Leto XVI. 1918.
Št. 5. M a).
Koledar za maj 1918.
Namen apostolstva molitve za maj, določen od šv. Očeta:
Spoznavanje in ljubezen do prečistega srca Marijinega.
Dnevi		Godovi	Posebni nameni so poleg še vse nujne zadeve.	Češčenje presv. Rešnj Telesa v	
				ljublj. škof.	lavant. škof.
1 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sobota	Filip in Jakob Atanazij Najden, sv. K. Florijan	Šmarnice Škof. in duh., kateri trpijo pregan. Pravo češčenje sv. Križa Odvrnitev požarov in povodnji	Ljub. stolnica Trebelno Sv. Križ p. L. Kamna gor.	) Sv. Tomaž j pri Vel. N. Sv. Bolfank Sv. Lenart j Jarenina \ Sv. Jakob v | Slov. gor. \ Sv. Ilj v j Slov. gor. J Švičina S. Jurij n. P. Sp. Iv. Km. 1 Sv. Lenart ! I v Slov. gor. 1 Sv. Rupert | 1 v Slov. gor. | S. Tr. v S. gor. | J Negova 1 Sv. Benedikt; 1 v Slov. gor. j 1 Sv. Ana na f Kremp. 1 Sv. Jurij v i 1 Slov. gor. Sv. Bolfank j Marija Snež. j
5 6 7 8 9 10 11	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Pij V. p. Janez Ev. Stanislav m. Mihael nada. Vneb. Krist. Antonin Mamert	Zmaga sv. Cerkve Mlad. ki so vsled voj. pri štud. ovir. Poljsko Ljubljanska stolna cerkev Povzdigovanje srca k Bogu Blagoslov vrtov in polja Gospodarji in gospodinje	Št. Gotard Orehek Lj. Sv. Flor. Šmih. p. N. m. Rakitna Javor Nova Štifta	
12 13 14 15 16 17 18	Nedelja Poned. Torels Sreda Četrtek Petek Sobota	Pankracij Servacij Bonifacij Zofija Janez. Nep. Paškal Venancij	Priprava za prihod Sv. Duha Stanovitnost v dobrem Sotrudniki in bravci Bogoljuba Krščanske matere Praga; spovedniki in spovedanci Bratovščina sv. Rešnjega Telesa Duh prave ponižnosti	. Kopanj Knežak Fara p. Kost. Stara 6. p. K. Nova Oselica 1/2 Mek. '/2 K. Lesce	
19 20 21 22 23 24 25	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek ; Sobota	Binkošti Bernardin Valens Julija Deziderij Marija pom. Gregor VII. p.	Birmanci Darovi Sv. Duha Srečna vrnitev vojakov Vdove in sirote vsled vojske Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani Zmaga in povišanje sv. Cerkve Sv. Oče in politika	Breznica Dobrova Prem Čatež p. Tr. Krško kap. Ljub. križan. Godovič	
26 27 28 29 30 31	I Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek	Sv. Trojica Beda Avguštin Magdalena Sv. R. Telo Angela	Trdna živa vera Zanemarjeni otroci KatoliSko gibanje na Angleškem Notranje zadeve v Avstriji Češčenje sv. Rešnjega Telesa Naše redovnice; vsi v maju umrli	S. Troj. p. Tr. Ljubno Sv. Helena Sv. Duh Rateče Kranj	
Odpustki
za mesec maj 1918.
1.	Sreda. Sv. Filip in Jakob. Popolni odpustek udom družbe Sv. Petra Klaverja, če obiščejo cerkev,
2.	Četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v farni cerkvi,
3.	Petek, prvi v mescu. Najdenje sv. Križa. 'Pričetek pobožnosti šestih petkov pred praznikom presv. Srca Jezusovega; glej spodaj. Popolni odpustek; a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo po namenu sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine sv, Rešnjega Telesa kakor včeraj; ;dj vsem, ki nosijo višnjevi škapulir,
A. Sobota, prva v mescu. Popolni odpu-steklvsem vernikom, ki prejmejo svete zakra-
mente, opravijo kake pobožne vaje na čast j Brezmadežni, da nekoliko zadoste za razža- 1 ljenja, storjena Materi božji, in molijo po na-' j menu sv. očeta.
5. Nedelja, prva v mescu. Sv. Pij. Udoml rožnovenške bratovščine trije popolni odpust- j ki; 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu .1 sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3.1 če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno j molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Tele- j som. Popolni odpustek: a) onim, ki nosijo 1 višnjevi škapulir; b) udom bratovščine presv. 1 Srca Jezusovega dvakrat, če enkrat obiščejo ' bratovsko cerkev.
8.	Sreda. Prikazen sv. Mihaela. Popolni odpustek udom bratovščine za duše v vicah danes ali v osmini,
9.	četrtek, Vnebohod Gospodov, Popoini odpustek: a) vsem, ki morejo dobiti odpustke : rimskih štacijonskih cerkva; glej seznam odpustkov za Velikonoč v 4. številki »Bogoljuba«; b) udom bratovščine naše ljube Gospe
Mm ovčioB najboljšem pastirju.1
Pozdravljen na dolgi apostolski poti naš vzorni škcl in nadpastir, voditelj k Sreči in Dobroti,
pozdravljen! Pred dvajsetimi leti, ko v dolih so žareli beli cveti, ko majnik je z bregov dehtel, Tvoj apostolski dan se je pričel, Tvoj dan trpljenja, žrtev, dela, Tvoj bridki dan, Tvoj križev pot; pod mitro krona trnjev je zorela, kot ona, ki jo nosil je Gospod, In vendar duša Tvoja ni klonila, saj apostolstva jutro zvezda je zlatila:
Marija, V življenja morju
njen blagoslov je vodil Tvoje veslo, zapisal si jo s srcem v svoje geslo: po nji, Brezmadežni, do Jezusa!
Pastir najboljši stopil si med ovce svoje, poznal si jih, poznale so Te Tvoje. Ljubezen Ti utirala je pot v svetišče vsako, v zadnji gorski kot. Beseda Tvoja srca je budila,
Marijina zastava se razvila je z blagoslovom Tvojih rok. Pred tabernakelj srečna pokleknila
na Tvoj poziv nedolžna truma malih je otrok,
da zgodaj posveti nedolžni cvet neskončni Bog, Najlepša misel, ki ljubezen Tvoja ji dala je življenje, je evharistično češčenje. Vsa srca naj užgal bi v hostij žar, ovčice vse priklenil na oltar.
To dan je Tvoj! Marijin praznik, majsko okrašen, ljubezni evharistični ves posvečen, molitve dan in dela in trpljenja, dan Kristusov, dan svetega življenja.
Od zore v mrak Trenutek posvečen je vsak Bogu, ovčicam, mili domovini.
O, naj še dolgo ta dan zatona ne pozna! Ohrani Bog ljubljanski Te škofiji, izpolni željo Tvojega srca: Kraljestvo božje pridi po Mariji!
M, Elizabeta.
* Dne 22. maja bo dopolnjenih 20 let pastirovanja presvetlega knezoSkofa ljubljanskega
0

Sveta vojska zoper nenravnost.
Vojska je človekovo življenje na zemlji, je rekel stari Job. Posebno pa je še življenje kristjanovo vojska. Nebesa si moramo osvojiti in sicer s silo osvojiti (po starem bi rekli: noter vzeti) kakor kako trdnjavo, sovražnike zveličanja zmagati, samega sebe premagovati, grehe pobijati, strasti zatirati, poželjivost k ro t i t i. Ali niso že same besede: krotiti, zatirati, pobijati, premagovati, zmagati, osvojiti, ki se v duhovnih govorih in spisih vedno rabijo, dokaz, da je krščansko življenje res vojska?
Zatirati, pobijati, zmagovati pa moremo grehe, strasti in slabe navade pri sebi in pri drugih. Pobijati moramo dalje vse napake; nobeni ne smemo dati miru. Ena sama, če ji damo prostost, lahko upropasti nas ali druge. Nesrečni Juda Iškariot je bil najbrž drugače dober človek, sicer bi ga Gospod ne bil izbral za apostola; imel je samo eno napako: preveliko ljubezen do denarja. Zadosti je bilo: sama ta ga je pognala v propad.
