AMERIŠKA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
slovenian morninq daily newspaper
NO. 266
cleveland, ohio, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1939
leto xlii. — vol. xl11.
NEMCI SO OBLJUBILI, DA NE BODO NAPADLI AMERIŠKE LADJE PROTI DOMU
Washington, D. C. — Nemško mornariško poveljstvo je obljubilo, da ne bo nadlegovalo ameriškega tovornega parni-ka City of Flint, če bo odložil ves svoj tovor in odplul prazen domov. Parnik se še vedno nahaja v Bergen, Norveška. Poveljnik je že dobil od lastnikov ukaz, naj odpluje domov brez tovora. Parnik bi bil že odplul domov, pa ne more dobiti dovolj olja za kurjavo. Par-
nik je imel pri odhodu iz Amerike dovolj olja, toda ker je nemška posadka ž njim krmarila sem in tje po morju, šla ž njim gori na sever v Murmansk in zopet nazaj do Norveške, je parnik porabil skoro vse olje. Norveške ladje ne žgo takega olja in ga bo potreba dobiti od kake druge ameriške ladje, ki se istočasno nahaja v evropskih vodah, predno bo mogla City of Flint končno domov v Ameriko.
Ni DOVOLJ DENARJA ZA ELEKTRARNO
Mestni odbornik Finkle je obdolžil Burtonovo administracijo, da je pred volitvami zakrivala dejstvo, da ni denarja za dovršitev povečanja mestne elektrarne. Finkle trdi, da bo manjkalo najmanj $605,000. Utilitetni direktor Wallene je povedal mestni zbornici v pon-deljek, da se potrebuje dodatni denar, če se hoče dogotoviti elektrarno, to pa vsled naraslih cen materialu, česar se ni videlo takrat, ko se je računalo, da bo stalo povečanje elektrarne $5,500,000.
Za povečanje mestne elektrarne so meščani pri volitvah lanskega decembra dovolili $3,-000,000, a $2,500,000 je dala WPA organizacija. Potem je hotela administracija dobiti od zbornice dovoljenje, da sme vprašati za dodatni denar za elektrarno, čemur se je pa zbornica uprla. Finkle je rekel, da je administracija vedela pred volitvami o tem, toda je nalašč zakrivala fakte, da ni dražila volivce ter da se je župan lahko bahal, da je on dosegel povečanje mestne elektrarne.
Nemčija ima zaznamovane zavezniške ladje, ki bodo tarča napadov
Berlin. — Nemško časopisje .le priobčilo seznam zavezniških potniških in tovornih ladij, katere so oborožene za napad na podmornice. Seznam ima namen, da se poveljniki nemških podmornic ne bodo izpostavljali nevarnosti, da bi te ladje streljale na podmornice, ampak jih bodo podmornice brez pardona potapljale. V seznamu so tudi sledeče znane ladje: Queen Mary, Aqui-tania, Mauretania, Georgic, Empress of Russia in druge. Vsega skupaj imajo Nemci na piki 29 angleških potniških ladij in pet francoskih.
časopisje ni sicer naravnost omenjalo, toda sodi se, da je hotela Nemčija s tem posvariti ves Svet, da bo odslej nevarno poto-
Napetost med Rusijo in Finsko vznemirja evropske diplomate
Moskva, 13. nov. — Resna in molčeča je bila finska komisija, ko se je odpravljala iz Moskve domov potem, ko se je izjalovil že tretji poskus, da bi prišlo do sporazuma med Rusijo in Finsko. V diplomatskih krogih so prepričani, da se Finci ne bodo več vrnili v Moskvo. Splošno se pričakuje, da bo Rusija še naprej zbirala vojaštvo na finski meji in tako ostrašila to malo republiko k predaji.
Finsko delegacijo je spremil na kolodvor samo en boljševiški nižji uradnik. Poslovili pa so se od delegacije poslaniki Norveške, švedske in Danske. Rusija zahteva od Finske, da ji dovoli bojno pristanišče v severnem de-j lu Finskega zaliva, kos ozemlja
Jugoslavija je zasegla rudnike, pod kontrolo Anglije in Francije
Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovanska vlada si je odločila imeti pravico, da lahko imenuje posebno komisijo, ki bo nadzorovala produkcijo in izvoz bakra, svinca in cinka iz rudnikov, ki jih obratujejo angleški in francoski interesi v Boru in Trepči. Ta ruda se bo prodajala v prvi vrsti onim državam, ki «o pripravljene dati Jugoslaviji v zameno za moderno orožje.
Za to rudo se poganjajo vojskujoče države, tako Nemčija, kot Anglija in Francija. V Boru je največji rudnik za pridobivanje bakra v Evropi. Letos je dal rudnik že 50,000 ton bakra.
Jugoslavija hoče izrabiti lepo priliko in se je namenila, da bo dala rudo samo za moderno orožje. Nemčija je ponudila topove, ki se rabijo proti bojnim tankom, za streljanje na letala in letala Messerschmidt izdelka. Niti Francija, niti Anglija ne moreta staviti take ponudbe.
Jugoslavija silno želi modernega orožja. Iz Španije pričakuje že rabljene bojne tanke, iz Anglije so ji obljubljeni letalski motorji, iz Italije in Nemčije pričakuje letala. S tem, da je Jugoslavija dobila kontrolo nad temi rudniki, bo lahko plačala visoko ceno za moderno orožje. Zdaj Jugoslavija samo čaka, kdo bo več ponudil in kdo bo dal boljšo robo.	,
NAD 500 OSEB ZGORELO
Caracas, Venezuela. — Nad 500 oseb je zgorelo, ali jih pogrešajo v požaru, ki je divjal skozi mesto La Gunillas na jezeru Ma-racibo. Mesto je postavljeno na koleh nad vodo, kjer je na površini en palec na debelo olja. Olje se je užgalo in objelo v trenutku vse stavbe. Ljudje so kot iz uma hiteli iz hiš in skakali v goreče olje in v gotovo smrt. Nad 200 hiš je zgorelo. Da je bila panika še večja, je najprej zgorel most, ki je vodil na celino. V naselju so stanovali samo delavci, katerim je oljna družba dala kolibe zastonj na razpolago.
Naciji dolže monarhiste atentata
vati na teh ladjah. Vse kaže, da bo pričela Nemčija brezobziren boi na morju in bo potapljala vse, kar ji bo prišlo pred oči.
Sodnik pred obtožbo
Sodnik Frank J. Lausche je dobil v roke obtožbo proti mestnemu sodniku Coplandu, katerega je odvetniška zbornica obtožila Nečastnega dejanja, da je poročal na uradno odvetniško glasi-neko obravnavo, ki se v resnici ni vršila, ampak si jo je sodnik izmislil. S tem si je hotel Pridobiti na ugledu za modro Razsodbo v dotični obravnavi ^udi osebe v obravnavi so bile ^mišljene. Dalje je Copland °btožen, da je v zadnji kampanji Poročal svoje šole, ki jih ni izvr-
Dalje je v kampanji dajal steklenice žganja in pa ženske §katljice za obrazno mazilo. °krajni sodnik Lausche mu je
čas do 16. decembra, da odgovori na obtožbo in obravnava se bo vršila 8. januarja. Ves Cleve-!a°d je pozoren na to obravnavo ln izid iste.
Računska seja
j četrtek 16. nov. se vrši mecena seja društva Cerkniško J62ero št. 59 SDZ. Pridejo naj Udi računski nadzorniki, da odo pregledali račune od card 5*rtya.
severno od Leningrada in konce sijo finskega severnega obrežja. Evropa napeto pričakuje nadalj-nih razvojev na tem koncu sveta. —---o-
Umrl pri delu
Nagloma je preminil pri delu na Erie železnici v Warren, O Martin Mestnik, star 33 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, sina Martina in hčer Esther ter starše Joseph in'Jo-hana Mestnik po domače Bobnov iz Randalla; dalje zapušča brate Steve, Frank in Henry ter sestre Marijo, poroč. Martin, Ano Fink in Cecilijo Barker ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo Vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na South Miles Rd., Randall, O. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Uradnik knjižnice kriv
Porota je spoznala krivim Howell Wrighta, bivšega tajnika in blagajnika odbora cleveland-ske javne knjižnice, da je hotel izsiljevati denar od raznih knjigoveznic, katere so dobivale delo od javne knjižnice. V dveh slučajih je dobil od dveh knjigoveznic po $1000, kar je zahteval kot nagrado, ker jim je dajal v vezavo knjige iz knjižnice.
-o—-
Rusija obdolžena napada na diktatorja Hitlerja
Boston, 14. nov. — Dr. Edmund A. Walsh, podpredsednik Georgetown univerze, je napadel | v vehementnem govoru komuni-, sta Browderja češ, da je profe-sionelni organizator z namenom, da strmoglavi ameriško vlado. Dalje je dr. Walsh tudi omenil, da je morda Rusija odgovorna za napad na parnik Athenioin da je Rusija najbrže imela svoje prste vmes pri atentatu na živ-jenje Hitlerja.
"Rusija- še ni opustila svojega cilja za svetovno revolucijo," je rekel dr. Walsh, "zato je torpedi-rala Athenio z namenom, da zaplete Zed. države v vojno. Atentat na Hitlerja kaže, da se nahaja v Nemčiji element, ki hoče odstraniti Hitlerja ter tako povzročiti zmešnjavo v Nemčiji, kjer bi imela Rusija dobiček.
Irska prosi Ameriko, da bi dohajale ameriške ladje tje
Washington, D. C. — Irski poslanik je naprosil državni oddelek vlade, da bi predsednik Roosevelt preklical svojo odredbo, po kateri ameriške ladje ne smejo voziti na Irsko. Irska je nevtralna država in misli, da bi ameriške ladje lahko brez skrbi vozile v irska pristanišča. Tako bi se zopet zaposlilo ameriške ladje, ki zdaj leže brez dela v ameriških pristaniščih, ker jim nevtralna postava zbranjuje pluti v nevarne kraje, katere je določil predsednik Roosevelt.
Irski poslanik je predložil načrt, po katerem bi vse ameriške ladje,1 ki so dozdaj vozile v Nemčijo, Francijo, Anglijo in.baltiške dežele, vozile blago na Irsko in od tam bi se blago razvozilo na te dežele. Državni oddelek ni podal še nobenega odgovora na to.
