečeno, storjeno. Tudi urnik je bil še tu. Najmanjši so imeli 1.tanje, srednji zemljepis, večji zgodovino, največji pa botaniko. Botanika? Nevarna zadeva! Za silo je vedela Avstrijka toliko, da ni zamenjala topola s strelovodom. Vladarica jo je skušala poučili. Torej: »Metuljčnice...« — »Tak beži, no! Saj mi bo še slabo!« A ko je prišla lista ura, je stopila namestnica učiteljice visokega čela v razred. Pri branju z najmanjšimi ni bilo truda. Zemljepis se je spremenil v nazorni nauk. Delila je razglednice okoli, pripovedovala o raznih deželah in krajih in življenju ljudi — vse v redu. Pri zgodovini je znala za čudo veliko tistega, česar ni bilo v knjigi. Videti je bilo, ko da pozna vse junake osebno. Tako živo je govorila o njih, da so jih otroci kar videli pred seboj in bi jih bili skoraj začeli tikali. Ta ura je bila zares zanimiva. Botaniko si je nova učiteljica kaj preprosto uredila »Otroci,« je rekla, »v botaniki ste vsi tako podkovani ko jaz. Veste, da krompir ni fižol in zaradi južnegi sadja si ne bomo belili glave.« Potem pa je več ur prippvedovala povesti, krasne pravljice in davne zgodbe. Otroci niso bili še nikoli pri taki slavnosti. Še nikoli ni nihče čul kalte pravljice, niti delavni, švicarski otroci pšeiiičnih las, niti rjavo-lasi, zgodaj razviti Francozi. Še nikoli se niso ozrli v čudovito, pravljično dehteče, čarobne rože. Zdaj jim je bilo, ko da bi bili začarani. Mimo njih so brzele slike brhkih vil, sme joči h se bitij, ponosnih priiicev, iskrih konj, junakov v oklepih, škratov, živali, ki so imele dar govora..., neizmerno lepo je bilo! Včasih je pripove-dcvalka nalašč prenehala in vzela robec v roke. Tedaj so vsi otroci pridržali sapo. In ko je Avstrijka pritisnila robec na lice, je bilo koj ducat noskov pripravljenih, da ji pomagajo in so brž kibnili v robce, da bi vendar že nadaljevala. V razburljivih trenutkih je bilo ozračje tak' napeto, da bi se skoraj vsi zadifiili. Vsa soba je bili ko eno samò, utripajoče srce. Ko je junak dvignil sulico, da bi prebodel nasprotnika, je zamahnila Avstrijka z ravnilom proti steni — in vsi malčki so se hipoma sklonili nad klopi. Nihče ni videl ravnila, vsi so videli samo Strašno sulico. A prav tedaj je prenehala Avstrijka in poslala otroke domov. Najprej so ostali otroci ko prilepljeni njj svojih prostorih; nato so se počasi in težavno odločili z mesta in ko v sanjah odštorkljali k vratom. Le polagoma so stopali v svet resničnosti. Mali, grbasti Zorž je pokazal zobe in s pestmi grozil okrog sebe: »Če ga dobim, tega pafl!« šele na dvorišču se je razburjenje nekoliko poleglo. Mali Francozi so v igri vse še enkrat doživljali, mali Švicarji so pa razburjeni tekli čez mest domov. 4' ra jih je deževje skofaj pojjoiiioma uničilo, ito kaže, malo boljše. Vinogradniki so zelo v skrbeli, ker trta še ne cvete. Kmetje bodo letos občutno udarjeni, pti vendar še nekateri ne prenehajo z žalitvami Boga. Bog bo le tedaj blagoslovil naše delo, ako bomo vestno izpolnjevali njegove zapovedi in «e zaupno nanj obračali. Na Alojzijevo so pristopili malčki k prvemu sv. obhajilu. Tudi odrasli so v lepem številu pristopili k mizi Gospodovi. Zavedajmo se. da nam le pogosti prejem sv. Zakramentov da potrebno moč v današnjih resnih časih. Koncert cerkvenega pevskega »bora (šmihel pri Žužemberku) Sredi junija je pevski zbor iz Šmihela v fa-moänjeiii šolskem poslopju priredil koncert, ki je v vsakem pogledu prav dobro uspel. V uvodni