Zato, pravimo, moramo zatirati in pobijati vse slabo. In zato imamo različne »boje« ali »vojske«. Zadnjič je »Bogoljub« napovedal »boj bogokletstvu«. Danes oznanja »sveto vojsko zoper nenravnost.«
Sveta vojska! Tako smo nazvali delo zoper pijančevanje. Nekaterim ta beseda ni všeč; zdi se jim preostra, prehuda. Vojska — že sama beseda je ljudem zoprna, posebno zdaj, ko skušamo in okušamo to vojsko, ki je vseh grdob grdoba, kar jih je bilo še kdaj na svetu. Pa ravno mi, ki smo najgorji sovražniki vojske, pravimo, da je vojska potrebna. Ne krvava, pač pa duhovna, sveta vojska! A morebiti se tudi to komu preveč zdi: imenovati boj zoper pijančevanje »sveto« vojsko. No, če imenujemo že boj za zemeljsko domovino svet boj, naše narodne pravice svete pravice ali svetinje, koliko bolj upravičeno še imenujemo boj za nebeško domovino sveto vojsko? In kaj je boj zoper pijančevanje drugega kakor
boj za nebesa in zoper pekel? Ali niste vi, ki vam ta beseda ni všeč, še nikoli slišali, da. pijanci ne bodo videli nebeškega kraljestva? Da, boj zoper nezmerno pijance, vanje je boj zoper greh in žaljenje božje v različnih oblikah: je boj zoper preklinje. vanje, boj zoper onečeščevanje dni Gospodovih, boj zoper opuščanje molitve in zakramentov, boj zoper nemir in prepir po družinah, boj zoper slabo vzgojo in pohuj-ševanje otrok, boj zoper krvave pretepe in poboje; boj zoper sto in sto pregreh, nazadnje boj zoper neprevidno in nesrečno smrt, ki je tako pogostokrat delež pijancev, — boj za zveličanje duš/ Kaj bolj svetega — razen presvetega Rešnjega Telesa samega in svetih zakramentov — kakor je boj zoper pijančevanje si je težko misliti. Zato zasluži po vsi pravici ime »sveta vojska«.
Seveda pijančevanje ni edina pregreha, ki tira ljudi v pogubo. So tudi še druge. Toda med njimi ni nobene, ki bi imela tako žalostne posledice in toliko duš na vesti kakor pijančevanje, — razen ene, ki jo pijančevanju postavimo popolnoma vštric, to je nečistovanje. Med nečistova-njem in pijančevanjem je tale razloček: Pijančevanje samo na sebi ni tako grdo kakor nečistost, le njega posledice so tako nesrečne; nečistost pa je grda in sicer najgrša že sama na sebi.
Za obe te dve pregrehi je naš Zveličar delal pokoro zlasti pri 10, postaji križe-vega pota: za pijančevanje s tem, ker je moral piti zoprni žolč, za nečistovanje s tem, da so ga do nagega slekli. Zato mo-livci križevega pota pri tej postaji molite in prosite Jezusa za te dve posebno nesrečni vrsti grešnikov; pa tudi za to, da bi Bog blagoslovil delo in trud tistih, ki si prizadevajo ta dva greha zatreti-
Poleg svete vojske zoper pijančevanje se je namreč zadnji čas organizirala sveta vojska zoper nečistovanje. No, zoper nečistost bije Cerkev boj že od pantiveka. A tukaj pa nimamo v mislih tega, da se zopor,
nečistost dela v cerkvi s strogo verskimi pomočki, s pridigami in spovedjo, marveč da se dela tudi izven cerkve z bolj svetnimi sredstvi. Ustanovil se je v Ljubljani v okviru društva »Sveta vojska« poseben odbor duhovnih in svetnih gospodov, pa tudi gospa in gospodičen, ki si je izbral to nalogo, da hoče zavirati in zatirati nečistost in vse, kar vanjo napeljuje. — Nečistost imenujemo v navadnem govorjenju (izven cerkve) radi »nenravnost«. Ni sicer to prav srečna beseda, pa nimamo bolj pripravne. Nenravnost pomeni sicer malo več kakor nečistost: pomeni vse, kar je nedostojnega, kar se ne vjema s pravili lepega življenja, kai se samo na sebi še ne more imenovati nečistost, a vodi vanjo. Imenovani odbor hoče biti nekaka javna straža dostojnega življenja; zato se imenuje tudi »nravstvena straža«. Kakšen je njen namen, se najbolje vidi iz pravil, ki si jih je sestavila:
1.	Nadzorovati trgovske izložbe in druge javne prostore ter zahtevati odstranitev nespodobnih razglednic, slik, kipov, plakatov, in objav vsake vrste;
2.	nadzorovati časnike, knjige in knjižnice ter delati na to, da se udpravi oziroma prepreči v njih vse, kar je nedostojnega;
3.	nadzorovati gledališke igre (n kinematografske predstave in skrbeti, da se v njih ne predstavlja nič spotakljivega;
4.	delati z vsemi dovoljenimi sredstvi zoper nedostojno in pohujšljivo modo v obleki;
5.	z besedo in pisanjem buditi nravsteno zavest ter opozarjati javnost, naj posvečuje temu vprašanju potrebno pozornost ter povsod pobija in odstranjuje nenravnost. Posebno hoče buditi moralno zavest in dolžnost staršev z ozi-rom na število otrok;
6.	posebno pozornost obrača mladini, da se od nje skrbno odstranjuje vse, kar je nedostojnega, Zlasti v tem oziru
nadzoruje stanovanja dijakov in učilnice rokodelskih vajencev;
7.	poslužuje se vseh postavnih sredstev, da se odpravlja pohujšljivo življenje, kakor: divji zakoni, zapeljevanje v nečistost itd.;
8.	skuša s pomočjo postavodajnih krogov doseči, da se izdado strožje postave zoper nenravnost, zlasti zoper javno in tajno prostitucijo ter zoper izdelovanje in prodajo nemoralnih predmetov;
9.	podpira vse, kar indirektno pospešuje moralnost: boj zoper alkoholizem, krščanska društva za dekleta (Društvo sv. Marte), preskrba dela in služb, skrb za zdrava stanovanja, nedolžne zabave itd.;
10.	skrbi tudi za moralno padle. Zato si stavi za nalogo, zasnovati na Slovenskem zavod za sprijene mlade deklice in padla odrasla dekleta;
11.	stepi v zvezo z drugimi društvi, ki imajo enake namene; pa tudi z vsemi pristojnimi faktorji: oblastmi, poslanci, zdravniki itd.
Iz tega je razvidno, da je delokrog imenovanega odbora zelo velik in delo zelo potrebno. Predvsem je to delo potrebno seveda po večjih mestih, kjer se nesramnost posebno predrzno šopiri in kjer je prilike za greh veliko več kakor med vernim ljudstvom po deželi. Zato naj bi delovanje tega odbora po mestih podpirali po možnosti vsi dobri mestni ljudje. — Nepotrebno pa to delo ni nikjer. Posebno ne zdaj v vojski, ko se razuzdanost vedno bolj širi. Zadnje čase se slišijo pritožbe, da razbrzdanost silno narašča. Posebno ples se je zopet začel na vseh koncih in po vseh kotih. Zato je boj zoper nenravnost potreben povsod. Ne samo duhovniku v cerkvi se mora prepuščati, da se bori zoper greh; vsak, kdor kaj more, naj tudi izven cerkve z vsemi dovoljenimi sredstvi stori, da se zlo zatira. Morebiti bi se pri Marijinih družbah osnovali posebni odseki tudi za to, da bi tudi na to stran krščanskega življenja pazili, da bi bili nekaka nravstvena straža v svoji župniji.
Vsi, ki ljubite postavo božjo, dvignite	Kraljica maja, Devica brezmadežna, ki
se na sveto vojsko proti naraščanju ne- si kači glavo strla, podpiraj nas v tem boju nravnosti!	zoper moči teme!
Po Mariji k Jezusu.