General Franco zahteva pravico nastavljati španske škofe
Rim, Italija. — španski general Franco grozi, da bo izgnal iz Španije kardinala Barraquerja in več škofov, katere dolži, da niso prijazni njegovi fašistični vladi. Franco namerava doseči svoj namen s tem, da zahteva obnovitev konkordata z Vatikanom, kot je bil podpisan leta 1851 med Vatikanom in kraljico Izabelo. Glasom tega konkordata se morajo obravnavati vsi spori med vlado in katoliško Cerkvijo pri španskem tribunalu in ne v Rimu. Konkordat je bil v veljavi vse dotlej, dokler bo v Španiji monarhija. Glasom tega konkordata je imel španski kralj pravico nastavljati vse škofe v deželi. Alco se zdaj ta pravica prenese na generala Franca, bo ta lahko odstavil vse sedanje škofe in nastavil take, ki so prijazni njegovi vladi.
Vatikan je pa mnenja, da je s padcem monarhije v Španiji, tudi konkordat izgubil veljavo in da je treba napraviti novega, kakor ga je napravil od svetovne vojne s 15 državami, ki so po letu 1918 spremenile obliko vlade.
Nemčija bo zavrnila mirovne ponudbe
Berlin. — V par dneh se pričakuje, da bo nacijska vlada odgovorila na mirovne ponudbe, poslane od nizozemske kraliice in
škrjančki
Starši škrjančkovso resno pro-šeni, da se gotovo udeležijo iz-vanredne seje v četrtek večer ob osmih v navadnih prostorih Društvenega doma na Recher Ave. Za rešiti so zelo važne stvari radi božične prireditve, ki se vrši v nedeljo 17. decembra v Društvenem domu na Recher Ave.
Zanimivo predavanje
Danes zvečer ob osmih bo pre. davanje o sedanjosti in kaj bodočnost obeta. Razlaga bo o tehno-kraciji. Vrši se v SND na St. Clair Ave., soba št. 1, novo poslopje.
belgijskega kralja. Iz dobro poučenih krogov se trdi, da se lahko že naprej vidi, kakšen bo odgovor Nemčije potem, ko sta Anglija in Francija zavrnili te mirovne ponudbe. Čeprav sta Anglija in Francija tako naglo zavrnili to ponudbo za mir, pa hoče Nemčija zadevo zelo natančno preštudirati. (Kot znano sta Anglija in Francija zahtevali, da se vključi v mirovne pogoje vrnitev Avstrije, ičeške in Poljske).
Nemško časopisje, ki je obravnavalo to mirovno ponudbo pravi, da je cilj Anglije samo to, da uniči Nemčijo in da je prav iz tega namena tako odločno zavrnila vsaka mirovna pogajanja.
Baje je bil bivši cesar Viljem na čelu zarote. — Vsi člani bivše cesarske hiše so osumljeni. — Nenadna smrt dveh princev. — Hitler je zaprl pet princev in devet generalov.
Brussels, Belgija. —Sumnja nemške tajne policije, da je bivša nemška cesarska družina vprizorila atentat na Hitlerja in da je bivši cesar Viljem vodil zaroto, je spravila vso Evropo na noge. Nepotrjena poročila iz Nemčije naznanjajo, da je policija zaprla pet princev in devet generalov. Dalje se trdi, da je nacijska vlada po-strelila več osumljencev atentata na Hitlerja, med njimi tudi princa Friderika Pruskega, vnuka cesarja Viljema.
Vsi ti so bili obdolženi, da so pomagali zarotnikom pri atentatu, pri katerem je bilo ubitih sedem oseb, 63 je bilo ranjenih, a Hitler sam, kateremu je bil atentat namenjen, se je pravočasno rešil.
Generali, ki so baje imeli roko pri tej zaroti, so iz starih nemških vojaških rodbin, ki jih je stresla mrzlica, ko je Hitler sklenil zvezo z staro sovražnico Nemčije, z Rusijo.
Baje so zaprli bivšega prestolonaslednika Friderika, katerega so, kakor trdijo poročila, v ječi obglavili. Dalje so zaprli 70 letnega princa Ruprechta Bavarskega, dalje princa Vi-
ljema in dva princa Coburg -Gotha rodbine.
London, 13. nov. — Delavski časopis The Daily Herald, piše, da Hitler te dni čisti med sorodniki svojih prednikov na vladi in njih pomagači. Dalje poroča ta časopis o nenadni smrti princa Joachima Pruskega in grofa pi. Wedela, ki je bil policijski predsednik v Potsdamu, bivši prestolici cesarske hiše Hohenzollern. Hitler je baje ukazal grofu Wede-lu naj pride k njemu in mu poroča o monarhistični zaroti. Dva dni kasneje so pa časopisi prinesli vest, da je grof nenadoma umrl.
Hitler je ukazal svoji tajili policiji, da preišče stanovanje vseh članov bivše vladarske hiše. Ti so poslali Hitlerju depu-tacijo in protestirali proti takemu ukrepu, rekoč, da 22 članov cesarske hiše služi točasno v nemški armadi in da je bil v zadnji vojski na Poljskem ubit princ Oskar, vnuk cesarja Viljema.
Berlin, 13. nov. — Nacijske radio postaje so danes z vso vnemo zanikale ta poročila in trdijo, da je to vse samo izmišljena propaganda zaveznikov.
Izgube
na morju:
London, 14. nov. — Nek angleški rušilec je zadel na nemško plavajočo mino in se potopil. To je že šesta angleška bojna ladja, ki je bila potopljena v tej vojni. Z ladjo je izgubilo življenje sedem mornarjev. 70 mornarjev so pa rešili ribiči, ki so bili v bližini.
Včeraj in danes so bile potop-
ljene še tri druge angleške ladje. Tovorni parnik Cresswell je bil torpediran in potopljen v bližini Škotske. V Severnem morju je bil potopljen angleški tovorni parnik Matra. Drug angleški parnik, Ponzano, je bil potopljen v Biskajskem zalivu. V enem tednu je šlo na dno morja enajst ladij.
Na fronti ni več koncertov
Na francoski fronti, 13. nov. — Na zapadni fronti se je prijazno obnašanje nemških vojakov napram Francozom naenkrat spremenilo v trmast molk. To aa-nimivo opisuje časnikarski poročevalec Ralph Heinzen za United Press sledeče:
"Potoval sem vzdolž vse bojne črte od Lauterbourga, mimo Strassbourga do švicarske meje. Videl sem 1,500,000 mož broječo armado, ki varje utrjene postojanke in ozemlje ob deroči reki Reni, odkoder so se umaknili vsi civilni prebivalci. Videl sem ogromne topove vseh velikosti, ki čakajo, da bodo pričeli bruhati smrt na sovražnika.
"Opazil sem, da ne obstoja več ona prijaznost nemških čet napram francoskim vojakom. Dve mogočni armadi si stojita nas proti, s prsti na puškinih peteli-
nih ter s poveljem, da prožijo, kakor hitro se zgane sovražnik.
"Značilen je dogodek, ki se je pripetil pred par dnevi v sekciji, katero so držale avstrijske čete. Tukaj so Avstrijci večkrat priredili godbene koncerte in obrnili zvočnike proti francoski bojni črti. Večkrat se je oglasil potom zvočnika glas iz avstrijskih vrst in govoril Francozom: "čemu se vojskujete z nami? Zakaj ste zanesli vojno v lepo Francijo?"
"Zadnji teden so pa prišli av strijski vojaki na obrežje in vpi li preko reke Francozom: "Bodite sedaj oprezni! Mi, Avstrijci gremo od tod proč. Nemci prile-jo jutri tu sem." Od tega časa ni bilo več glasbenih koncertov na nemški strani.
"Reka polagoma vpada, toda njen tok je še vedno dovolj deroč, da ne more ne ta ne ona armada postaviti mostov na pon-
tone. Ob reki sem naštel po eno nemško trdnjavo na vsakih 250 j ar do v. To so močne hišice iz cementa, v katerih so ozke strelne luknje, da se lahko strelja na sovražnika, če bi poskusil priti čez reko. Za vsako francosko trdnjavo so po tri ali štiri nem ške, toda francoske so trdnejše in boljše oborožene.
"Voda je poplavila pokrajino na obeh bregovih daleč v notranjost dežele. Opazil sem čoln j nemškimi vojaki, ki so nesli živež v eno izmed trdnjav v Siegfried liniji, ki je obdana z vodo Najmanj 10 francoskih vojakov je videlo ta čoln, ki bi se ga lahko doseglo s kroglartii, toda noben strel ni padel.
"Na nobeni strani reke ni opaziti civilnega prebivalstva. Samo mrka žrela topov molče čakajo na povelje, da prično svojo j smrtonosno pesem.
Nov grob
V pondeljek večer je nagloma preminil v Emergency Clinic bolnišnici mlad rojak Frank Bambič, star 31 let. Stanoval je na 445 E.,200th St. Bil je doma iz vasi Mali potok, fara Loški potok na Notranjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Margaret, roj. Greer, 3 hčere: Sarah, Margaret in Betty in mater Antonijo Skozier. Pogreb se bo vršil V petek zjutraj ob 10:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru.
V bolnišnici
Miss Vera Tekaučič iz 21341 Miller Ave. se nahaja v Polyclinic bolnišnici na East 66. St. in Carnegie Ave., kjer je bila operirana na slepiču, želimo ji, da bi se kmalu zdrava vrnila domov.
Samo še eno leto
Mr. in Mrs. Frank Pangeršič, 1153 E. 63rd St. sta te dni obhajala 49 letnico srečnega zakonskega življenja. Stara pa še čvrsta pionirja bosta lahko dočakala zlate poroke, kar jima vsi iskreno želimo.
Blaznikova pratika
Kdor bi rad Blaznikovo prati-ko za 1940, jo dobi v knjigarni Jos. Grdina, 6125 St. Clair Ave.
DA BODO PSE POZNALI
Boston. — Ljubitelji psov so prišli na idejo, da se od psov vzame odtise nosov, kot recimo od ljudi odtise prstov. Pravijo, da bo potem vsak lastnik lahko spoznal svojega psa, če se mu je izgubil, ali če mu je bil ukraden.
PO CENTIH JE HRANIL
Oblong, 111. — W. R. Wall je hranil cente in ko jih je nahranil dovolj, si je kupil lepo električno ledenico. Zanjo je odštel 21,950 centov. Oni dan ic kupil pa novo peč, za katero je odštel 600 svetlih kvodrov.