besedi je ufitolj g. Korenčan Lovro pozdravil ljubitelje lepe slovenske pesmi in prikazal velik kul-furnii pomen pesmi. S pesmijo v srcu pojdimo mimo morečih skrbi k večni Lepoti — k pesmi Iju-bpzni in miru. Nastopil je domači cerkveni zbor pod vodstvom pevovodja g. I.avriča Dominika. Že po prvih taktih je pesem zajela srca poslušalcev in pevcev, zakaj pela je mehka slovenska duša, pelo je blago slovensko srce. V presenetljivi izvedbi so nam pevci prikazali umetno in narodno pesem naših najboljiišh skladateljev. Odlično je bila zapeta pesem >Bog in Slovenija«, ki se je morala na burno priznanje poslušalcev ponavljati. Šmihelski zbor se zadnja leta prav pridno udej-stvuja pri skupnih koncertih pevskega okrožja in je tudi tam časino nastopal. Želimo, da nam pev. ski zbor še večkrat pokaže, kaj stori nesebično delo in ljubezen ilo lepega petja. To in ono (Iz Ambrusa) Nii praznik presv. Srca Jezusovega smo imeli ljubko slovesnost. Sprejetih je bilo okrog 100 otrok v Marijin vrtec. Dal Bog, da bi vsi otroci v Marijinem vrtcu ostali vedno zvesti Bogu in sv. Cerkvi. — Prva polovica leta je za nami, število naročnikov na našo liste ni povoljna. Mnogi radi krize niso naročiti. Drugi pa so nekoliko površni. Ti se ne zavedajo, kaj je dolžnost dobrega katoličana. Ni dovolj, du je krščen in da včasih moli, treba je •udi. da brani sv. Cerkev in njene pravice. Zgled katoliškega moža. (Ribnica na Dolenjskem.) ) V Gorenji vasi pri Ribnici je dne 20. junija umrl \ »tarosti 45 let, po dolgi, mučni bolezni, večkrat potolažen s sv. zakramenti, oiidotni, ve-leugledni in obče spoštovani posestnik g. Anton Maicšič in sicer na posledicah bolezenske kali, ki si jo je nakopal v času svetovne vojne v ruskem ujetništvu. Pokojni je z uprav Jobovo potrpežljivostjo prenašat težko bolezen, popolnoma vdan v voljo Vsemogočnega. Rajni je bil prelep zgled katoliškega moža, kot malo takih. Bil je velik častilec presv. Srca Jezusovega, ki K" je prav v Njemu posvečenem mesecu poklicalo k Sebi po večno plačilo. Upajmo, da se na6 ze spominja pri presv. Srcu. Ženi. ki ji je bil pokojni vzoren mož. in otrokom, ki so prezgodaj izgubili nad vse skrbnega očeta, ter ostalim sorodnikom, naše najiskrenejše sožalje. Naj v mirii počiva! Trije smrtni slučaji. (Bela krajina.) Sam si je vzel življenje 57 letni Peter P-o-,»ovič iz Popovičev pri Sv. Nedelji. — Gospod je poklical k Sebi 64 letnega Marka Slobodnika iz Vidošic. Je bil zelo gostoljuben mož. Naj počiva v miru. — Ko se je peljal v gore po' vino za kosce, je nenadoma m!šel v večnost Janez Oberman iz Zemeljna. Bodi mu Bog milostljivt Bronaste zvonove imamo (Preddvor nad Kranjem) Bronaste zvnove smo prejeli z veliko radostjo m kar najslovesneje. Velikega 2024 kg je plačal naš rojak v Ameriki, č. g. dekan Matija šavs. Pisal jo: Kupim ga, Bogu in Mariji v čast, hudiču pa figo. šaljivci so rekli, da se je sam »bognas-Varuj« za to žalitev maščeval na dan, ko smo zvonove pripeljali. Dež je lil kot iz škafa. Ni ustavil ne voznikov, ne vrle cerkljanske godbe, ne gasil-oev jabačev, ne fantov in deklet v narodnih nošah, ne kolesarjev, vsi so z veseljem vstrajali v krasnem sprevodu. Velikih žrtev Je bilo treba za štiri 8 nad 5000 kg težke zvonove. Mnogi so radi »plosne svetovne beračijo težko denar žrtvovali, a so po svoji moči prostovoljno, z veselim srcein dali. Vse na svetu so na glavo izstavlja, le Bog je vedno nespremenljiv, in na nešteto načinov lahko povrne. Nova sv. maš» (Krško ob Savi) V nedeljo, 9. t. m. bo imel v lukajšnji župni cerkvi ob 9 novo sv. mašo salezijanski duhovnik g. Majcen Andrej. Pridiguje mu preč. g. inšpektor dr. Franc Walland. Zadnja nova sv. maša svetnega duhovnika je bila v Krškem 1. 