L
Začetek io konec,
Jezus Kristus, naš Odrešenik, pravi	Na tej podlagi sloni nauk blaženega
Bog in pravi človek, mora biti zadnji na-	Grinjona o pravi pobožnosti do
men vseh naših pobožnosti; drugače so	presveie Device, ki ga začnemo
goljufive in napačne, Kristus je začetek in	razlagati v Bogoljubu. Pravo duhovno živ-
konec vseh stvari, zato se mora vsak tru-	Ijenje obstoji v tem, da se trdno oklenemo
diti, da postane popoln v Kristusu. Le v	našega Gospoda Jezusa Kristusa in da po-
njem namreč biva vsa polnost božanstva	stanemu njemu podobni, tako da moremo
in vsa polnost milosti, čednosti in popolno-	s sv. Apostolom vzklikniti: »K r i s t u s j e
sti; le on rosi na nas svoj nebeški blago-	moje življenje, Ničveč ne živi m
slov; le on nas poučuje; le on je naš go-	jaz, marvečKristusživivmen i.«
spodar, ki smo od njega odvisni; naša	Kje pa in kako najdemo našega Gospoda
glava, ki ji moramo pripadati kot udje; naš	Jezusa Kristusa, da se ga oklenemo in mu
vzor, ki mu naj postanemo podobni; naš	postanemo podobni?
zdravnik, ki celi naše rane; naš pastir,	Jezusa najdemo pri Mariji,
ki nas vodi na dobro pašo; naša pot, ki nas	in z Marijino pomočjo mu prav lahko po-
ne zapelje; naša resnica, ki jo moramo	dobni postanemo,
verovati; naše življenje, ki daje moči za	Že angeli so prvič našli in molili Je-
dušno in telesno delo; le on nam je vse v	zusa pri Mariji; pri njej so ga našli tudi
vsem Ni nam dano drugo ime, ki bi nas	mnogi svetniki stare zaveze in ga najdejo
rešilo, kakor ime Jezusovo, nimamo dru-	vsi izvoljeni do konca sveta, gega temelja zveličanja, popolnosti in ne- Ko je presveta Trojica sklenila, da
beške slave, ko Kristusa. Vsako poslopje,	odreši zgubljeni človeški rod, se je ponu-
ki ni zidano na tem trdnem kamenu, je po-	dila druga božja oseba, edinorojeni* Sin
stavljeno na gibljiv pesek in se bo podrlo	božji, da sprejme človeško naravo in jo
brezdvomno prej ali slej. Vsak vernik, ki	združi z božjo v eni osebi, tako da bode
ni v zvezi z njim, je kakor mladika na vin-	imenovan učlovečeni Bog. Kot človek bi
ski trti, ki odpade, se posuši in je le za v	trpel in umrl za vse grešne Adamove
ogenj. Če pa smo v Kristusu in Kristus v	otroke, kot Bog bi pa dal neskončno vred-
nas, se nam ni bati pogubljenja. Ne angeli	nost svojemu zadoščenju in tako rešil člo-
v nebesih, ne ljudje na zemlji, ne hudobni	veštvo večne smrti in odprl vrata nebeška
duhovi v peklu, in nobena druga stvar	vsem, ki se hočejo udeležiti njegovega za-
nam ne more škodovati, ker nas ne more	služenja,
ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu,	Da bi človek postal, si je izvolil za
— Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu	mater Devico Marijo. Poslal ji je nadangela
premoremo vse, dajati čast in slavo Očetu	Gabrijela, da ji naznani sklep neskončnega
v edinosti s Svetim Duhom, napraviti sebe	usmiljenja in ljubezni božje, ter jo vpraša,
popolne in biti bližnjemu kakor prijetna	ali hoče postati Mati božja. Ko jo nadangel
vonjava onostranskega življenja, (Kraljica	zagotovi, da bo spočela od Sv, Duha in
Src, str. 45, prva resnica.)	ostala vedno devica, Marija ponižno od-
govori: Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi! Ko je zadnjo besedo izgovorila, jo obsenči moč Sv. Duha in Beseda, namreč edinorojeni Sin božji, postane človek, Marija Devica pa njegova mati, torej božja Mati. Nadangel Gabrijel se globoko skloni pred Marijo ter v imenu svojem in vseh angelskih zborov moli Jezusa, učlovečenega Boga, skritega v Mariji Devici kot v najkrasnejšem, najdragocenejšem, najsvetejšem tabernakeljnu.
Za angeli sta našla in molila Jezusa, še vedno skritega v Mariji, dva največja svetnika stare zaveze, njegov predhodnik Janez K r s t n i k , ki je od veselja poskočil v pričujočnosti Jezusovi, ter sv. Jožef njegov varih in rednik, ki je bil poročen z Marijo Devico in zato njen pravi mož. Našla sta in molila Jezusa v Mariji tudi roditelja sv, Janeza Krstnika, duhovnik Z a h a r i j a in njegova žena Elizabeta, o katerih pravi sv. Duh: »Bila sta pa oba pravična pred Bogom, živeča po vseh Gospodovih zapovedih in postavah^ brez napake.«
Ko se je pa Jezus v betlehemski votlini rodil, je prišel iz nebes ves angelski zbor svojega Kralja molit, mu slavospeve prepevat in mir oznanjat ljudem, ki so dobre volje. In zopet so našli angeli božje Dete Jezusa pri Mariji, njegovi Materi in svoji Kraljici. Eden izmed njih, bržkone, nadangel Gabrijel, hiti oznanjat priprostim, pobožnim pastirjem, ki so čuvali svojo čredo in skoraj gotovo zdihovali po obljubljenem Odrešeniku veliko veselje, ki bo veljalo vsemu ljudstvu, ker »danes je rojen v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod,« Pastirji hitro vstanejo, vzamejo primerne darove in hite v Betlehem, kjer najdejo Marijo in Jožefa in Dete v jaslih položeno.« Malo pozneje pridejo za čudovito zvezdo, ki se je prikazala na jutrovem, trije Modri, sv. Trije Kralji, iskat po dolgem, nevarnem, trudapolnem potu, novo-
rojenega Kralja, obljubljenega Odrešenika sveta. In kje najdejo tudi oni Jezusa?
Sv. evangelij jasno pove: »najdejo Dete z Marijo, njegovo Materjo.« »Ko je štirideseti dan po rojstvu presveta Mati prinesla svoje božje Dete v jeruzalemski tempelj, ga je v Marijinem naročju spoznal za svojega Zveličarja sivolasi starček Simeon, kateremu je bil sv. Duh obljubil, da »ne umrje prej, dokler ne vidi Mesija (Ma-ziljenca), Kristusa Gospoda.« Pri Mariji je našla in spoznala Jezusa tudi pobožna Ana, ki pri štiriinosemdesetih letih ni šla od templa, ampak je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan. In vsi, ki so iskali Jezusa v Betlehemu, v Egiptu, v Nazaretu in na apostolskih potovanjih, so ga našli pri Mariji in z Marijo, A Marijo najdemo tudi polef? križa Jezusovega, Jezusa pa na križu umirajočega z Marijo in pri Mariji, tudi na Kalvariji! V Marijinem naročju najdemo s križa sneto Jezusovo mrtvo telo, ki je z Božanstvom vedno združeno. Pri Mariji vidimo naprej od smrti vstalega Zveličarja, obdanega od nebrojnih trum angelov in svetnikov, ki se z njo vesele in prepevajo- aleluja!
V pričo Marije Device se Jezus dvigne z lastno močjo, proti nebesom. In zdaj, ko sedi na desnici svojega Očeta, ima poleg sebe svojo ljubo Mater Marijo, katera je edina prava Kraljica nebes in zemlje, angelov in ljudi.
Pri Mariji Devici so torej našli Jezusa, svojega Kralja, angeli; našli so ga pastirji, zastopniki priprostih vernih stanov; našla duhovnik Zaharija in njegova plemenita žena Elizabeta, zastopnika izobraženih pobožnih slojev; našla starčka Simeon in vdova Ana, zastopnika pravičnih starostih; našli so ga sv. Trije Kralji, zastopniki poganskih narodov, ki so po Mariji in pri Mariji našli Odrešenika. Tam ga najdemo tudi mi. Pri Mariji ga moramo iskati. Po Mariji torej k Jezusu!	Z, C. M.
(Dalje.)
Po Mariji k Jezusu!
Marija! Majnik gre čez trate in trosi cvetja na ravni, prepeva pesmi, misli nate, vonjav najdražjih siplje zate da log in gaj žari, dehti.