Nova gostilna
Andy Korošec in Anton Vintar bosta odprla v; soboto gostiilno na 15820 Calcutta Ave., znano pod imenom Calcutta Cafe. Ob tej priliki se bo servirala fina kokošja večerja z vsemi drugimi okrepčili.
Važna seja
Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja direktorija Društvenega doma na Recher Ave.
V zakonski jarem
Urad, kjer se izdajajo dovoljenja za ženitbe je delal v pondeljek na vse pretege, da je ustregel 96 parom, ki so prišli po licence. Za Zahvalni dan hočejo biti pod streho.
DOMOVINA
"AMERIŠKA DOMOVINA"
american home
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto	$7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 iponths. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second clase matter January 5th, 1909, Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at the Post Office at

No. 266 Wed., Nov. 15, 1939
Rooseveltov 3. termin
na sedanja vojna in klanje. In Tolstojeve prerokbe se bodo uresničile. Do takrat se bo gotovo že tudi pri nas v Ameriki \ an en način kaj spremenilo. In ] nam bo mogoče uresničiti bese- , dilo, ki pravi: "America Must j Show the Way." Do takrat pa , del ujmo za novo Ameriko; de-lujmo, dokler je čas. Cas zato bo odmerjen, kko nas masa dobi v drugačni obleki kot sivi in nas zaloti v petem ali desetem nadstropju, nas ne bo povabila iti z njo. Ne! Pač pa bodo zavpili: "Varujte se spodaj!" To je "Technocracy, Inc."
Ako hočete kaj več vedeti o tej organizaciji, pridite v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., v sredo, 15. novembra, kjer bo predavanje, pričetek ob osmih. Predaval bo Ben Wil-ilams; stavite tudi lahko vprašanja. Pridite, pred nami so resni časi.
Andrew Noch. -o-
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ
Važne demokratske osebnosti v Washingtonu priznavajo, da bo vsak poskus nominirati predsednika Roosevelta za tretji termin, močno škodoval demokratski stranki in bi znalo to dovesti stranki poraz pri novemberskih* volitvah.
To zatrdilo prihaja od demokratov, ki so še negotovi, če bo Roosevelt kandidiral v tretje ali ne, toda ki bi radi preprečili vsak razkol ž njim, če bi se odločil da ne bo kandidat iz razloga, da ne bi imel sodilne demokratske stranke za seboj.
Ti demokratski voditelji bi radii imeli Roosevelta na svoji strani, toda ne kot kandidata, ampak samo kot utež stranki, ki bi bila gotova zmage drugo leto, če bi imela blagoslov od Roosevelta.
Kakor je položaj danes, smatrajo nekateri Roosevelta še vedno resnim kandidatom za 3. termin. Poleg njega so pa še drugi štirje vplivni demokrati, ki bi poleg Roosevelta prvi prišli v poštev za predsedniškega kandidata. Ti štirje so: podpredsednik John N. Garner, poštni mojster Jim A. Farley, državni tajnik Cordell Hull in sekuritetni administrator Paul V. McNutt.
Garnerjevi prijatelji naznanjajo, da bodo začeli v prihodnjih dveh mesecih s kampanjo po državah, da mu pridobe konvenčne delegate. Trdno so odločeni, kot pravijo, da bo Garnerjevo ime predloženo konvenciji za kandidata, pa če je Roosevelt kandidat ali ne. Prepričani so, da bodo imeli za seboj lepo število delegatov, čeprav danes še niso gotovi dovolj velike večine. Z onimi, ki bodo za McNutta ali Hulla bodo igrali previdno igro in jih ne bodo skušali direktno pridobiti za Garnerja, da jih ne razdražijo. Nagovarjali jih bodo samo, naj bi glasovali vsak za svojega kandidata, toda kot za drugo izbero naj glasujejo za Garnerja. Na ta način, si bodo pridobili naklonjenost teh delegatov, ki bodo glasovali za Garnerja, če bi videli, da njih kandidat nima prilike biti nominiran.
McNutt, kateremu je predsednik Roosevelt očividno zelo naklonjen, je smatran za jako primernega posredovalca med raznimi strujami demokratov. On ni dovolj novega dealerja, da bi bili proti njemu konservativci, obenem pa je toliko pristaš novega deala, da mu Roosevelt zaupa. McNutt je sila dober agitator in prihaja iz dobre države Indiane.
Ampak važen demokrat je, ki bo napravil debelo črto čez McNuttovo kandidaturo in to je generalni poštni moj ster Farley. On je že rekel "ne" in bo trdno stal za to bese do. Mr. Farley je načelnik narodne demokratske stranke in načelnik newvorških demokratskih komitejev, torej ima veliko besedo v stranki. On je bil, ki je priboril Rooseveltu nominacijo pri obeh terminih. Farley ne zaupa McNuttu ter se je glede tega izrazil javno in zasebno. Farley je najbolj važna in najbolj vplivna oseba v demokratski stranki poleg Roosevelta in se lahko računa, da bi bilo absolutno nemogoče izvoliti predsedniškega kandidata, proti kateremu bi b^l jim Farley.
Garner, Farley in Hull so demokrati, na katerih bi se konservativni demokrati lahko zedinili brez posebnega boja. Vsi imajo čist rekord v stranki. Če bi stopil predsednik Roosevelt za katerimkoli teh mož, bi bil lahko nominiran pri prvem glasovanju na prihodnji konvenciji.
Splošno se sodi, čeprav za to ni nobenega dokaza, da Roosevelt ne bo za Garnerja. Garner je zanj preveč konservativen, da bi mogel nadaljevati z novim dealom, kot ga je zasnoval Roosevelt. Garner je simbol konservativnih demokratov, to je onega krila, ki niso za novi deal.
Farley je pa katoličan. Vendar mislijo, vplivni demokrati, da mu to ne bi bilo v škodo, kot je bilo svoje čase kandidatu Al Smithu. Farley ima preveč osebnih prijateljev od enega konca dežele do drugega, da bi mu škodilo pri nominaciji ali pa pri volitvah njegovo katoliško versko prepričanje.
Prijatelji Garnerja kot Farleya bodo gledali na to, da novi dealerji ne bodo pozabili, da sta bila ta dva, ki sta pomagala Rooseveltu do predsedništva. In če ne bo Roosevelt podprl ne tega ne onega, bo po deželi mnogo govorjenja in očitanja o nehvaležnosti.
Državni tajnik Hull je v drugačni poziciji in je težko rej-jctno, da bi Roosevelt ne bil zanj, saj ga je postavil v najvažnejše mesto v svojem kabinetu. Toda Hull nima še nobene organizacije, ki bi delala zanj in brez dobre organizacije, ki je na delu več mesecev, se ne pridobi delegacije. Zato bo najbrže prišel Hull v poštev sam kot kompromisni kandidat, če bi se delegacija ne mogla sporazumeti na nobenem drugem.
Vsekakor se bo do prihodnjega junija, ko se bo vršila demokratska konvencija, veliko pisalo in mnogo črnila porabilo o predsedniških kandidatih te ali one stranke. Važno je zdaj najbolj to, kaj bo napravil Roosevelt. Ali bo še kandidat,
ali ne bo.
Kam jadramo?
V Evropi se vrši vojna. V Ameriki pa volimo za vsake mogoče načrte za podaljšanje človeškega stradanja ali počasnega hiranja in umiranja ubogega ljudstva. Kaj nam pa je za 50 dolarjev na mesec za posameznega človeka; ali 30 dolar-] jev vsaki torek? Pri takih vsotah se bo še vedno stradalo in počasi umiralo. Zakaj pa ne 60 dolarjev, dvakrat na dan?
Well, dokler bo še kaj "loop-hole-v," tako dolgo se jih bo rabilo, in skušalo zlesti skozi. Ampak čas zelo hiti naprej, in cmalu bo tr^ba ubrati drugo pot, ki bo bolj gotova in izdatna.
Vlada svari, da naj se nikar preveč ne zanašamo na toliko opevano prosperiteto in na ve ikanska naročila iz vojskujočih se držav. Drugi zopet sva-re, kaj bomo počeli z zlatom, ko zaloga doseže 17 bilijonov dolarjev. Vlada v Washingtonu premišlja, kako bi podaljšala sedanje stanje, ker se boji, da bo priše zopetl zastoj že v prvi polovici leta 1940.
Ves denar, ki se vporabi za izboljšavo tovarn, je izdan za nove stroje. V teku nekaj ted nov bo mogoče ameriškim to> varnam izdelati nad sto letal (aeroplanov) na dan. V bližnjem mestu Youngstown, O., je bila te dni dogotovljena največja in najmodernejša je-klarna na svetu. Ko bo končan vrvež v Evropi in ta čas ni tako daleč, bomo puščeni z najbolj modernimi tovarnami na svetu. S stroji, ki lahko producirajo j toliko blaga, da zadostuje za celo Evropo in še Azijo zraven. ) Žal je pač, ker ameriški delavec ne bo imel od tega nobenega dobička, ker bo stroj opravil , potrebno delo. In seveda, delavec bo ostal tam, kjer je danes—na relifu ali pa na WPA.
Torej ali ni že čas, da začnemo misliti in 'delati za nekaj boljšega in stalnega kako'r je 50 dolarjev na mesec? Ljudje naj uživajo to, kar dežela premore. Imamo dosti rodovitne zemlje, i m a mo zadosti vseh vrst rudnin, ki jih ne bo zmanjkalo za tisoč ali več let. Imamo dovolj učenih ljudi, dosti delavcev ,izučenih in milijone, ki so željni pouka. Vsi samo čakajo povelja za delo! Kaj potem še čakamo? Odprimo vrata in pustimo, da masa prime za stroje in vsi bomo imeli vsega v izobilju. In vse to bo brez tega zla—ušivega denarja.
Fašizem je tisti, ki se boji napredka. Hoče odpraviti tehniko in pahniti čas ali dobo za desetletja nazaj. No, ali smo pod današnjo vlado kaj na boljšem? Ali moderne parne lopate ne rjovijo po jardih? Delavcu se je pa porinilo v roke stoletno lopato? Razlika je samo ta, da onim pravimo fašisti, mi smo pa New Dealerji.
Napovedano je, da bo prihodnje leto 40 milijonov brezposelnih. In kakor znamenja kažejo, je ta prerokba na mestu. Torej kar pripravimo se!