1898, (t Valentin Knavs). redovnika pa I. 1903 (+ p. Rudolf Marolt). f Jane» Doh ne (Drenov grič pri Vrhniki) Na Drenovem griču, v mali vasici pri Vrhniki, je Gospod poklical k sebi Janeza, v cvetu njegovega življenja. Star je bil 25 let. Pred dvema letoma je prispel od vojakov. S seboj je prinesel neozdravljivo jetiko. Tiho ej trpel obe leti. To pomlad pa ga e Vsemogočni vzel k sebi. Fantje gasilci so ga spremili poleg mnogih drugih na zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Pokoj njegovi duši! Domačim iskreno sožalje! Pred smrtjo še enkrat je kupico vzel... (Z Dolenjskega) Srečal sem na državni cesti blizu Radohove vasi ntožička, lei je peljal žensko na malem ročnem vozičku. Mož kam jo pa peljete? »Sestro peljem,« | odgovori »Slaba je, vsa bolna, pa bi se rada pred i smrtjo še enkrat vina n apila. Peljem jo na Rako: Tam imajo dosti vina. Pa dobri ljudje so tam. Izprosit bom od ljudi vina za bolno sestro. Tudi meni, upam, bodo dali kak kozarček.« Alt ni to volilta požrtvovalnost? Več kol 10 ur daleč vozi brat svojo sestro čez klance in niža ve, samo za to, da bi se še enkrat pred smrtjo nasrkala božje kapljice. Janko Zajc.Frašnikar sedemdesetletnik (Kostrevnica-Sv. Gora pri Litiji) V krogu svoje družine in vsega sorodstva je na Krstnikovo nedeljo ugledni posestnik Janko Krst, Zaje praznoval 70 letnico svojega rojstva. Sedem križev ima za seboj, pa je še mož čil iii krepak. Razširil in zboljšal je svojo obširno posestvo in tako postal zgled vsem v umnem gospodarstvu, živinoreji in sadjereji. Pameten in krščanski oče ni samo vzgojil, ampak tudi dobro preskrbel svoje sinove in hčere in jim je bil in je še najlepši vzor, kakšen mora biti dober oče, mož in gospodar. Ni skrbel samo za se, ampak tudi za svojce in celo občino, ki ji je načeloval dolgo let kot župan. Poleg tega je izvrševal še druge odlične službe. Bil je predsednik krajnega šolskega sveta, cerkvena ključar in kot tak je ve. tiko pripomogel, da je dobila žnpna cerkev na Sv. Gori lepo ubrane zvonove. Marsikaj bi bilo v občini izostalo, da ni on dal 'pobude in pripomogel k napredku v vsakem oziru. Ustanovil je kmetijsko podružnico in ji predseduje že 25 lei. Njegovo deto je tudi mlekarska zadruga v Vidergi. Izobraževal se je neprestano iz dobre knjice in katoliškega časopisja. Saj je naročnik Domoljuba odkar izhaja. Dragi naš sedemdesetletni Janko naj živi še mnogo, mnogo let zdrav, vesel in čil kol je dosedaj vedno bil. Bog ga ohrani do skrajnih mej človeškega življenja! Dva mrliča (Kresnice) Dne 10. junija t. 1. je v Jevnioi vlak povozil starega berača. Prejšnje dni je hodil po Kresniških I oljanah in pripovedoval, da je nekdaj zvonil ob nevihtah, pa mu jo nekaj reklo, da naj beži In res je zbežal takoj nato pa je strela udarila v zvonik. Bil je že nekoliko zmešan in je govoril da išče koze, ki jih je zgubil. Pravil je tudi da je iz Kala pri Šentjanžu. Sedaj je orožnlštvo iz Šentjanža sporočilo, da je umrli Novak Ivan On It rad take reči pripovedoval — Drugi mrlič je pa utopljenec. Dne 23. junija so blizu Jevni» Sava potegnili okoli 50 let starega, močnega 1» Ijenca. Ležal je gotovo že dalje časa v vodi v je truplo že razpadalo. Oba sta