Na vsakem bregu ti je zgradil majlepši majniški oltar, zelenje sočno je pomladil, ob vznožju šmarnic je nasadil, vžgal solnčne luči večni žar.
Glej, s prošnjo zrem oltarje tvoje: »Vsa jutra, ki zbudi jih maj, Marija, v tempelj duše moje položi ljubko Dete svoje in zemski maj bo meni raj.«
M, Elizabeta-
Kraljica majnika.
Oj, Kraljica majnika, klanjajo se Ti rodovi, ko prihajaš med cvetovi k nam, oblagodarjena!
Oj, Kraljica majnika, z nami Te slavi cvetlica, rož prelepih krasotica: razcvetela šmarnica.
Oj, Kraljica majnika, prišla z rajske si višine v cvetne gaje k nam v nižine kaj da nisi radostna?
Oi, Kraljica majnika, žalost Ti odseva z glave: kamor zreš — rde planjave od krvi se in solza ...
Oj, Kraljica majnika, v zarji se rdi krvavi nam nebo... 0, naj kaže v pravi dom vsem padlim vrh zvezda!
Oj, Kraljica majnika, križemsvet povsod razgnani kličemo Ti v prošnji vdani, zapuščeni iz dna srca:
Oj, Kraljica majnika, bodi zarja vzhajajoča, dragi mir nam znanjajc/ vsled trpljenja Jezusa!
Retenjski.
Krasno ogledalo krščanskemu ženstvu^
Sv. kneginja Elizabeta.
(Dalje.) Kak6 se je oblačila.
Sv, Duh pravi: »Oblačilo na životu in smeh na zobeh in hoja človeka kažejo, kaj da je.« Torej: obleka razodeva človeka, Ako vidimo koga v prav umazani obleki, ne bomo rekli, da ljubi snago, ampak da
je umazanec. Če pa vidimo koga prvič, ko ga še ne poznamo, pa v snažni četudi siromašni obleki, bomo sodili o njem, da je snažen človek in se nam prikupi. Ravno tako: ako vidimo koga prav nečimrno
I,, lišpavo oblečenega, ne bomo rekli, da :e ponižen in skromen, ampak da je premeten in bahav. Stanu primerna preproga pa čedna obleka razodeva umerjene-! skromnega, čednostnega človeka. Ta-
žametu, ona pa, vladarica, se je nosila sicer stanu primerno kot kneginia tiste dobe, a vendar tako umerjeno, da ni kazala nobene posebnosti, ni vzbujala ni-kake pozornosti. Prava čednost ne
Majniška kraljica.
to nam razodeva tudi sv. Elizabeto njena >bleka.
Na njenem bogatem deželnem dvoru so mnoge dvorjanke kar šumele v svili in
kaže posebnosti, ampak je neznatna, preprosta.
Še bolj se je pa Elizabeta utrdila v tej preprostosti ob tem-le dogodku: Na neki
velik praznik se poda sv. kneginja ob mnogoštevilnem spremstvu in kakor je zahteval dvorni predpis, v bogati, z zlatom in biseri okrašeni obleki k sv. maši doli v Izenak. Ko pride v cerkev, pozdravi najprej Gospoda Jezusa v presv. Reš, Telesu, potem pa po svoji navadi upre oči v njegovo podobo na križu. Kakor blisk ji prešine srce milost božja, da spozna velik razloček med križanim Jezusom in med seboj in govori sama pri sebi: »Tukaj visi tvoj Bog na križu nag, ti pa, malopridna stvar, si v dragih oblačilih. Trni mu pre-badajo glavo, tvojo pa lepotiči zlata krona!« Ta misel jo tako presune, da kar omedli. Prestrašeno spremstvo jo dvigne in nese na čisti zrak ter ji moči obraz s hladno vodo. Ko se kneginja zave, trdno sklene, da hoče odzdaj dalje dati slovo vsemu lišpu in samo takrat obleči dragocena knežja oblačila, kadar bo to zahteval njen mož ali kadar se bo ob kaki slovesnosti morala pokazati kot deželna grofinja.
In od takrat dalje je iz ljubezni do ponižnega Jezusa nosila le prav navadno, preprosto in ponižno obleko. Takrat je bila taka moda, da so nosile visoke gospe pisano obleko z dolgimi vlečkami, prav na-šopirjeno nagubane ovratnike in rokave, pa lase, prepletene s svilnatimi trakovi. Vsemu temu se je sv, Elizabeta odrekla. Začela je tudi druge gospe pregovarjati, naj opuste tako nečimrno obleko in jim je sama pošiljala vzrorce bolj preprostih in skromnih krojev. Tako je apostolsko delovala tudi med drugimi svojimi tovariši-cami,
Kajne, treba bi bilo več takih »Elizabet« tudi med našim ženstvom (posebno med dekleti); ker nečimrnosti je tudi med našim ženstvom veliko. Posebno zdaj med vojsko je šla v klasje. Čim bolj so ljudje lačni, bolj potratno se oblačijo. Čim bolj jih Bog tepe, tem bolj se napihujejo. Čim manj je fantov-ženinov, tem bolj jih pričakujejo. Bo kmalu veljala tista preroka Iza-ija," »In sedem žensk bo tisti čas zgrabilo enega moža rekoč: Svoj kruh bomo jedle in v svoja oblačila se boiiio oblačile, le po
tvojem imenu naj se imenujemo, odvzemi nam sramoto!« Iz. 4 1.
Ampak kdor se na obleko zanaša, temu se slabo obnaša. — No o tem je dekletom dal Bogoljub že lani dovolj naukov, pa tudi malo soli in popra, ko je pisal o giz. davosti v Marijinih družbah. Opazilo se je, da je zadel na veliko in bolečo rano. Mnoge je zaskelelo.
Ob tej priliki pa še eno besedo o tej stvari staršem, zlasti materam. Kakšno pa? To-le- Če so dekleta v noši neumne, so te njihove neumnosti največ krivi starši, zlasti matere, ker imajo tako slepo ljubezen do svojih otrok, da jim vse puste in vse kupijo, kar jim pade v zmešano glavo, — Potem pa še mati s praga pogleduje za »napucano« hčerjo in si vsa srečna misli: »Jej, naša je pa taka, da ji ga ni para v celi fari! Ni spak, če ne dobi najmanj barona.« Pamet, mati, pamet! Če je mladi ljudje nimajo, imejte jo vsaj vi! Če hčer tako neumno košatite, se samo smešite pred pametnimi in poštenimi ljudmi, Pa hčer izpostavljate zapeljivcem in sramoti in kaj rado se pripeti, da pride za tako našemljeno hčerjo v hišo ne ženin, ani-paj nekaj drugega ,,, Potem pa mati tarna in vzdihuje.
Torej, ljube matere, da ne bo takega tarnanja pri vas, bodite pametne kakor sv, Elizabeta, pa učite svoje otroke ponižnosti v noši! Tembolj pa skrbite, da vam bodo lepe in okrašene na duši s čednostmi!
Pa tudi še pri malih otrocih se s tistim neumnim lepotičenjem veliko greši, posebno pri deklicah. Pogosto se vidi, kako deklicam na vse mogoče načine navijajo lase, navezujejo vanje tfakove in drufio šaro. Pa jo občudujejo, kako je »pipi« itd. Tako se otroku v najnežnejših letih zastru- j pi drobno srce z nečimrnostjo in prevzetnostjo, Ko pa zrastejo, so svojeglavne in občutljive čez mero ter živa pokora svoji® staršem. Sami so si spletli šibo. Prav se jim godi, samo škoda je otrokove duše.
Tudi fantiče vedno bolj razvajajo P° kmetih z gosposko ukrojeno obleko. Ko pn* caplja v cerkev, bi človek mislil, da je sin-
ček kakega mestnega uradnika. Oh, kaka nespametna ljubezen in kaka kratkovidnost! Potem pa zraste iz malega našem-ljenca velik postavljač in zapravljivec, ki bo morda vse pognal, da mu še kmetiška suknja ne bo ostala. Če mu pa kaj ostane, bo trd do svojih staršev. Skušnja uči, da čim bolj so starši s svojimi otroci mehki, tembolj so potem otroci z njimi trdi. In čem mehkejša je vzgoja, tem bolj trmasti postanejo otroci. Sam sv. Duh pravi: »Kdor svojega hlapca z mladega mehkužno vzgaja, bo potem čutil njegovo trmo,« Preg, 29, 21, Kar je tu rečeno o hlapcu, velja še bolj o sinu in hčeri.