Angleški imperij že maha proti svojemu zatonu, dokaz za to je, ker se namerava preseliti angleško vladno obitelj in lorde ter ostalo frakarijo v Kanado. Kaj se bo zgodilo z ostalim angleškim prebivalstvom, je danes gotovo vidno in prav lahko se zgodi, da bo to ljudstvo v prihodnjih letih pomrlo od lakote. Pomislite, 742 ljudi na kvadratno miljo; potrebno je okrog 150 parnikov, da dova-žajo živeža tem ljudem.
Mislim, da Hitler tudi lahko začne moliti "grevengo," ker Stalin je že naročil nove škornje, da bo vkorakal v Berlin. In takrat pa bo najbrž konča-
AH veste, zakaj ima Hitler tako posebne vrste muštace? Zato, ker so tako zelo pripravne, da ž njimi snaži škornje Stalinu.
Približal se je mesec november, katerega se članice našega društva prav rade spominjamo in zakaj pa bi se ga tudi ne, saj je vendar tako lep in tudi pomenljiv. Kako lep je v svoji naravni krasoti, spominja nas, da se nam približuje zima. Listje je že skoro odpadlo z dreves in bele snežinke že naletavajo. Opominja nas, da se narava podaja k počitku.
Mesec november, pa je še posebno pomenljiv za naše društvo, kajti vsako leto, sedaj že več let zaporedoma, priredimo društveno veselico, saj vendar vsako leto 22. novembra obhajamo obletnico ustanovitve našega društva, kajti naše društvo je bilo ustanovljeno 22. novembra 1911. Tako bomo letos praznovale že 28 letnico svojega društvenega delovanja. Letos priredimo veselico in sicer v nedeljo 19. novem bra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob osmih zvečer.
članice društva sv. Ane, smo bile vedno rade vesele, zabavamo se rade z vsemi enako, pa naj bodo stari ali mladi. Rade pojemo, se pogovarjam^ in tudi plešemo, saj imamo žetako lepo ime da nam vsak lahko verjame, da je resnica. Sv. Ana je ljubila svojo hčerko Marijo in ravno ta> ko pa me ljubimo vse naše poset-nike in goste, kateri nas obišče te na naših veselicah. Zatorej nikar ne zamudite prilike v nedeljo 19. novembra in pridite k nam, da se bomo skupno povese-lili in zabavali.
članice bodo skrbele, da boste z vsem kar najboljše postrežene. Ne bo manjkalo ne jedače in ne pijače. Za poskočne polke in valčke pa bo skrbel John Pecon m njegovi fantje. Vstopnina je samo 35 centov za osebo. Za članice je vstopnina prosta in katera jo mogoče še po pomoti ni dobila, naj se zglasi na veselici pri društveni tajnici in jo bo dobila, ker smo vse opravičene do tega.
Le pridite vse članice, če nas bo enkrat do vi j, pa bomo lahko tako napravile, da nam prihodnje leto ne bo treba plačati tistih 50c v društveno blagajno. Ko se spominjam 15 ali 20 let nazaj, vem, da so nam veselice vselej prinesle preostanek, a v sedanjih časih so pa izgube. Toda veselice moramo prirejati, da so vsaj društva na ta način malo objavljena v javnosti, kajti brez tega bi ne bilo društvenega življenja. Na ta način vsaj pokažemo javnosti, da društvo še živi.
Vabljeni ste vsi ljubitelji vesele zabave, da pridete na društvene veselice, saj vendar podpiramo nekaj dobrega, ker so nam društva v pomoč v sili in potrebi. Kar zapravimo n^ društvenih veselicah, to je v našo splošno korist in če kai potrošimo pri na-
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. ^	Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. *
I Duhovni svetovalec: Rev. Milan iSlaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio.
GLAVNI ODBOR: I Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. i Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio.	( | Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa.
t Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. | Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. 1 Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash1 St., Calumet, Mich. I Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, 111. I Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Rauto St., .Jtoliet, 111.
I	NADZORNICE:
i	Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. § Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio.
S	Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn.
i	PROSVETNI ODSEK:
ff	Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st St., » Cleveland, Ohio.
1	Mrs. Prances Ponikvar, 1030 E. 71sti St., Cleveland, Ohio.
1	Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,'. Ohio.
1	Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio.,
"	Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La1 Salle, 111.
SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Barbara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San Francisco, Cal. Mrs. Agatha Dezman, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1097 E. 71st St., Cleveland, O.
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA POZDRAVLJA ČITATELJE i	AMERIŠKE DOMOVINE
Ni to prvič, da naša dična organizacija Slovenska ženska zveza v Ameriki pozdravlja čitatelje tega lista, ker dopisi naših vrlih podružnic* v državi Ohio so imeli v tem pribljubljenem listu že mnogokrat objavljene svoje novice, vabila in razne zanimive dopise. Lep del uspeha našega delovanja lahko pripišemo ravno listu Ameriška Domovina, ki dan za dnem bodri naš narod do skupne aktivnosti med drugimi narodi v tej širni državi in posebno pa nas združuje do narodnega delovanja v našem velikem mestu Clevelandu. Vsak Slovenec in Slovenka lahko s ponosom stopa med Amerika nce, ker ravno mi smo doprinesli velik del k napredku Clevelanda. Lahko rečemo: klaj bi bil Cleveland brez Slovencev? Mi smo zbudili marsikatero živahnost v javnosti in zato smo tudi všteti med odličnimi narodi.
In kaj je tista sila, ki nas tako močno predstavlja v tem velikem mestu? Vsak, ki se količkaj udejstvuje pri javnih delih bo gotovo odgovoril: naše organizacije! Vsaika organizacija je doprinesla že veliko dobrega in koristnega v prid človeške družbe. Ravno to je tista važnost, ki bi nas morala pod-žgati, da bi se še bolj temeljito zavzeli za bodočnost naših organizacij. ki je kakor vsi dobro vemo v tem, da zbudimo ljubezen v srcih naše mladine do nas in storimo vse v svoji moči, da jih navdušimo pristopiti v naše vrste
Ravno sedaj je v teku prva kampanja za nove članice v mladinski oddelek pri Slovenski ženski zvezi. , Sprejemajo se deklice starosti 10 do 14 let. Pristopnina je prosta. Edino kar je treba storiti je, da izpolnite pristopno listino, katere imajo na razpolago vse naše tajnice, namreč pri vseh podružni cah imajo tajnice na rokah te listine in ko greste do nje, boste gotovo sprejete z največjo prijaznostjo. Tajnica vam bo raz-tolmačila vse točke pravil in dala vse potrebne informacije. V Clevelandu imamo podružnice pri vseh farah, in k.ier so naše naselbine. Torej članice Slovenske ženske zveze, pojdite takoj do svojih znank in jih navdušite za našo organizacijo. Mačere pa za gotovo vpišite svoje hčerke, da bodo članice iste organizacije kot ve.
Mladino -torej vabimo v naše vrste in če se bomo skupno zavzele za uspeh prve mladinske kampanje, bomo gotovo imele tudi uspeh. Vsem, ki pa še niste članice naše organizacije1 kličemo: Pristopite takoj, ker lepšega namena in delovanja za narodni blagor ne najdete nikjer v toliki obširnosti kot pri Slovenski ženski zvezi. Me vas bomo sprejele z veseljem v naše vrste in s tem bomo širile pravo narodno ljubezen in spoštovanje med ameriškimi Slovenkami v tej veliki deželi Ameriki. Živeli!
ALBINA NOVAK, urednica uradnega glasila "Zarja."
šem bratskem društvu, pa s tem oomagamo svojemu bližnjemu. Posečati društvene veselice ni ni-kakšna sramota in tudi ne zapravi j ivost. Zatorej pridite vsi na veselico k Ančkam in ne smete nas pozabiti. Ob enakih prilikah vam bomo me z veseljem povrnile milo za drago.
Zato vas vabimo vse članice društva sv. Ane št. 4 SDZ, da nas posetite v nedeljo 19. novembra zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pozdravljeni in na svidenje,
Mary Bradač, tajnica. ---o--
Iz Warrensville, Ohio
človek v svojem življenju marsikaj doživi, kar se ne nadeja. Tako sem šla tudi jaz na sejo podružnice št. 73 SŽZ,.dne 12. oktobra kot navadno in ne sluteč, da me čaka tako preseneče nje.
še čestitke ohranim v hvaležnem in trajne mspominu. Prav lepa hvala tudi Father Julij Slapša-ku za tako lep govor in za čestitko č. g. kanoniku Omanu, katero mi je izročil Father Slapšak.
Tako imamo tudi na deželi včasih kaj prijetnega. Imele smo tudi prav lep večer 28. oktobra, ko smo članice, podružnice št. 73 SŽZ, priredile maškedarno vese lico. Bilo je veliko ljudi in upam, da so bili tudi vsi dobro postrežem in zadoboljnl. Sprejmite vsi pra vlepo zahvalo. Tako je prav, da kdaj pridete tudi k nam v gostje. Prav lep hvala tudi sodnikom, ki so tako lepoan pravično razsodili, da je vsaK dobil pravo nagrado.
Tako nam je hitro potekel ve čer in me članice od podružnice št. 73 SŽZ smo vesele, da imamo toliko prijateljev. S svojim obi skom ste nam pokazali, da nas imate radi, tudi nas rojake v Randallu. že do sedaj smo vedno radi pomagali pri vsaki dobri stvari in ravno tako bomo tudi v bodoče. V slogi je moč. V pravi bratski in sesterski ljubezni bomo uspešno sodelovali za boljši napredek Slovencev v Clevelandu in okolici.
Pozdravljeni vsi, kateri ste mi
l^roVli rioci-i + lfri mmpm rnisl-.
Članek 7.
DOBER NASVET
Po večini vse matere, katere imajo otroke, se bodo strinjale z menoj, če pravim, da otrok pred dvema leti še žlice ne zna držati in sam jesti, kakor jedo odrasli otroci. Dosti se pričakuje od matere izvežbanosti učenju otroka pri jedi, ko mu daje jesti.
Precej je truda, predno se navadi otroka pravega obnašanja pri jedi. Saj vidimo, da se nekateri otroci nikdar ne obnašajo pri jedi tako kakor bi se morali. Veliko truda stane mater, predno izuči svoje otro-ce pravilnega obnašanja v tem oziru. Ce otrok noče jesti, ni-tar ga ne sili, le pusti ga, da se mu želodec oglasi in zagotavljam ti, da otrok bo jedel kakor se spodobi.