pokopana v'tv suicah. ™ Fantovska Marijina družba (Višnja gora) Na binkoštni ponedeljek smo ustanovili Mart j ino družbo za fante. Vanjo je stopilo večina lan tov — 76 po številu. Sprejel jih je sam previvfenl gospod knezoškof Fožman. Upamo, da se bo Ma rtjina družba lepo razvijala in mnogo storila ii versko obnovo v naši fari. — Enkrat bi že radi vedeli, kaj je s cesto Višnja gora-Polica. že petimi leti so jo pričeli graditi, pa še danes ni dovršena. Ogromne vsote denarja so v njej, koristi pa ne prinaša skoraj nobene, ker ni zvezana. Končuje se namreč kar sredi gozda. Mislimo, da ki tista 2 km, ki jo je še treba naredifai, ne stala po. sebno veliko. Ljudem pa bi se nudilo v tej strašni gospodarski krizi nekoliko zaslužka, da bi inetf vsaj davke plačati. Z Mubfianskega trga Ljubljana, dne 4. julija. Cene živini; voli I, vrste 4—5 Din, voli II. vrste 3—3.75 Din, voti III. vrste 2—2.75 Din; te. lice 1. vrste 4—4.50 Din, telice II. vrste 3—3.50 Din, telice III. vrste 2—2.75 Din; krave i. vrste 3—3.75 Din. krave II. vrste 2—2.75 Din, krave III. vrste 1.50—1.75 Din; t e i e t a I. vrste 6 Din, teleta II. vrste 5 Din; prešiči 8—9 Din. Žitne cene (za 100 kilogramov): pšenica 251 —265 Din, ječmen 170—185 Din, rž 170-180 Din, oves 170—185 Din, koruza 115—130 Din, fižol 22« —300 Din. Na borzi prodajajo (vagonske pošiljke postavljene iz Slavonije ali Bačke v SlovenijoJ, pšenica 272—287.50 Din; koruza 122.50—I32.EC Din. Mlevtki izdelki: pšenična moka 305—425 Din koruzna moka 150—200 Din; borzne cene; pšeniini moka, bačka, nularica 420—425 Din, pšenična moka, banatska, nularica 430—435 Din — za 100 kilogramov. Drobni kmečki pridelki: stari krompir je p« 1.25 Din, novi krompir prodajajo od 3—5 Din. Jajca po 1.25 Din par, piščanci od 25—35 Din par, kokoši s>d 25—35 Din ena. Mleko- 2—2.50 Din liter, maslo 20—24 Din kilogram. — Na trg so začeli dovažati domače češnje, ki so se zelo pocenile; prodajajo jih od 3 Din dalje. Borovnice so 1—2 Dii liter, rdeče jagode 5—7 Din liter. Radio od 6. do 13. julija 1933. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Poročili 13.00 Cas. plošče, borza. 18.30 Radio orkester, 21.SC Cas, poročita, 23.00 Konec. — Četrtek, 6. julij»: 19.30 Gospodinjska ura: Meso in mesne jedi, 20.00 Zaščita dolžnikov, 20.30 Pevski koncert društva »Slavec«, 21.30 Flavta, solo, g. Korošec, 22.00 lì» dio orkester, 22.30 Radio jazz. - Petek, 7. julij«: 19.30 Reja malih živalic, 20 Zaklj. glas. predavanje, 20.30 Prenos iz Belgrada, 22.30 iPlošče. - Sobota, 8. julija: 18.00 Radio orkester, 19.00 Problem izobraževanja našega naroda, 19.30 Stike iz narave, 20.00 Koncert orkestra »Grafike«, 21.00 Ku. plete poje g. Bajde, 22.00 Radio jazz. — Nedelj«, 9. julija: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika, 9.00 Versko predavanje, 9.30 Prenos cerkvene glasbe a cerkve sv, Petra, 10.00 Potovanje po Evropi in miški promet. 10.30 Šege in običaji bosanskih muslimanov, 11.00 Radio orkester, 12.00 Cas, plošče, 15.00 Kmetijska ura, 15.30 Valčke in koračnice ii-vaja Radio orkester, 16.30 Ljudska igra »Vražja ženska«, igrajo člani nar. gled., 20.00 Duetna ura gg. Gostiča in Marjana Rusa, 21.00 Citraški ter» »Vesna?, 21.45 Radio orkester. — Ponedeljek, 10 julija: 19.30 Martin Krpan v esperantskem jeziku, 20.00 Humoristično čtivo. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Plošče. - Torek, 11. julija: 19.30 Ali se J« religija razvijala? 