Torej ljubi stariši, zlasti matere, ne sramujte se svojega lepega, poštenega kmetiškega stanu, pa ne natikajte nase in na svoje otroke nepotrebnega pavovega perja v obliki raznega gosposkega kroja in lišpa! Bodite v svoji družini »Elizabete«.
Sam sv. Duh vam naroča: »Žena naj se ne lišpa v zunanjosti, s pletenimi lasmi ali obešeno zlatnino ali z oblačili, marveč v tajnosti svojega srca z neminljivim lepotičjem krotkega in tihega duha, ki je pred Bogom dragocen.« (I. Peter 3, 3. 4.)
Prav posebno pa so poklicane Marijine hčere in med temi zlasti šivilje, da se prepreči med ljudmi gizdavost in potrat-nost. Dobra, pametna šivilja lahko v tem oziru silno veliko dobrega stori in slabega zabrani. Ne bojte se zamere lahkomišljenk! Nespametnim in pogosto nedostojnim krojem se odločno ustavite in nasvetujte dostojne in bolj preproste! Če vam kaka lah-komišljenka nevoljno hrbet obrne in svoje blago drugam nese, svobodno ji; brez nje boste že živele. Ne bodite sužnje ženskih kapric, ampak samostojne v mejah dostojnosti in poštenosti! Naj se ve daleč na okoli o vsaki izmed vas: ta šivilja je pametna in sprejema samo pametna in dostojna naročila, Če je pa katera tako popustljiva, da ustreza vsem ženskim muham, se nabere tujih grehov kakor berač mraza. Nikdar se ne sme nedostojnosti potuba dajati, tudi zaradi dobička ne!
Na najpopolnejši način pa se je odpovedala Elizabeta vsej svetni lepoti in nečimrnosti glede obleke na tale način: Potem ko je bila vdova — a stara šele 24 let! — je šla v frančiškanski samostan v Izenaku, je položila tam v cerkvi roke na oltar in napravila obljubo, da se odpove vsej lastni volji, vsej svetni lepoti ter vsemu, kar je Zveličar rekel zapustiti. Frančiškanski gvardijan ji je odrezal lase (s katerimi ženske tudi večkrat nečimrnost uganjajo), jo oblekel v rašovnato obleko in jo opasal s štrikom. Oblečena v spokorno obleko, prevezana s pasom in bosa — to je bila torej obleka, s katero se je turinška kne-ginja, kraljeva hči ogrska, odslej postavljala ,,, To je bila njena obleka do smrti; taka je bila doma v svojem stanovanju, tako nastopala tudi pred svetom,
O ti modra, prebrisana žena, kako izvrstno zameno si naredila! Ti si pač vedela, česar žalibog velika večina ljudi, tudi pobožnih, ne ve, kako neprecenljivo bogastvo in kaka nepopisna lepota je skrita v taki ponižnosti in revščini, kakor si si jo ti izbrala. Izvolila si si najboljši del, ki ti ni bil in ne bo nikoli odvzet.
Sv, Elizabeta je bila tretjerednica in je patrona, vzor tretjerednikom. Matere, mnoge izmed vas ste tudi tretjerednice; pa Hšpate svoje otroke ali vsaj puščate, da se lišpajo in nosijo čez svoj stan. Kako gre to s tretjim redom skupaj? Kje je duh tretjega rega, duh ponižnosti in spokorno-sti? Kako bo tretji red svet prenovil, če ne bo v njem več duha Elizabetnega in Frančiškovega?
Krščansko ženstvo, uči se od kraljeve hčere, zaničevati svet in njega praznoto! Uči se skromnosti in preprostosti v noši, v laseh, v vsem! Odpovej se hudemu duhu in njegovemu napuhu! Uči se spoznavati, kaj je prava, resnična in neminljiva lepota, visokost, bogastvo in slava! Svet preide in njegovo poželjenje. Le kdor bo z golim Jezusom delil njegovo uboštvo, se bo lesketal ž njim v slavi,
M. Štubr- ■<
Bog je ljubezen!
(Dalje.) Glej — srce!
Vse to, kar smo dosedaj premišljevali o božji ljubezni, je Zveličar nanovo potrdil in še jasnejše pokazal s tem, da nam je v naših časih razodel svoje Srce.
Neki pobožen redovnik, ki še ni ničesar vedel o razodetju božjega Srca v Paray le Moniau, je premišljeval Zveličar-jevo božjo ljubezen, pa je zaklical: »Odkar je prišel k nam Zveličar, bi moralo biti zaupanje prva in glavna čednost grešnikov.« Kaj naj rečemo potem pa mi, ko gledamo pred seboj Gospoda, ki stoji pred nami in nam kaže sam s prstom svoje Srce, svojo ljubezen, govori o njej, da bi razpršil zadnjo meglico dvoma? Ali ni to tisto Srce, ki je rimskemu vojaku Longinu odgovorilo na smrtni sunek s sulico s tem, da mu je podelilo ne samo milost odpušče-nja, ampak da ga je napravilo za svetnika, mučenika? Ali to Srce ne hrani grešnikov s tisto krvjo, katero so mu sami prelili, kakor hrani pelikan svoje mladiče iz lastnih prs, ki mu jih razkljujejo? Ali ni to tisto srce, ki je po besedah sv. Vincencija Fererskega hotelo biti ravno za to s sulico prebodeno, da pokaže grešnikom pravi vir odpuščenja? Ali ni to tisto srce, ki nam kliče iz tabernaklja: »Pridite! K meni! Vsi!«? Ali ne muči tega srca neizrekljiva želja, da bi podelilo vsem od-puščenje in rešitev — in ali ne pogasimo, utešimo te njegove želje ravno s tem, da mu prinašamo svoje grehe in zmote in ga srčno prosimo pomoči in odpuščenja?
Zato ni čuda, da ravno tisti svetniki, ki jim je Zveličar posebno razodel svoje Srce, najbolj priporočajo grešnikom zaupanje. Življenje sv. Jederti nam pripoveduje celo vrsto takih misli in naukov. Blažena Marjeta se zopet in zopet vrača k tej resnici: »Presveto Jezusovo Srce je prestol usmiljenja, kjer so najrevnejši sprejeti najboljše.« Neki redovnici piše: >Nikar se ne razburjajte, če ste storili
kakšno napako! Kajti razburjenje, nemir in prevelika nestrpnost oddalji naše srce od Boga in prežene Jezusa Kristusa iz srca. In če želimo odpuščenja, se obrnimo do božjega Srca, naj milostno zadosti mesto nas božji pravičnosti. Recimo temu naj-ljubeznivejšemu Srcu čisto zaupno: »O moja edina ljubezen! Plačaj ti za svojega ubogega služabnika; popravi ti, kar sem zagrešil jaz.« Na ta način nam grehi večkrat celo zelo koristijo, ker nas ponižajo, ker nam pokažejo, da smo sami prazen nič.«
Poslušajmo še, kaj pravi njen spovednik, pater de la Colombiere (Kolombier), ta zvesti učenec sv. Frančiška Šaleškega: »Če bi bil jaz na vašem mestu,« piše neki preveč vznemirjeni duši, »bi se takole tolažil: Rekel bi Bogu prav zaupno: Gospod, glej tukaj dušo, ki je na zemlji, da preskuša tvoje čudovito usmiljenje in da je pokaže nebesom in zemlji v vsej njegovi neskončni lepoti. Drugi te slavijo s tem, da so v čednosti zvesti in vztrajni in tako kažejo svetu, kako močna je tvoja milost in kako radodaren si svojim zvestim služabnikom. Jaz pa te bom slavil s tem, da pokažem svetu, kako dober si grešnikom; kako zelo prekaša tvoja usmiljenost vso hudobijo greha; kako je nič ne more omajati; da grešnik ne sme obupati, če bi še tolikokrat in take grehe ponavljal. O moj preljubezmvi Zveličar, res je, da sem te hudo razžalil; toda razžalil bi te še hujše, če bi mislil, da nisi toliko usmiljen, da bi mi odpustil. Zastonj mi nastavlja satan vsak dan svoje zanjke: če mi oropa tudi vse drugo, trdnega zaupanja v tvoje usmiljenje nikdar! In če bi svoj greh ponovil tudi stokrat in če bi bile moje hudobije še stokrat večje, kakor so res, bi vendar v te zaupal! —■ Ko bi tako odmolil, bi mi ne bilo nič več težko, samo da popravim svojo napako i»-storjeno pohujšanje. Potem bi pa začel Bogu služiti znova in še bolj goreče i®
tako mirno, kakor da bi ga še ne bil nikdar razžalil.«
Neka druga sveta oseba (M. Marija Šaleška) piše: »Če bi storili kakšno napako tudi pri vsakem dihljaju, pa jo takoj zopet popravili, se Bogu nanovo darovali, nam take napake nič ne škodijo. Zveličar ne gleda toliko na napake, kakor na korist
napak. Če porabimo napake za to, da smo ponižnejši, krotkejši, potem nam ne odtujijo njegovega Srca. Za dušo je namreč velika milost, da postane na svoje slabosti pozorna. To ji najbolj pokaže, kako do-brotljiv je Bog, koliko so vredne Kristusove zasluge,«
(Dalje.)