Videl sem mlado mater, ki je dajala jesti svojemu otroku, ta je zgrabil za skledico in jo vrgel po tleh, nato pa je pograbil še žlico in z isto tolkel po mizi, ali po materi, kamor je padlo. Mati pa ni niti poskušala popraviti to grdo napako nevednega otroka.
V takem slučaju mora biti otrok pravilno podučen v obnašanju in spoštovanju do staršev in če je potreba, ga kaznovati, nikar ne pomišljati in ne pomiljuj ga, ampak stori svojo dolžnost, ali bolje rečeno svojo sveto dolžnost, ker če ne boš ti sedaj kaznovala otroka, bo Pa on' tebe kasneje.
Nikar se ne izgovarjajte, da je otrok še premlad in da ne ve kaj dela, če ga boste v mladosti pravilno podučili, ga tudi pozneje ne bo treba kaznovati-Otrok, ki je pravilno podučen za telesno in dušno potrebo, ga ne bo treba kaznovati s palico. Takemu otroku je dovolj očetova ali materina beseda in ta ga bo bolj udarila kakor vsaka palica. Tak otrok bo ubogal na vsako besedo.
Otroku, ki je tako vzgojen, je mnogokrat hujše, če ga oče ali mati pokara, kakor če bi bil tepen in premnogokrat se ne more ustavljati solzam, če Je pokaran.
Se ni dolgo tega, ko sem op*1' zoval leto starega otroka, ki se je obnašal pri mizi, kakor da je star že dve leti. Z zgodnim po-ukom narediš takega otroka kakor ga želiš imeti, toda pouk se mora pričeti o pravem času-Razumljivo je, da se mora pouk nadaljevati dan za dnem, bi'e2 prenehanja.
To ni tako težko kakor neka' tere matere mislijo, saj je vendar 1 ustno čebernati z otrokon<-Veliko smešnega in veseleč doživi mati pri takem pouku.
Očeta nisem veliko omenjal N današnjem dopisu, a s tem n1' kakor ne mislim, da oče nin1'1 veliko opravka pri vzgoji. ber oče skrbi za družino in Ztl to je največkrat odsoten z &0'
ma. V tem slučaju pa mati za
vzema njegovo me'sto.	..
Velikega pomena pri vZ0°'L otrok pa je, da sta oče in n13 enih misli in da se njiju nja ne križajo. Le na ta naC^ moreta pričakovati, da bo v» . prizadevanje in trud z °tr rodilo dobre sadove.
(Dalje prihodnjič)
nem dnevu in vsi kateri ste
udeležili naše veselice,
Mrs. Mary Walters-preds. št. 73
za
ivo pridem na prostor kol navadno, kjer imamo svoje redne seje, sem olprla vrata misleč, da bo bolj slaba udeležba, pa kar ostrmim, ko ugledam toliko članic navzočih in kar ostrmela sem, ko so mi vse čestitale k mojemu rojstnemu dnevu.
Prav lepa hvala, članice in prijateljice. Vašo prijaznost in va-
se
Kaj pravite!
Za
pouk in
izobrazbo I
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
BESEDA IZ NAI0DA
v;; y
WINNET0U
Po nemikem Urlrmlk« K. M»y»
S "strehe" sem opazil, da teče za zidom reka. Elm Creek je bil, obilo vode je imel. Ni čuda, da so bili njegovi bregovi rodovitni. Hladna voda mi je zbudila željo po kopeli.
Stopili smo po stopnicah v no. tranjščino hiše.
Prišli smo na dolg hodnik, ki ga je na vsakem koncu razsvetljevala lina. številna vrata so se odpirala na hodnik in na njegovem koncu so peljale stopnice v prvo nadstropje. Kdor je torej hotel priti z dvorišča v pritlične sobe, je moral po dvojnih stopnicah na streho in odtam spet po dvojnih stopnicah v notranjščino stavbe navzdol v pritličje. Nerodno, pa potrebno!
Sluga je izginil ža vrati in Old Death nas je šepetaje poučeval, kako se naj obnašamo.
"Ne zamerite mojemu staremu prijatelju," je pravil, "če vas bo svečano sprejel, španske krvi je in Španec ljubi etiketo.
Da sem sam, bi mi takoj pri-hitel naproti. Ker pa prihajam z družbo, nas bo sprejel kakor kak španski grande. Ne smejte se, če bo v uniformi! V mladih letih je bil konjiški stotnik in še danes se iad pokaže v svoji stari vojaški uniformi, ki seve že zdavnaj ni več v navadi. Sicer pa je vrl človek."
Sluga se je vrnil. Peljal nas je v prijetno hladno sobo. Skozi tri zagrnjene strelne line je prihajala pridušena dnevna svetloba. Starinsko obrabljeno pohištvo je polnilo sobo.
Dolg, suhljat človek s snežno-belo brado in lasmi je stal sredi sobe. Rdeče hlače je nosil, obši-te s širokimi zlatimi traki, in visoke, svetle škornje z ogromnimi srebrnimi ostrogami. Suknja je bila modre barve in bogato okrašena z zlatim zaponkami. Zlate epolete so kazale čin generala. Ob boku mu je visela sablja v jekleni nožnici, zaponke na jer-menju so bile pozlačene. V levi je držal trikoten generalski klobuk, obšit z zlatom in okrašen s pisanim perjem.
Cela maškerada! Pa ko sem mu pogledal v staro, resnobno lice in v žive, mladostne, dobrotne oči, me je minila posmehlji-vost.
Udaril je ob pete, da so zažven-ketale ostroge, se strumno zravnal in pozdravil:
"Dober dan, senores! Dobrodošli ste mi!"
Molče smo se poklonili. Nisem mislil, da se bom moral sredi divjine vesti, kot da sem na dvoru evropskega plemenitaša —
Old Death ga je nagovoril po angleško:
"Hvala vam, senor capitano de caballeria! Pot nas je pripelja-' la mimo vašega doma, pa sem ponudil svojim tovarišem izredno častno priliko, da spoznajo odličnega, pogumnega bojevnika za svobodo Mehike. Dovolite, da vam jih predstavim!"
Zadovoljen smehljaj je šinil na te laskave besede staremu ha-cienderu po velih licih. Prikimal je in dejal:
"Storite to, Senor Death! Veseli me, da bom spoznal vaše tovariše !"
Old Death nas je predstavil in eaballero je dal vsakemu roko, še celo črncu Samu, ter nas povabil, naj sedemo. Scout je še vprašal po sencri in senoriti. Haciendero je odprl vrata.
Dami sta vstopili. Senora je bila lepa, prijazna gospa srednjih let, senorita, njena vnukinja, kakor sem pozneje zvedel, Pa ljubko, nežno dekle sedemnajstih let. Obe sta bili črno oblečeni, prav kot da sta namenjeni na dvor.
Old Death je pohitel k dama ^a in jima stresal in stiskal roke, da me je bilo kar strah. Lan-Keja sta poskusila okorne poklo-lle- Sam pa .se je režal od ušesa
do ušesa in vzklikal:
"O, missis — missis —! Kako lepa —! Kakor svitla —!"
Jaz pa sem zbral vse svoje znanje o olikanem vedenju, vzel njeno roko na konce prstov, se sklonil in jo poljubil. Dama je dobrohotno sprejel^ mojo vljudnost in mi ponudila lice v "beso de cortesia," v častni poljub, ki je pri Špancih ob takih prilikah v navadi. Tudi senoriti sem poljubil roko in tudi njej sem smel dati "častni poljub." Kar je pomenilo za mene čisto posebno odlikovanje.
Sedli smo.
Pogovori se je seve koj zasukal na naše potovanje. Pripovedovali smo in omenili tudi'naše srečanje s Komanči. Pozorno so nas poslušali in opazil sem, da sta se eaballero in senora pomenljivo pogledovala.
Ko smo vse povedali, nas je senor Atanasio prosil, naj mu u-bežnika popišemo. Pokazal sem njuno sliko.
Vsa izenadena je senora vzkliknila:
"Tista sta! Tista sta! Čisto gotovo! Kajne, ljubi Atanasio!"
"Da!" je pritrdil. "Res sta, senores! Tista ubežnika sta bila pretečeno noč pri nas."
"Kedaj sta prišla in kedaj sta odšla?" je vprašal Old Death.
"Pozno po noči so prispeli. Zelo utrujeni so bili. Dolgo so spali, šele opoldne so vstali."
"Torej, nista bila sama, tista dva?"
"Ne. Potovala sta s četo preoblečenih vojakov, ki so spremljali prostovoljce črez mejo."
"In kedaj so odšli?"
"Tri ure bo temu."
"Lepo! Jutri jih dohitimo. Njihovo sled bomo gotovo našli."
"Ne bo jih težko najti, senor! Potovali so na Rio Grande, pre-bresti ga mislijo severno od Eagle Pasa med rekama Rio Moral in Las Moras, tako so pravili.
Sicer pa bomo še čuli o njih. Poslal sem vaquere za njimi, čisto točno nam bodo povedali, kam so se obrnili."
"Zakaj pa ste poslali svoje ljudi za njimi?"
"Ker so mi ti ljudje z nehva-ležnostjo plačali gostoljubnost. Ko so odšli, so mi z namišljenim naročilom poslali enega mojih vaquerov, ki je pasel konje ob reki. Mož ni nič hudega slutil, pustil je konje in šel. Medtem pa so mi okradli šest najboljših konj in izginili."
"Lopovi! Pa težko, da vam bodo vaqueri konje nazaj pripeljali! Preveč je tistih ljudi!"
"O, moji ljudje jse razumejo na orožje! In izbral sem najpo gumnejše ljudi."
"Ali sta Gibson in Ohlert govorila o svojih namenih?"
"Besedice ne. Gibson je bil zelo dobre volje, Ohlert pa je molčal.
Zaupal sem jim. ProsiH so me, naj jim pokažem hišo.- Videli so tudi ranjenega Indijanca, ki ga sicer pred vsakomer skrivam."
Old Death je šinil okoli.
"Ranjenega Indijanca —'■ Kdo je tisti Indijanec in kako je prišel k vam?"
Caballero se je važno nasmehnil.
