249Ventil 23 /2017/ 4 UVODNIK 173Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Večje slovensko podjetje izdeluje električne ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Večino svojih produktov v zadnjem obdobju iz- vozi proizvajalcem avtomobilov različnih znamk in različnih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji državi, že po nekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na električnem konektorju, ki je bil zvarjen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno odgovornost, ki se bo kar nekaj časa poznala pri njegovem osebnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem in strankam izdaja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To pomeni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski delavec ni pozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, bo moral celotni denarni primanjkljaj ob zaključku dneva plačati sam iz svojega dohodka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zgodila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji bank, ki odobrijo kredite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas je tako), so brez materialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgornjega opisa lahko preprosto zaključimo, da zaposleni na visokih položajih, ki so običajno tudi bolj izobraženi, razgledani in sposobni, ne nosijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat manj sposobni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na čim višjem položaju si, manjša je tvoja odgovornost. Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Če bi danes to vprašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da so od ustanove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; izdan vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Odgovornost?© Ventil 23 (2017) 4. Tiskano v Sloveniji.Vse pravice pridržane. © Ventil 23 (2017) 4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 23 Volume Letnica 2017 Year Številka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društv za fluidno teh iko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slov nije. Izhaja šestkra letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. J nez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljublj na mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOP CEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan Č, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogra- dnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Mil š NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Birografika BORI, d. o. o., Ljubljana Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. Novi rektor Univerze v Ljubljani Z novim študijskim letom dobimo na Univerzi v Ljubljani novega rektorja. Verjetno bo to prvi rektor v celotni zgodovini, vsaj po dostopnih podatkih, ki ne bo politično kontaminiran. Kljub temu pa lahko zapišemo, da so njegove izjave zelo previdne in jih lahko označimo kot politične. Kot dekan si je verje- tno nabral kar nekaj izkušenj, in ve, da ne sme priti v konfl ikt z nobenim deležnikom univerze. Kako naj si drugače razlagamo njegovo izjavo, da za študente ne bo n benih sp memb, da ne bo nobenih pla- čil za študij in da študij že sedaj ni brezpl čen, ker morajo študenti plačevati prehrano, st novanj in imajo še druge stroške, pos bno tisti, ki niso iz Ljubljane. To je tipična politična izjava, ki zagotavlja, da u bodo, po vsej ver- jetnosti, študenti stali ob strani. Podobna je izjava glede ločevanja zelo velike ljubljanske univerze na več univerz, ki bi smiselno sodile skupaj. S tem se je prikupil večini zaposle- nih na univerzi. Zanimivo, da smo v sredstvih obveščanja zasledili zelo malo njegovih izjav in napovedi o njegovem delovanju. Previdnost in pretehtanost novemu rektorju že sedaj zagotavljata drugi mandat. Vsi njegovi intervjuji so se tikali predvsem preteklosti. Večino novinarjev je zanimalo mnenje novega rektorja o izplačevanju honorarjev profesorjem za stalno pripravljenost in o drugih aferah, mnogo manj pa, kaj bo on storil v dobro univerze v bodoče. Kar se tiče njegovih planov, jih je zelo malo predstavil jav osti. Govoril je o reševanju prostorskih st sk akademij in nekaterih fakultet, o dvigu kakovosti študija in dvigu ugleda v svetovnem mer lu. Govor l je tudi, kar je n o, o spodbujanju podjetništv . To slednje je izjemno pohvalno. Prav glede ustanavljanja podjetij univerzitetnih učiteljev je bilo v preteklosti veliko na- pisanega, a nič narejenega. Glede tega ljubljanska univerza močno zaostaja za drugimi univerzami po svetu. Prepričan sem, da bi se z uveljavitvijo možnosti, da profesorji usta- navljajo podjetja, spremenilo raziskovalno delo, ki bi postalo bolj praktično usmerjeno in bi posredno izboljšalo pedagoško delo, ki bi bilo bolj usmerjeno, vsaj na tehničnih fa- kultetah, v realnost in v slovensko industrijo. Prav tako bi se močno zvečalo sodelovanje med industrijo in univerzo. Ko bo »podjetništvo« na univerzi tudi pravno urejeno, kot predlaga novi rektor, bomo šele spoznali realno željo in tudi sposobnost učiteljskega kadra naše univerze. Takrat se bosta pokazali realna slika in sposobn t Slovencev, predvsem pr fesorjev, v podjetniških vodah. Ocenjujem, da bom razočarani. Kako bo novi rektor dvignil ugled univerze v domovini in svetu, i podrobno pojasnil. Z izb ljšanjem mest na kateri koli ocenjevalni lestvici bo zelo težko. Merila ocenjevanja in rangiranja so univerzam s kratko zgodovino in univerzam v majhnih državah zelo nena- klonjena. Merila, kot so mobilnost študentov, vpis tujih dijakov in študentov, zaposljivost po zaključku študija, Nobelovi nagrajenci in druga, niso naklonjena naši univerzi. Ugled v Sloveniji pa rektor lahko dvigne z delovanjem vseh zaposlenih in študentov brez afer, z višjo kakovostjo znanja diplomantov in z obsežnejšim povezovanjem univerze z industrijo in drugim gospodarstvom. Univerza v Ljubljani bi se morala zgledovati predvsem po nemških univerzah. Te so med najbolj priznanimi v svetu, čeprav so njihova mesta v vseh lestvicah zelo nizka. Nemške univerze, predvsem tehnične fakultete, staln sodelujejo z nemško industrijo. Nemške univerze dobijo veliko pedagoškega kadra iz industrije in tudi od drugje, npr. številni profesorji na m icinskih fakultetah prih jajo iz b l ic, številni prof sorji na novinarskih fakultetah prihajajo iz časopisnih hiš, največji pa je prehod pedagoškega kadra iz indu- strije na fakultete na tehničnem področju. Pri nas je to nemogoče. Potrebni spremembi na naši univerzi bi bili predvsem kadrovska politika in sprememba meril za izvolitve v pedagoške nazive. Ta merila bi morala biti vsaj toliko prilagojena, da bi do pedagoških nazivov lahko prišli tudi raziskovalci, ki delajo v industriji, ki služijo kruh na trgu, in raziskovalci, ki delajo v javnih zavodih in raziskovalnih inštitutih. Danes pri nas v industriji in drugje deluje veliko število doktorjev znanosti, ki so odlični razisko- valci in tudi pedagogi. Res je, da so njihove reference aplikativno obarvane in mogoče premalo zabeležene v raznih bazah. Ti ljudje nikakor oziroma izjemno težko pridejo do pedagoških naziv v in izjemno težko vzdržujejo te nazive po preteku izvolitvenega ob- dobja. Tu bi moralo priti, vsaj na tehničnih fakultetah, do sprememb. šek MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo MOS - gradnja in obnova doma· · MOS - kamping in karavaning, turizem in prehrana · MOS - izdelki široke potrošnje· MOS - poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini www.ce-sejem.si Celjski sejem, 12.-17. september 2017 Strokovni medijski partner področja Priložnosti sodelovanja s Kitajsko NAJVEČJI IN NAJBOLJŠI