Srce se je
Marija, glej, srce se je vrnilo, ki daleč je na krive poti zašlo, srce Te je ob pozni uri našlo, na Tvoje prsi se je naslonilo.
Globoke rane Tebi je odkrilo, težave svoje upno razodelo. Kraljico svojo je srce objelo, vani upanje se zopet je vrnilo.
vrnilo...
Ob Tebi trudno hoče se spočiti, kreposti novih in moči nabrati, ki potrebuje jih na pot do cilja ,.
Ob Tebi žejno se želi napiti, ob Tvojem viru grehe si oprati,
otresti se peklenskega nasilja.
Limbarski,
Vzor-redovnica.
\ Čast. Mati Terezija Heidrich.
Še žive svetniki med nami. Ta zavest nus je navdajala Velik teden, ko se je nagibalo k svetemu koncu sveto življenje naše globoko spoštovane, nepozabne pro-vincijalne prednice, uršulinke M. Terezije Heidrich.
Čudovito zagori solnce, preden zatone; ne more odtod, da ne pošlje vsaki bilki posebej še en žarek, še en zadnji pozdrav. Na pragu večnosti duša ne skriva več svojega bogastva, svoje lepote. Vse življenje je skrivala blagopokojnica svojo svetost z globoko ponižnostjo, a zdaj, v najbližji bližini velikega Boga je prekipelo njeno srce in zagoreli so plameni božje ljubezni, da smo jih videli in se greli ob n)ih. Njena Boga polna duša je gledala, mo-'"a in ljubila samo Jezusa. »Moja cladka Ljubezen, ljubim te nad vse! Moj Jezus, 'voja sem, res sem vsa tvoja in tvoja bom večno!« Ti izlivi ljubečega srca so kipeli "ePrestano drug za drugim na dan, to so
bile sklepne molitve čistega življenja, zadnja zahvalna pesem po dolgi, veličastni službi božji.
Veliki četrtek smo se poslavljale od ljube matere. Bili so ginljivi prizori. Za vsako svojih duhovnih hčera je imela ljub, prijazen pogled, vsako posebej je blagoslovila z besedami: »Jezus vas posveti!« Bilo je v njeni besedi nekaj tako prisrčnega, kot bi hotela v vsako srce posebej vtisniti Jezusa, v vsako izliti vso svojo veliko ljubezen. Na vprašanje, če je Veliki četrtek zvečer kaj počivala, je odgovorila: »Ne, bila sem ves večer z Jezusom na Oljski gori.« In Veliki petek: »Ponoči sem bila z Jezusom v ječi, podnevi pa na križu.« Veliko nedeljo je rekla: »0 vem, Jezus je vstal od smrti, jaz pa moram še nekoliko vztrajati na križu.« Še dva dni je prenašala s potrpežljivostjo, z zahvalo in veseljem mučno trpljenje. Tisti blaženi, ljubki smehljaj, ki je pričal vse življenje o njeni
-r~~pg
dušni lepoti in notranjem miru, je blažil tudi še zadnje dni njeno v čudoviti mladostni svežosti ohranjeno obličje. »O, kako sem vesela, o, kako sem srečna!« je vzkliknila v predokusu nebeške blaženosti. Potem pa je napočilo zanjo jutro večnega dne, velikonočni torek ob 3. uri zjutraj je poklical Jezus svojo zvesto služabnico v rajsko velikonočno veselje. Resnično, sveta smrt po svetem življenju!
M, Terezija je bila rojena 8. junija 1840 v Ljubljani, v uršulinski red je vstopila 1, januarja 1860 in se posvetila Bogu s slovesnimi obljubami 22. junija 1864. Petintrideset let je bila učiteljica na vnanji uršulinski šoli in med takratnimi učiteljicami zaradi svoje krotkosti in ljubeznivosti najbolj priljubljena. Kako je pa tudi znala vzgajati otroška srca in jih dvigati tja gor, kamor je hrepenelo njeno srce! Kako nas je pripravljala na prvo sveto obhajilo! Noben trud ji ni bil preveč, da bi čimbolj vnela mlada srca za najvišjega Gosta. Pozneje ji je poverila pokorščina najvišje samostanske službe: bila je 16 let voditeljica novink, 12 let prednica, 11 let pa provincijalna prednica združenih avstrijskih uršulink.'
»Kot prava, sveta uršulinka hočam živeti in umreti,« tako je sklenila blaga pokojnica že v prvih redovnih letih in njeno življenje samo govori, kako natančno in dosledno je vršila ta svoj sklep. Bila je res sveta redovnica, vedno združena z Bogom. Kakor sv. Tereziji, njeni patroni, je bila tudi njej molitev edini živelj, vsakdanja hrana in vsa notranja sreča. Po več ur je klečala nepremično pred Najsvetejšim, globoko zatopljena v premišljevanje. • O občevanju z Bogom piše: »Bog v meni in jaz v Bogu! O sladki vonj molitve, blaženi vzlet v večno domovino, Velikanoč duše, odhod k Bogu! Ti božja, premišljujoča molitev., ti dopolniš ono združitev, po kateri Jezus tako hrepeni, O Bog, daj, da najdem tisto, ki ti vse da, kar sem, ki me z vsem združi, kar si ti! Samo eno važno opravilo imam: združitev z Bogom in molitev.« Njena molitev ni bila navadna, Bog je vodil
njeno čisto dušo po višjih stopnjah, da se je izgubljala, potapljala v njem. »Bog, samo Bog!« te besede so ji zadoščale za večmesečno premišljevanje brez vsake knjige. Vsako četrtinko ure je pohitela v božjo navzočnost, Sama piše: »Božja navzočnost je včasih tako čutna v moji duši, da gledam Boga bliže kot samo v veri. Čutim se v Bogu od zunaj in znotraj. Obličje Jezusovo je vedno pred mojo dušo. Jezusovi pogledi mi slede povsod. Pred zaničevanim Jezusom je bila moja duša ves dan v globokem ponižanju. Med povzdigovanjem me je božja navzočnost vso prevzela.« Kaj je morala uživati ta Boga polna duša, če je pri vsej svoji skromnosti toliko razodela! Vsak petek popoldne ob 3. uri je klečala v koru, zatopljena v Križanega in solze ljubezni so ji polzele po licih. Ko je bilo dovoljeno vsakdanje sv. obhajilo, je napisala: O, kako sem srečna, da sem dočakala to veliko milost! Poleg nebes ni nič tako vzvišenega kot tabernakelj in z Bogom zedinjena duša. Gospod, le reži, le žgi, samo sveto obhajilo mi pusti!«
V molitvi je zajemala pokojnica vso svetost in temelj svetosti, globoko poniž-j nost, ki je bila najznačilnejša poteza njenega lepega značaja. V najvišjih samostanskih službah se je smatrala za najmanjšo, najnevrednejšo, Naj govori sama: »O Bog, postavi me na najnižji prostor, potem imam trdna tla! O skrito življenje, kako te ljubim! Moje bistvo je najgloblji nič. O Bog, prenašaj najnevrednejšo svojih stvari!« Po duhovnih vajah je napisala med svoje sklepe: »Ponižnost, ponižnost, globoka poniž-j nost!«
Iz velike ponižnosti je izvirala njena vseobsežna sestrinska ljubezen. Njeno blago srce ni znalo žaliti, le razveseljevala je vse, ki so prišli v njeno bližino. Če ni mogla ničesar stisniti v roko, je imela za vsakega vsaj prijazno besedo, ljubek nasmeh, V rekreaciji (odpočitku) je bila provincijalna prednica duša in središče veselosti in življenja. Tako prisrčno se ni nihče smejal kot ona. Zanimala se je za vsako stvar, Tudi zsr najmanjšo učenko, ki ji je hotela
pokazati svojo spretnost na glasovirju, je našla blaga mati ob vseh skrbeh dovolj časa, da je le otrokom napravila veselje. Kot prednica je imela vedno odprto roko za vsako potrebo, na vsako prošnjo, »Čim več dam, tern več dobim,« je navadno rek'a. Njena ljubezen je obsegala brez-izjemno vse ljudi, ves svet. Kot sestra pred tremi leti umrlega preč, g, misijonarja Karla Heidricha, se je zelo zanimala za misijone in je veliko darovala in molila zanje. Posebno goreče se je spominjala v svojih molitvah pravoslavnih, kakor kaže njen zapisnik.