"Da, zadeva je zelo zanimiva, senores! Pod mojo streho namreč prebiva tisti odposlanec Apa čev, ki ste mi o njem pripovedo vali in ki mu je Winnetou ob Rio Leoni rane obvezal. Inda nišo mu je ime, poglavar Apačev je."
"Inda nišo, Dobri mož —? Najstarejši, najpametnejši in najmiroljubnejši apaški pogla var —. Pokažite mi ga! Videti ga moram."
"Pokazal vam ga bom. Pa naj vam prej še tole povem.
(Dalje prihodnjič) -o-
odpirajte slovenske trgovce!
livcev v teh precinktih in kljub temu je dobil nasprotni kandidat tako veliko število glasov v tej volivni koči.
Tudi želim, da bi me čitatelji pravilno razumeli in nikar ne mislite, da vam sedaj želim predstaviti Anton Vehovca kot kakšnega angelčka ali kot nezmotljivega councilmana, ampak kljub temu pa se lahko trdi, da se je izkazal kot zanesljiv in pošten mestni odbornik. Saj še naš spoštovani sodnik Frank J. Lausche sodi o Anton Vehovcu, da je eden najboljših councilmanov v mestu. Nasprotnik našemu kandidatu za council je bil mlad in podjeten kandidat, katerega je pa tudi denarno podpiral znani predsednik mestne zbornice De-Maioribus. Večini Slovencev je znano kakšnih sredstev se poslužujejo razni raketirji, samo da dosežejo svoj namen. Da rabim besede, ki jih je zapisal Mr. Jack Raper, poročevalec za Cleveland Press: "DeMaioribus ima pač svoj poseben sistem in metode, da doseže svoj cilj."
To je, kar sem hotel vam čitatelji predstaviti v tem mojem dopisu in še bi bili skoro izvolili takega kandidata.
žalostno je, da mora biti ravno med nami Slovenci vedno tista grda nevoščljivost proti svojemu rojaku. Pozabimo preteklost in začnimo z nova ter delu-jom v bodoče roka v roki, kot celota in ne vedno razcepljeni in razdvojeni. V slogi je moč! Stopimo na plan kot en mož, vsi za enega in eden za vse in za dobrobit in napredek naše varda in vsega mesta.
Edward A. Seitz.
40.9 milijona dinarjev.
Od letošnjih plačil kmečkih dolžnikov v višini 40.9 milijona dinarjev odpade na plačila z območja centrale v Beogradu 20.3 milijona dinarjev, na plačila podružnice v Ljubljani 11.7 milijona dinarjev, na plačila podružnice v Zagi-ebu 5.35 milijona dinarjev in na plačila podružnice v Sarajevu 3.56 milijona dinarjev.
Plačevanje anuitet za kmečke dolgove, ki so bili preneseni na Privilegirano agrarno banko je na posameznih področjih zelo različno. Letos pa so se razlike še povečale. Izkaz Privilegirane agrarne banke vsebuje glede plačil kmečkih dolžnikov na posameznih področjih podatke le za tekoče leto. Upoštevati pa je treba tudi prejšnja vplačila. Če najnovejše podatke izpopolnimo s podatki iz lanskih izkazov Privilegirane agrarne banke, tedaj vidimo, da kmečki dolžniki v dravski banovini plačujejo dolžne anuitete najbolj točno. To velja zlasti za letošnja plačila, medtem, ko se drugje, posebno na področju zagrebške podružnice, plačevanja poslabšalo.
—-Prijeti trgovci z dekleti. V subotici je policija zaprla več lastnikov proslulih nočnih lokalov, ki stoje pod težkim sumom, da so se pečali s trgovino z dekleti. Izvabljali so mlada dekleta v svoje lokale in jih potem prodajali lastnikom nočnih lokalov na podeželju.
MALI OGLASI
Iz Jutrovega
V	nedeljo 5. novembra smo imeli udeleženci pri spevo-igri "Sirotek," katero je priredil zbor "Kanarčki," velik duševni užitek. Igra je bila zelo lepa, ker je globoko zamišljena še iz starih časov v domovini.
V	prvi vrsti gre zasluga za to g. Louis šemetu in gdč. Anški Travnovi, ki sta ob priliki petletnice tega zbora, doprinesla nekaj kar bi človek mislil, da je nemogoča kaj napraviti z našo turo-jeno mladino in v tako kratkem času. Udeležba je bila sijajna, čeprav je bilo slabo vreme. Prijatelji mladine se niso ustrašili.
Premogokrat se sliši: "Kaj bom hodil otroke poslušat, saj vem kaj znajo." Jaz pa pravim, da je ravno otrok tista sila, ki s pesmijo, nam starejšim, privabi solzo v oko. Tako se dogodilo tudi pri Kanarčkih v nedeljo 5. novembra.
V	soboto 18. novembra pa priredi Gospodinjski klub SDD na Prince Ave. špageti večerjo. Vstopnina za večerjo in ples bo samo 35 centov. Zatorej vas prosimo, da si rezervirate vstopnice že naprej za dobro večerjo. Vstopnice se dobijo pri vseh članicah kluba. Ves čisti preostanek je namenjen za novi prostor, ki je ravno sedaj v delu in katerega otvoritveni dan je namenjen za 31. decembra z lepim programom popoldne in plesom zvečer. O tem bo še natančnejše po-ročano kasneje.
Torej cenjeni delničarji Slovenske delavske dvorane in prijatelji napredka, ne pozabite priti na dobro večerjo in prijazno zabavo v SDD na Prince Ave. Za Gospodinjski klub SDD, Jennie Bartol.
MOŠT!
Concord, sod ....................$12.00
Belo, sod ............................ 18.00
Pol belo, pol concord........ 15.00
Sedi od žganja .................. 1.50
Mošt in grozdje iz Geneva, O. Točna in poštena postrežba. Joseph Cohodas 1052 E. 62nd St. IIEnderson 9309
(267)
Prijazno vabilo!
V soboto 18. novembra bomo imeli odprtij o nove gostilne
CALCUTTA CAFE
15820 Calcutta Ave.
Servirala se bo fina kokošja pečenka, fino pivo in dobro vino. Igrala bo tudi najboljša godba za kratek čas.
Se toplo priporočava za obilen obisk.
Andy Korošec
in
Anton Vintar
Opremljena soba
za ženo ali dekle, s hrano ali brez, se odda v najem. Vprašajte na 13608 Coit Road (267)
Soba se odda
poštenemu fantu; vse udobnosti. Vprašajte na 920 E. 73rd St.
(268)
V najem
se odda stanovanje obstoječe iz 6 sob (3 zgoraj in 3 spodaj) kopalnica in furnez na 1084 E. 64th St. in vogal Glass Ave. Vprašajte na 1164 Norwood Rd. zadaj.
(267)
IZ DOMOVINE
Naprodaj
je beauty shoppe, kompletno opremljen, z dobrim prometom. Se proda radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 6724 St. Clair Ave., ali pokličite HEnderson 4181.
(267)
Odda se
spremljana spalna soba; toplota in kopalnica. Poizve se na 918 E. 76th St.	(267)
—Slovenija najbolj redno plačuje kmečke dolgove. Privilegirana agrarna banka v Beogradu objavlja, da so kmečki dolžniki od konca leta 1936 do 1. septembra, 1939 plačali na račun dolžnih anuitet 314.8 mi-J lijonov dinarjev, in sicer do konca leta 1937 143.5 milijona dinarjev, v letu 1938 130.4 milijona dinarjev in od začetka letošnjega leta do 1. septembra
V najem
se dajo 3 sobe; kopališče in garaža. Vpraša se na 6424 Spilker Ave.	(267)
PEČI NA PREMOG (Coal Heaters)
najnižje cene; kupite sedaj pri ZAVASKY'S HARDWARE 6011 St. Clair Ave.
Tel. ENdicott 5141 Dopeljemo in inštaliramo zastonj. (Nov. 10.13.15.17.18.)
Tudi Švedska se pripravlja za vsak slučaj, če bo kaj Rusija nagajala. Tako vidimo, kako v "glavnem mestu Stockholmu kopljejo jarke, kjer bedo napravili zaklone m civilno prebivalstvo, kamor se bo skrilo pYed 'napadi iz zrtika.
Koncert in ples
Zatorej že danes apeliram na občinstvo, da bi bilo še enkrat tako prijazno in napolnilo dvorano kakor je bila napolnjena ob prvi vprizoritvi. Mi vsi vemo, da potrebujemo jene ali druge stvari in ravno tako rabi naše pomoči tudi naš Dom v Euclidu. Ker vam zadnjič nismo nič povedali zakaj se gre in komu je namenjena ta predstava, smo sedaj primorani, da vam raztolma-čimo, da je ves čisti dobiček namenjen za v korist Domove blagajne. .
Dragi rojaki in rojakinje, prav vljudno ste sedaj vabljeni, da se pokažete še enkrat, da smo zmožni in da lahko dvakrat napolnimo to dvorano. Posebno pa opozarjamo tiste, ki te igre sploh še niste videli ali pa je niste videli zadnjič.
Skoro bi lahko rekli, da ne boste imeli prilike še kdaj videti to predstavo, zatorej rojaki, pridite in napolnite to dvorano, boste videli, da boste v resnici zadovoljni odšli iz dvorane in se he boste drugi dan kesali kakor se niso oni, ki so jo videli prvič. Lahko ste zagotovljeni, da vam ne bo žal. Pokažite s svojo veliko udeležbo, da cenite delo in trud igralcev.
Ker je bilo več vprašanj kdo je režisiral omenjeno igro naj vam povem, da je to naš neumorni delavec in prijatelj dramatike, Peter Oštir, kar vsi priznamo, da se je res potrudil in napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je igra dobro izpadla. Pozabiti pa tudi ne smemo našega šepetalca Mr. Dolinarja, ki se je dobro potrudil in-nam šepetal in 'tudi maskiral in njegov pomočnik je Mr. Frank česen. Torej obema prav lepa hvala. .
Sedaj pa-še nekaj za vse,igralce, ki vas ni bilo na skupnem sestanku v soboto večer, zapomnite,si, da je prva skupna vaja v soboto 18. novembra ob sedmih zvečer. Torej ste- vljudno vabljeni in prošeni, da ste vsi navzoči. Pokažimo našemu režiserju, da smo vsi za to.
_France iz L j ubij ane.
Francoski luksuzni pamik Normandie, ki je zasidran v newyorskem pristanišču, dokler bo vojna v Evropi. Neivyorska policija straži ladjo pred morebitno sabotažo.