20.00 Radio-Therma Laško, 20.W Večer ruske glasbe: 1. Samospevi ge. Assejeve, i-Samospevi ge. Popove, 3. Itadio orkester, 22.1» Radio jazz. _ Sreda, 12. julija: 18.00 Otroški kotiček, 18.30 Angleške plošče, 19.00 Plošče, 19»' Literarna ura: Oblikovne posebnosti v novejši književnosti, 20.00 Samospevi gdč. Marenke Hanuš m g. Pavliča, 21.00 Radio orkester, 22.00 Kadio Sodnik: »Koliko ste stari?« Priča: »Okoli dvajset.« , . ,,, Sodnik: »To vem, kdaj sle bili okoli dvajset/« (aimbrik zelo trpežen oJ Din T-eleni v krasnih barvah . . od bin 10 — traina svila........od Din 16 — lontenina bela in rjava ... od Din 5'50 »ksfordi in cefirji......od Din 7 — dobite pri I. GORIOAB, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 naprej > » > » i« IMi! v Ljubljani, PreScrcova ulica St, 3 s podružnico na Miklošičevi cesti 13 je največja regnlativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima Vlog nad 430,000.000--- Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonar dinarjev. Za pupilne naložbe ima sodni depositai oddelek, za varčevanje mladine izdaja domaČo hranilnike, aa pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči meBtna občina i vsem svojim premoženjem in tlavfno močjo. Hranilnica kupuje ia prodaja tudi devize in valute najkulanlneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. — Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367; poštni ček. račun centrale it. 10.533, podružnice št. 16.138 Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. IZJAVA. Podpisana Oblak Antonija, tvjrnižka delavka v tvomici kemičnih izdelkov Golob & Co. aa Vidu, s tem preklicujem in obžalujem vse, kar Peklenk Mariji, tvorniški delavki v Vrhov-govorila, in se ji zahvaljujem, odstopila od kazenskega preganjanja. — Ljubljana, dne 26. junija 1933. — Oblak Antonija. Stili u i tnitim i-ioiii cih, doslej žaljivega j da mi je odpustila VINA Za teško delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vlnarna » Ljubljani Mali oglasnik Iščem služkinjo takoj, vajeno poljskega in hišnega dela, staro 18-30 let. - Levstik, Zdenska vas štev. 28, Videm-Dobrepol.e. fllaulfc posestvo na deželi kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Hiša« št. 7514. Soztf in njivo (2 ha) poceni proda — Danica Drnovšek. Žlebe, p. Medvode. Uli» na kamne, na milu stalni vodi vzamem takoj v najem. Naslov v upravi s Domoljuba« pod št. 7513. Bencin-motor. D0°hbrra° njen bencin-motor naprodaj za Din 3000 -. Sprejme se tudi hranilna knjižica Z. Z. Ljub. Več se poizve v upravi »Domoljuba:» pod št. 7420. Prodam posestno 23 oralov lepe, rodovitne zemlje z vsem inventarjem za 40.000 Din, plačljivo polovica v gotovini. drugo s hranilno knliž!co Kmetake posojilnice ali pa ostane na. posestvu uknjiženo. Naslov povo uprav ni-šlvo »Domoljuba« pod štev. 7497. StcàlR l,ridn0 in P°šle-UBMIS, n0) va.cn0 vseh kmečkih del, v hlevu in na polju, sprejme tako! Jernej Klemene, Zg. šiška štev. 12 pri Ljubljani. Zglasiti se osebno. litui» vs,! vrste P° nf|l" US»iB nižjih cenali dobite pri Viktor Legan trgovina in tovarniška natoga usnja, Ljubljana, palača »Dunavr (Beethovnova ulica) Zastopnike gys obiak privatnih strank za zaključevanje posojili Ponudbe na : »Kreditna zadruga«, Ljubljana. pp. 307. Znamki za odgovori Poceni posojila počenši od 2.000,— do petstotisoč dinarjev, za vse svrho. stanove in poklice, odplačljivo v malih mesečnih obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. - Iščejo poverjenike 1 Čitaj »Domoljub«! tannili (nai, m n »Mi um » i. Zdravnik : Dr. Fr. Dcrganc. šef-primarij v p. Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER-GRITZNER za dom. industrlio In obrt v vseh opremah. tstotam švicarski piedini .1.0) DUB1ED 'ouk * »ezenju Brezplačen. — Nizke cene JOSIP PETE® LJUBLJANA Telefon 2913 olltu Prešernovega spomenika (za vodo). Večletna garancija. Tudi na obroke. .alotfn v Kratt)u. Trgovina Levičalk. NATANČNA POJASNILA za brezobrestno posojilo proti 30 letnemu odplačevanju daje glavni zastopnik »EDINOSTI-:, vzajemno gospodarsko druSIvo r. z. z o. z.: Kajetan Juvančič, Liubljana, Miklošičeva c. 28/1. Pozor gospodarji! Nudim umetna gnojila za ajdovo setev, kakor tudi špecerijsko in manufaklurno blago po zelo nizki ceni. — Vabim Vas, da se oglasite v trgovini KraSovec v Ivanini gorici ali v št. Vidu pri Stični Ljudska posojilnica v Ljubljani registro vana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din Za časa velike vročine so naše prodajalnice preskrbljene z lahko in udobno obutvijo in sicer po taki ceni, da si vsakdo lahko nabavi več parov. Najboljše jamstvo, da boste zadovoljni, je — naša dolgoletna izkušnja, — naše strokovno znanje, — naše veliko število odjemalcev, — naši dobri in ceneni čevlji. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! MOŽEM ŽENAM DECI o , , , , Vrsl» 2947-00 Sandal« h crep-gumi podplatom ne žuiii(,,„P noge ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne Ženske Din 59'—. Vrsta 4431-00 V toplih dnevih je potreben lahek čevelj. Ta je izdelan is plalna 'z gumijastim podplatom — tako da se na nogi niti ne občuti V njem se nosi Jufov vlož,ek, ki stane Din 4'— Vrsta 2v25-07 Platneni čevlii na zadrgo z elastičnim gumijastim podplatom in istotako peto. Za počitnice. Vrsta 1137-27 Eleganten moški poičevelj za poletje v kombinaciji pMna s črn in in rjavim usnjem. Krasna izpopolnitev poletne garderobe vsakega gospoda. Vrsta 4462 05 Poleti za vsako priliko te bele platnene čeveljčke s sponko in gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Din 35'- <——r?n Vrsla 3335-10 Udoben ženski platnen čevelj z gumijastim podplatom in nizko neto Praktičen za vsakdanje noš»nje Vrsta 2927-41 Zračne in lahke sandale s chrom-podplatom. Za tople dneve neobhodno potrebne. Vrsta 4561-29 Za sport. Idealen in na cenejši čevelj za vse vrste sporta za turistiko in razne igre — V-l 1*7 OA T-»;- & Eleganten, lahek platnen pemps čeveljček v kombinaciji z. rjavim usniem ali pa z, lakom Za krasne sončne dneve. Vrsta 1937-26 Elegantni moški polčevlji, okusno perforirani. Kombinacija semiša z usnjem. Za izprehode in družbo. Sandale s crep-gumijastim podplalom, praktične, trajne in zelo udobne. Velikost 27—34 Din 45'—. 35—38 Din 59'-. VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BARVAH IN DE- SENIH. Otroške imgavicc: Dolge bombažasle Din 8'-. 10-, 12' Kratke iz, sukanca Din 7'-, 9' Dokolenke Din 10-. 12'' Ženske nogaviee^ Svilene Breda Din 29; Svilene „ l-}'-Ia. flor „ M'' Bombaž. Amerika Din 15; Bomb. normal D 9'-Kratke iz suk. D 10'- Otroški čeveljček iz boksa s sponko, okusno okrašen. Praktičen za vsakdanjo nošnjo kot tudi za praznike. Za vsak dan te Čevlje iz boksa,'črne ali rTÌ?nV8" h 'aka za nedeli° '« Mk z« Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak." Urednik: Jole Košičuk Za Jugoslovansko tiskarno: Karel štev. 33b.__»DOMOLJUB», dne 5. julija 1933...... . .__Slevj-j Vaše zadovolistvo - naš uspeli