Hvaležnost, posebno svojstvo svetih, je bila tudi njej v veliki meri lastna. Zahvala je bila vedno na njenih ustnicah, zahvaljevala se je za vse, za ponižanje in trpljenje prav tako in še bolj kot za veselje, Posebno je bila Bogu hvaležna za izvanredne milosti, ki jo fe ž njimi obsipal. Nekaj pred smrtjo je vzdihnila: »O Bog,
kako je mogoče, da deliš meni take milosti!«
V teh vrsticah se skrivajo le medli žarki, slabotni odsevi one nepopisne dušne lepote, ki jo je hranila naša blagopokojnica v skritem življenju za Njega, po katerem je tako hrepenela,
»Kdaj bom gledala, kar verujem? Kdaj uživala, kar ljubim? Pridi, Jezus, ne odlašaj!« In prišel je. Tisti sveti izraz, ki je poveličeval njeno obličje v molitvi, je počival ob njenih ustnicah tudi na mrtvaškem odru. Zdelo se nam je, kot bi govorila: »V svetem spoštovanju gledam in molim neskončnega Boga.«
Izgubili smo veliko bogastvo, neprecenljiv zaklad, a ob bridki žalosti nas tolaži prelepa misel, da je našel Jezus v eni naših celic tako sveto, serafsko dušo, ki nam bo v nebesih še bolj mati, kot nam je bila na zemlji,
M. Elizabeta.
Če zvezda ugasne...
7 globokem spoštovanju ljubljeni provincijalni prednici, M, Tereziji Heidrich
f 2, 4. 1918.
Če zvezda ugasne, vsa lepša kot druge, izbrana, izvoljena v morju zvezda, ki z bleskom je lajšala križe in tuge zlatila vesele trenutke srca: bolestno duša zaplaka.
smehljaj preleti preko zemskih zaves smehljaj zadoni preko zemskih zave. če zvezda ugasne, ki v svoji krasot med solze pričara košček nebes: se krči srce ob izgubi.
Zašla si nam, zvezda, zašla, zatonila, li našega reda veselje in čast... Kako so te srca ljubila, častila, ubožnim nam bila bogata si last. Po tebi se bridko nam toži.
Ti, zvezda ponižnosti, nisi zaznala, da tvoje blestenje priklepa očij visoko, visoko nad nami si stala, a prah so ti bile vse zemske časti, tvoj duh se je v večnost pogrezal.
Ti, zvezda ljubezni, kako si gorela pred našim oltarjem vse ure, vsak hip, ti pravo življenje si v Bogu živela, in v Jezusu bil je tvoj zadnji utrip, klic zadnji: »Njegova sem vedno!«
Zašla si nam, zvezda, da v rajski višavi* v lepoti svetniški pred Bogom goriš; še nam, ki te ljubimo, prostor pripravi, izprosi svetosti, ki v njej ti žariš, ostani nam zvezda-vodnica!
M, Elizabeta.
w
146	__Bogoljub št. 5 __1918
Samostanski poklic.
Vsi ženski redovi tožijo, da nimajo med vojsko skoro nobenega naraščajo, zelo malo novink. Če vprašamo: ali bi mogle te in te sestre sprejeti ta ali oni zavod, pride navadno odgovor: Ne moremo, nimamo ljudi I
Posebno težko je dobiti usmiljenke. Veliko jih je po vojaških bolnišnicah, mnoge je zaradi velikih naporov pokosila smrt, novih pa ni. Če pogledate v Ljubljani: v takozvanem »Marijinem domu« v Slomškovih ulicah je bilo pred vojsko vedno lepo krdelce kandidatinj; videli smo jih, ko so hodile v cerkev Jezusovega Srca. Danes jih ni skoro nič.
A podobno se godi tudi drugim. Nekdo je bil nedavno v Gradcu, obiskal je samostan sester dobrega Pastirja, o katerih je govorjeno v uvodnem članku, in povprašal, če bi se dale te sestre dobiti tudi na Slovensko; a odgovor je bil istokak: zaenkrat ne moremo, nimamo sester.
Kakor torej kaže, je vojska izpraznila nele duhovska semenišča, ampak tudi semenišča redovnic. Vzrok je menda ta, ker
morajo dekleta doma zaradi pomanjkanja moških tako delati, da jih domača hiša ne more pustiti od sebe.
Vprašanje pa je: Ali so res vse dobre dekleta tako zaposlene in zaprežene, da nobena ne more vstopiti v samostan? Slovenske dekleta so se sicer dosti rade pri-glašale za v samostan; celo po tujih mestih je polno slovenskih redovnic.
Zato je bil naprošen č. g. dr. Zdešar, da naj napiše za Bogoljuba daljšo razpravo o redovnem poklicu. A on je zdaj odšel na Goriško, kjer stavi barake, obdeluje zemljo in dela načrte, kako bi nanovo pozidal porušeni svoj mirenski Grad. Zato zaenkrat ne utegne tega pisati, saj je celo svoje doživljaje kot francoski ujetnik moral pretrgati.
V nadomestilo za to naj bodo te-le kratke vrstice o samostanskem poklicu, Ž njimi naj bodo opomnjene tiste dekleta, ki bi čutile v sebi ta poklic in bi mogle brez težave dom zapustiti, da jim ni treba odlašati, ker potreba je velika.
Kaj pa naša Istra?
In vendar se tudi mi gibljemo, in vendar tudi mi vstajamo. Toda še korak naprej, sedaj, ko je velika noči
Mislim namreč na naše vdove, sirote, invalide, mislim na našo istrsko samemu sebi prepuščeno mladino.
Da moramo nekaj ukreniti tudi mi, tega se zavedamo; ne daj Bog, da bi mi, ki nosimo odgovornost, šteli kdaj sedanji, tako pomemben, tako važen čas, med zamujene trenutke!
Pomnimo, domovina terja od nas skrb za mladino, zahteva nujno od nas zlasti skrbi za zanemarjeno mladino.
Morda za enkrat ne zmoremo veliko, toda vsaj zavedati se moramo, da je ta »krb naša velika dolžnost, da je potreba silna in velika.
In kaj ne zmore ljubezen'.'
Potreba bi bilo oživiti društveno življenje, in sicer v velikem obsegu, društveno življenje, dostopno najširšim slojem, ki naj bi vzgajalo ljudstvo s predavanji in pošteno zabavo. Brez društev ne bomo mogli biti, čeprav je res, da so Marijine družbe za fante in dekleta, može in žene v prvi vrsti poklicane, da vplivajo blažilno na po-surovele narave. Toda ni vsak za Marijino družbo, a tudi tistih, ki niso za to, ne moremo in ne smemo zgubiti; zato je neobhodno potrebno pošteno družabno življenje tudi pri nas v Istri; pa to bo, žal, mogoče še-le po vojni. Nekaj pa vendar le tudi sedaj lahko storimo, da namreč tej izobraževalni organizaciji pripravljamo tla: da imamo v osebnem stiku posebno skrb
za mladež, da se zanje brigamo, da jih ne zgubimo izpred oči, posebno pa, da razširjamo dober tisk. Tu ni nobena žrtev prevelika, tu ne sme biti škoda ne denarja, ne časa, tu mora biti naša ljubezen najbolj goreča. Otroci naj dobijo v hišo »Vrtec« in »Angelčka«, če ni drugače, po več družin en izvod, odraščenim pa druge primerne liste in zlasti pošteno knjigo v hišo. To ne stane veliko, koristi so pa neizmerne.