V nedeljo 19. novembra priredi pevski zbor Adrija koncert in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu.
Ta pevski zbor je bil ustanovljen januarja 1927 ter priredi vsako leto dva koncerta, enega spomladi in enega na jesen. Obstoji iz samih mladih fantov in deklet.
Pevovodja tega zbora je g. Frank Vauter že od leta 1932. Predsednik je Mathew Molk, podpredsednik Albert Žagar, blagaj-ničarka Vera Smolič, tajnica Florence Bricel, zapisnikarca Lillian Verh.
Torej ti naši mladi pevci pri-rede koncert, kot že omenjeno v nedeljo 19. novembra. Mešan zbor bO zapel več slovenskih in angleških pesmi. Nastopili pa bodo pevci tudi v dvo in tro spevu in tudi solisti.
Za ples po koncertu bo igral Louis Trebarjev orkester. Pri-četek ob 7:30. Vsi prijatelji lepega petja in vesele zabave, ste prav prijazno vabljeni, da nas gotovo posetite omenjeni večer.
Pianistinja je gdč. Margaret Kulin. Torej na svidenje v nedeljo večer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Tajnica. —-o-
Zopet "Divji lovec"
Kakor je vsem znano se je vršila v nedeljo 5. novembra v S. D. D. v Euclidu predstava v štirih dejanjih in sicer "Divji, lovec," ki ga je spisal F. S. Finž-gar. Na: željo občinstva se je sklenilo, da se skliče sestanek za v soboto 11. novembra za vse igralce in člane "Naše zvezde."
Navzoči so bili skoro vsi člani in članice in tedaj se je sklenilo, '(da se igra "Divji lovec" ponovi in sicer v nedeljo 26. novembra ob treh popoldne. To smo sklenili zato, ker je šlo več naših ljudi, tudi na druge prireditve in torej ne morejo biti na dveh krajih na enkrat in vsi tisti, ki niso videli te naše predstave, bi sedaj tudi oni radi videli to igro.
Nekaj misli po volitvah
Sedaj, ko so volitve že končane in je razvidno, da je naš councilman Anton Vehovec ponovno izvoljen, premislimo malo naše primarne volitve in skoro tragične glavne volitve.
V primarnih volitvah, kar se čitatelji lahko še spominjajo, je Slovenski demokratski klub 32. varde indorsiral kandidata za councilmana. Naj m$ vsak razume, da ni moj namen, da bi jaz mogoče tu koga osebno napadal ali pa skupino, ampak samo prikazati vam hočem koliko moralne škode nam je skoro prinesel dotični sklep Slovenskega demokratskega kluba, ker se članstvo ni zavedalo važnosti takega sklepa.
Odkar je bila demokratska stranka organizirana v tej deželi, se še ne spominjam, da bi se bilo dogodilo več kot ene šest krat, da je demokratska stranka indorsirala ali priporočila kakega kandidata v primarnih volitvah. Torej ta sklep našega kluba v 32. vardi nam zopet jasno kaže, da bi ne smelo biti v primarnih volitvah nobenega indor-siranja ali priporočitve kakega kdandidata.
Namenil sem se, da vam čitatelji predočim, da boste vedeli, da je bil naš councilman napa-dan in preklinjali od leve na desno, za kar je delno odgovoren naš klub s svojim sklepom. Vedite, da so bili nekateri dobri delavci našega kluba tako ogorčeni napram Vehovcu, da tega niso mogli skriti, kar je bil gotovo kriv tudi dotični sklep našega kluba, ki je zanesel nevoljo med našimi volivci,tudi v glavne volitve. Je pa tudi gotovo, da je precej nevoščljivih Slovencev volilo proti Vehovcu.
Za primer naj vam navedem samo p.ar vzgledov: V precink-tu J-l in J-2, kjer sem bil kot predsednik — sodnik pri štetju glasov (Kunčičeva dvorana na Waterloo" R<3V) '"je dobil Anton Vehovcev nasprotnik 108 glasov. Zopet tu hočem opomniti čitate-Ijc na to okolico. Jaz sodim, da ■je najmanj 75% slovenskih vo-
sodnijskih uradnikov iz Mon-taignaca s tem, da jim je prinašal najboljše vino iz grajske kleti.
In sedaj --
Na uradno povelje gospe Blanche bo prišla v njeno sobo vsako jutro kuharica, da jo vpraša česa želi; sama bo narekovala, kaj bo jedla in gotovo si bo izvolila vselej najboljše.
Medtem se je pa zasliševanja glede zločina v Borderie nalalje-valo. O zasliševanja je Blanche skoro neprestano govorila s teto. Dobivali sta vedno najnovejše vesti potom nekega osebnega strežnika, ki se je silno zanimal za take zadeve, in ki si je znal pridobiti dobro voljo od strani
Potom njega sta Blanche in teta Medea zvedeli, da pada sum na ranjkega Chupina. Ali ga niso videli, kako je lazil okoli Borderie in to na isti večer, ko se je pripetil zločin? Pričevanje mladega kmeta, ki je posvaril Jean Lacheneurja je bilo odločilno.
(Dalje prihodnjič.)
Popolnoma novi
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
ELEKTRIČNI ČISTILCI
najnovejši model, z gumasto protekcijo, da ne odrgne pohištva pri čiščenju. Regularna cena $39.95, sedaj samo
$24.95
Norwood Appliance &
Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
■t
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o veliki izgubi ljubljene in nikdar pozabljene soproge
Mary Matjašič
rojena ivanc
ki je po mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti v bolnišnici izdihnila svojo dušo in za vedno v Bogu zaspala dne 22. septembra 1939 v starosti 30 let. Rojena je bila v Clevelandu dne 17. junija 1909. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida je bila položena k prezgodnjemu večnemu počitku dne 25. septembra 1939 na Calvary pokopališče.
Globoko hvaležen si štejem v dolžnost, da se najprisrčneje lepo zahvalim Rev. Andrew Andreyu za številne obiske in podeljene svete zakramente v bolnišnici in na domu in ki so jo prišli pokropit in molit ob krsti. Enako prisrčna hvala Rev. Matija Jagru, ki so jo tudi prišli pokropit. Prisrčna hvala tudi Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Moja iskrena zahvala naj velja vsem, ki so mi kaj pomagali in mi bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v njeni bolezni in'v teh najbolj žalostnih dnevih. Posebno pa iskrena hvala vsem, ki so jo obiskovali v bolezni in ji prinesli raznovrstna darila ter so s tem olajšali njeno trpljenje.
Enako tudi lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in jo spremili k večnemu počitku.
Mojo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v blag spomin pokojnici okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Matt Ivanc, Mr. Leo Ivanc, Mr. in Mrs. Frank Novsak, Mr. in Mrs. Joseph Snyder, nečaki in nečakinje, družina Joseph Matjašič, družina Gorenčič, Agnes Schreppler, Ele'anor Ras-kowski, Nancy Domin, Mary Lustig, Rose Hočevar in Jean Macerol, The So and So Club, Richman Boys and Girls Coat Shop No. 1.
Prisrčno zahvalo želim izreči vsem sledečim, ki so darovali za svete maše: družina Joseph Matjašič, Mrs. Fannie Nyfenger, Mr. in Mrs. Anthony Kozorog, Mr. in Mft. John Cernelich, Tončka Jevnik, Mr. in Mrs. James Macerol, Jennie Hlad, Mr. in Mrs. Frank Macerol, Mr. in Mrs. Mary Molle, Mr. in Mrs. John Molle, družina Brimsek, Mr. in Mrs. Victor Schneller, Mr. in Mrs. Frank Jamnik, Mrs. Mary Sterk in družina, Mr. in Mrs. Leo J. Petrowski, Mr. in Mrs. Anton Nosse, Mr. in Mrs. Frank Perusek Jr., Mr. in Mrs. Joseph Kuhel, Mrs. Karoline Kausek, Mr. in Mrs. Joe Strumbel, Mr. in Mrs. John Merzli-kar Jr., Mr. in Mrs. John Celesnik, Jennie Wenzel, Mr. in Mrs. R. Koesel, Mr. in Mrs. Louis Zakrajsek, Mr. in Mrs. John Oblak Jr., Richman Girls Shop No. 1, Agnes Schreppler, Eleanor Raskoski, Nancy Domin, Mary Lustig, Rose Hočevar in Jean Macerol. Obenem se želim tudi posebno lepo zahvaliti njenim prijateljicam, ki so nabrale tako lepo svoto za svete maše.
Nadalje moja iskrena zahvala Mr. Edward Sterilen, Mr. Frank J. Macerol, Mrs. Victoria Petrowski, in ako je še kateri drugi, ki nam ime ni znano, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Iskreno se zahvaljujem nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku v prezgodnji grob.
Lepa hvala uradnikom od društva Woodmen of the World za udeležbo pri pogrebu in za ganljive poslovilne besede ob grobu.
Iskreno se želim zahvaliti pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Preljubljena in nikdar pozabljena soproga! Tako kratko je bilo najino življenje skupaj in že Te je Bog poklical k sebi in morala si se tako prerano za vedno ločiti od nas. Ostala mi boš za vedno v sladkem spominu in v bridki žalosti nad Tvojo izgubo Ti želim, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu. Lahka naj Ti bo rodna zemlja in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
Victor Matjašič, soprog Zapušča tudi žalujoče brate Matt in Leo Ivanc in sestre Rose por. Novsak, in Louise por. Snyder in nečake in nečakinje
Cleveland, Ohio, 15. novembra, 1939.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
OhranHe ta kupon, je vreden 25<>
Toliko je gotovo, da kakor hi- ! tro je imel v redu vse postavne j listine glede posestva, je vse sku- ] paj prodal, ni se zmenil za ceno pod pogojem, da je kupec plačal 1 v gotovini.	1
Izgovoril si je le pohištvo v i spalni sobi hiše v Borderie. To ] pohištvo je nemudoma zažgal.
O njegovem čudnem obnaša- ; nju so govorili po vsej okolici.
"Mladi fant je zgubil pamet," ! so ljudje govorili.	s
,In oni ljudje, ki so o tem dvo- . mili, so se končno sami prepriča- j li o tem, ko so slišali, da se je ; Jean pridružil kompaniji potu- < jočih igralcev, ki so se ustavili < za nekaj dni v Montaignacu. ] Mladi mož tudi ni potreboval 1 prijateljev niti dobrega nasveta. Gospod Escroval in župnik ] sta storila vse v njuni moči, da i bi ga skušala pregovoriti, da se vrne v Pariz in nadaljuje študi- i je. Vse je bilo zaman.	I
Escroval in drugi se niso več ; skrivali. Baron se je nahajal zo- ' pet na svojem posestvu, župnik ; Midon pa na svoji župniji. Mar- 1 tial je uredil vse ostale zadeve.
Baron je bil oproščen tekom : nove obravnave in dobil vrnjena vsa svoja posestva. Ostal je sicer nekoliko hrom, poleg tega ga je pa skrbela bodočnost sina.
Ubogi Maurice! Srce mu je hotelo počiti, ko so metali zemljo na rakev njegove Marie-An-ne. živel je samo še v nadi in pričakovanju, da najde svojega sina.
župnik Midon mu je obljubil svojo pomoč. Očetu je priznal vse in zaupal tajnost celo korpo-ralu Bavoisa, ki je bil sedaj častni gost na Escrovalu. Vsi skupaj so obljubili Mauricu svojo pomoč.
Toda naloga je bila težavna. "Končno bomo uspeli," ga je tolažil duhovnik. "S časom in potrpežljivostjo se pride vsaki skrivnosti na sled."
Toda minevali so tedni in vse iskanje je bilo zaman. Maurice je že zgubil vse upanje.
"Moj otrok je moral umreti, ko je prišel na svet!" Maurice je neprestano premišljeval o tem.
Toda župnik ga je neprestano tolažil.
"Moralno sem gotov, da se to ni zgodilo," je govoril. "Približno mi je znan dan otrokovega rojstva. Videl sem jo kmalu po porodu; bila je vesela in živahna, kar je gotovo dokaz, da je srečno povila."
"Toda preiskali smo sleherni kot na milje daleč, ne da bi mogli dobiti najmanjšo sled o otroku."
"Res je; toda zdi se mi, da bi morali iskati še dalj."
župnik je le skušal pridobiti čas, ker je dobro vedel, da je čas vladar in zmagovalec nad vsemi bolestmi.
Toda zaupanje župnika, namesto, da bi naraščalo, se je zmanjševalo, zlasti ko je naletel na neko žensko, ki je bila poznana kot največja klepetulja v onih krajih.
Ko jo je najprvo zaslišal, ni hotela župniku ničesar priznati, da sploh ničesar ne ve o otroku, toda toliko ve, da mora hekje biti tak otrok, ker so jo tozadevno že tretjič vprašali o njem.
župnik je bil seveda silno začuden, toda te novice ni hotel razkriti Mauricu.
Staro žensko je znal pogovoriti, da mu je končno, ko jo je zasliševal cele dve uri, priznala, da še dve drugi osebi, poleg Mauri-ca iščejo istega otroka.
Zakaj, iz kakšnega vzroka in kdo so te osebe, tega pa duhovnik ni mogel dognati.
"Ah!" je vzkliknil abe Midon, "tudi lopovi so včasih koristni.
Na kolodvoru v Fort, Wayne, Ind. je lokomotiva trčila v vlak. Dve osebi sta bili ubiti in več je bilo ranjenih.
Švedska je naročila vojaška letala v Nemčiji. Tukaj je eno, ki ga pregledujejo Šved■ slci strokovnjaki, predno bo poslano na švedsko.
Za čast in poštenje
(ROMAN)
Lice tete Medeje se zjasni, že bila vselej kratkomalo odbita, dolgo, dolgo je želela, da bi bila "Ako je teta Medea lačna, te-bolj neodvisna, da bi ji zjutraj daj bo prišla v obednico in za-prinašali zajtrk v postelj, da bi vzela svoje mesto pri mizi," je zvečer sedela pri mali mizici po- vselej govorila odločna gospodi-leg ognja in polagoma uživala čna Blanche, večerjo! Toda kako naj vse to Obnašati se napram osebi na doseže? Ko se je dvakrat ali tri- ta način v gradu, kjer dvanajst krat počutila bolj slabo, je pro- služabnikov nima skoro nobene-sila, da bi ji prinesli zajtrk v nje- ga dela, je bilo v resnici sramotno sobo, toda njena zahteva je no.
UČITE SE ANGLEŠČINE
• '
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d! 9 flft in stane samo:	4> biUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
dar, če se, ali pa ne, njo je malo brigalo.
"Tu je nov dokaz, da te je tvoja ljubosumnost speljala na napačno pot in da — da je bilo ono, kar si naredila v Borderie, nepotrebno," reče s pritajenim glasom, katerega so sokrivci zločina skoro vedno poslužujejo.
Blanche pa zmaje z glavo in nekako otožno odvrne:
"Motite se; to, kar se je zgo- , dilo v Borderie, mi je zopet privedlo moža. Meni je sedaj vse i na jasnem. Resnica je, da Marie-Anne ni bila priležnica Martiala, i toda Martial jo je ljubil. Da, ; ljubil jo je, in zavračanja, ki jih j je dobival; od nje, s|o njegovio i strast še povečala. Radi nje je i mene zapustil, in nikdar več, do- i kler bi živel, se ne bi niti ne spo- i mnil na /mene. Njegova seda- i nja mehkoba je le izraz žalova- ; nja po njej. Naj se zgodi kar hoče, jaz bom imela le to, kar je ostalo, kar je ona zavrgla," pri- i poveduje mlada markiza z grenkim naglasom. Njene oči so se svetlikale in z nogo nervozno udarja ob tla. "In jaz naj bi se kesala za to, kar sem naredila?" vzklikne. "Nikdar, nikdar!"
Od tega trenotka naprej je bila zopet samosvoja, pogumna in odločna.
Toda strašna bojazen se jo je lotila, ko se je začelo zaslišanje.
Iz Montaignaca so prišli uradniki, katerim je bila poverjena naloga zaslišanja. Zaslišali so nebroj prič, in govorili so celo, da pošljejo v Pariz po spretnega detektiva, ki naj bi prinesel svetlobo v mračno zadevo.
Teta Medea je bila od strahu že napol blazna. Njen strah je bil tako silovit, da se je Blanche začela v resnici bati.
"Nazadnje nas boste še izdali," je očitala Blanche nekega večera.
"Oh, jaz se kar ne morem več premagovati!"
"če je tako, ne hodite iz sobe "
"To bo najbolj pametno."
"Ljudem lahko poveste, da so ne počutite dobro; hrano lahko servirajo v vašem stanovanju."
Stavim, da ce bi imel Chupina na razpolago, da bi bil otrok kma- ^ lu najden!"	v
Toda stari tihotapec je bil mr- n • .	A
tev, in njegov najstarejsi sin, ka-
teremu je bila znana tajnost ^
Blanche Courtornieu — je bil v ^
Parizu.	J(
V	Sairmeuse sta ostala samo s1 .vdova in mlajši sin.	n
Niti sinu niti vdovi se ni po- ^ srečilo najti skritih dvajset ti- n soč frankov, toda strast po zlatu n je plamtela z neznansko silo in 11 nadaljevala sta z iskanjem. Od ^ zgodnjega jutra do poznega ve- 0 čera sta se mati in sin trudila* p dokler nista razkopala vso zem- ^ Ije okoli hiše šest čevljev globo- s ko.	u
Nekega dne pa je neki star k kmet, ki je šel mimo, naredil ko- v nec temu iskanju.
"Veš kaj, fant," je rekel mlaj-šemu Chupinu, "nisem vedel, da 0 bi bil toliko trapast in bi iskal ptiče potem, ko so že odleteli. Tvoj brat, ki se nahaja v Parizu, brez dvoma ve, kje je dvajset 11 tisoč frankov."	11
Mladi Chupin je zatulil kot 11 ranjeni bik.	^
"Sveta devica, imate prav!" vzklikne, "čakajte, da dobim do- '' volj denarja, da grem v Pariz, potem bomo pa že videli!"	ž
Petdeseto poglavje.	t
Obisk Martiala de Sairmeuse c na gradu Courtornieu je staro teto Medieo še bolj presenetil kot * pa Blanche.	č
V	deset sekundah se je več idej pojavilo v njeni glavi kot I prej v desetih letih.
žei je videla orožnike v gradu, videla je, kako so aretirali njeno/nečakinjo, kako je zaprta v 1 zaporih v Montaignacu in pri- s vedena pred sodnijo.
A teta Medea se ni bala samo tega. Kaj če bo tudi ona potegnjena v vso zadevo, ako jo obdolžijo so-udeležbe pri zločinu, jo privlečejo pred sodnika, da, mogoče jo celo obtožijo, da je ona povzročila zastrupljenje!
Postalo ji je tako neznosno, da je morala zapustiti sobo; neslišno je korakala do velike sprejemne sobe, pritisnila uho na ključavnico vrat v modri dvorani, kjer sta se Martial in Blanche pogovarjala.
Pogovor, kateremu je prisluškovala, jo je končno prepričal, da so bile vse njene slutnje neupravičene.
Globoko se je teta Medea oddahnila. Toda hipoma se ji pojavi v možganih nova idea, ki je rastla in cvetela, dobila močne korenine in začela roditi.
Ko je Martial zapustil sobo, je Medea takoj smuknila v dvorano pri drugih vratih, da je ne i bi moglo obdolžiti, da je prislu-i skovala.
i Se pred štiri-indvajsetimi urami se kaj takega ne bi nikdar dr-• znila.
"Ha, Blanche, najin strah je ■ bil prazen!" je vzkliknila. : Toda Blanche ji ni dala odgo-
-	vora.
Premišljevala je o posledicah i strahovitih dogodkov, ki so se , zadnje dneve tako bliskovito hi-, tro vrstili eden za drugim.
"Mogoče je prišla ura mojega ) maščevanja," mrmra Blanche, kot bi hotela sama s seboj govo-
-	riti.
1 "Kaj si rekla?" vprašuje teta Medea polna radovednosti.
"Rekla sem, teta, da predno
-	mine en mesec bom markiza de i Sairmeuse v resnici in po ime-
-	nu. Moj mož se vrne k meni in potem — oh, potem!"
i "Bog vas usliši!" reče s hinav-
-	skim glasom Medea. )
V dnu svojega srca teta Me-, dea ni bila prepričana, da se bo . ta želja Blanche uresničila, ven-