Ljudstvo in zlasti mladina morajo uvideti, da imamo srce zanje, pa bodo radi sledili klicu. Naj vsak sam presodi, kaj je za njegov kraj najprimernejše. Da pride tudi pri Mts pred vsem v poštev »Bogoljub« in tudi >Domoljub«, je jasno, ravno tako knjige vi. Mohorja, Toda ozkosrčni ne bodimo, ie varajmo se, mladina potrebuje tudi z a-aavnega berila, in če ne dobi poštene-
ga, segla bo po slabem. Tu na noge, tu zastavimo vse moči! Razširimo naše dobre leposlovne knjige, saj jih imamo na izbe-ro! Imen in naslovov pač ni treba omenjati, opozoril bi samo na »Vzore in boje« dr. Debevčeve, ki jih je izdala »Nova založba«. Krasnejše knjige doraščajočemu fantu in dekletu, posebno dijaku, pač ne moreš dati v roke.
7,a vse to je pa treba denarja in zopet
denarja, in zato z b i r a j m o ! Kar ne zmore eden, zmogli bomo združeni, in zato se že vendar enkrat zganimo tudi mi Istranil In če bi nam denarja preostajalo, naj se stekajo vsote v poseben sklad, da se morejo skvarjeni siromaki pošiljati v pobolj-Sevalnice, ali pa da sami osnujemo take tako nujno potrebne zavode za osirotelo in za zanemarjeno mladino, bodisi samo-
Knezoškof Anton Bonaventura Jeglič
ob 20 letnici svojega škofovanja.
stojno ali pa, kar bi bilo še boljše, tako, da se naslonimo na »Dobrodelnost« v Ljubljani, ki bodi naše središče.
Tu nekaj misli za začetek! Samo začeti moramo! Kdo stopi v vrsto? Kdo ve kaj boljšega?
Namen je vzvišen, potreba velika, delavcev malo, zato na noge vsi, katerim je na srcu blagor domovine in sreča našega ljudstva! Ne zanašajmo se preveč na javne
podpore, da ne bo prepozno; pomislimr pa tudi, da le žrtve rodijo uspehe. Vzgojno bi tudi vplivalo, če bi se stranke v prepirih poravnavale na tak način, da bi v zadoščenje žaljeni strani krivi del plačal primerno vsoto v zgoraj označeni sklad, in upati smemo, da bi tudi sodnije podpiral« taka plemenita stremljenja.
Torej na plan tudi Istra!
Dr. Matija Lavrenčič
Nabirajte za
Lepa stran strašne svetovne vojske se kaže v tem, da dobri ljudje kar tekmujejo, kako bi več storili za rdeči križ ter s tem pomagali ranjenim junakom. Prav je tako! Ali imamo pa še druge ranjence, duhovne ranjence, to so padli vojaki. V nebesa more le popolnoma čista duša, niti sence greha ne sme imeti na sebi. Človek pa je slabotna stvar, zato je verjetno, da ječi premnogo padlih junakov v skrivnostni a grenkostipolni bolnici duš — v vicah. Miloščine za te trpeče reveže bi vas rad naprosil ter vas navdušil za goreči križ, Z drugimi besedami: Ne pozabite duš pad-
goreči križ!
lih junakov! Mi vsi smo jim veliki dolžniki, saj so za nas žrtvovali svoje življenje. Kaj grdo bi bilo od nas, če bi jih pozabili. Naj ne mine dan, da bi se jih ne spomnili v svojih molitvah. Ni zadosti, če molimo samo za domače, kristjan mora imeti širše srce. Molimo za vse naše padle vojake, ne smemo pa pozabiti tudi nasprotnih! Pred Bogom in po smrti smo vsi enaki. Taka nesebična, velikodušna molitev za vse padle bo gotovo Bogu všeč. Rešil bo duše'iz vic, pa tudi nam bo pomagal v nadlogah.
Marianus.
Križev poi pod milim nebom.
nahaja tudi na prijaznem griču z imenom Hu-mec pri Ptiberku v Podjunski dolini na Koroškem. Sredi polja stoji; od solnčne strani ga pokriva zelena trata, od senčne je obraščen z zelenim gozdom; okoli hriba so lepo zidane postaje križevega pota. Vrh hriba je krasna cerkev božjega groba z dvema zvonikoma. Vsak petek v postu se bere obilo sv. maš; pred veliko mašo je pridiga. Spovedniki imajo tukaj mnogo dela. Na velikonočni pondeljek In drugi petek po Veliki noči, na dan treh žrebljev, pride obilo vernikov iz vseh krajev v procesijah. Ta dan ni pridige, a so celo dopoldne pred velikim oltarjem svete maše.
Sporočam, da imajo križev pot zunaj cerkve tudi v Starem trgu ob Kolpi (dekanija Semič). Zunaj vasi se svet polagoma nekoliko dviga, da je torej nekak hribec in ondi je
vseh 14 postaj, na vrhu pa večja kapelica, Križev pot imajo tudi v Kočevju. Postaje se vrstijo od cerkvice na pokopališču čez polje do podružne cerkve »Corpus Christi«, kjer je poleg cerkve tudi kapela božjega groba.
Križev zunaj na prostem imamo tudi v Št, Rupertu, Ljudje ga radi molijo in ne morejo prehvaliti mojstra, ki je naredil ta na;!epši sprehod.
* * •
Dodatek uredništva: Namen opisa teh križevih potov je bil ta: ljudi opomniti, da naj križevega pota ne molijo, kakor se navadno godi, samo v postu, čez leto pa puste samevati, da pot trava zaraste, kakor da bi se med letom križev pot ne smel moliti; marveč naj ob vsakem času hodijo na ta najlepši sprehod,'
Naznanilo ljubljanskim Marijinim družbam.
Letošnji skupen shod ljubljanskih Ma- cerkvi. — Družbeniki, pridite polnoštevil-tijinih družb bo v nedeljo 12. maja (6. po- no! Lepo in primerno je, da se vsako leto velikonočno) ob 5. uri popoldne v nunski vsaj enkrat vsi skupaj vidimo.
Mesečne pobožne vaje za Marijine družbe4
Pobožna vaja za maj.
Mesec maj, mesec nebeške Matere 0 moja mila Mati, s čim naj bi te v tem mesecu najbolj razveselil? ,,.
Prizadevati si hočem, da postanem prav ponižen.
Brez ponižnosti bi Marija ne bila mati božja in kraljica vseh nebes in tudi naša kraljica ne.
Ponižnost je podlaga vsem drugim čednostim. Ona odpira vsem čednostim pot v naše srce; napuh pa zaklepa naše srce, da ne more vanj nič dobrega. Da ostaneš ali pa postaneš ponižen, premišljuj večkrat:
1.	Odkod sem? — Iz zemlje. Preden pa sem bil iz zemlje, sem bil prav nič.
2.	Kaj sem? — Reven črvič, obtežen z bridkostmi in težavami, in že nosim v sebi smrtno kal in se vsak dan bližam svojemu grobu,
3.	Kaj bom postal? — Hrana črvom v zemlji, prah, pepel.
4.	Vse telesne in duševne zmožnosti so dar božje dobrote in Bog nam jih lahko odtegne vsak trenutek, — Sv. Pavel pravi: Kaj imaš, kar nisi prejel? In če si prejel, kaj se hvališ, kakor bi ne bil prejel?
Če tako spoznaš svojo revščino in odvisnost od Boga, mora izginiti vsak napuh
i
v tvojem srcu in moraš biti ponižen. Ponižen družbenik:	- '
1,	.ničesar ne govori v svojo čast,
2,	potrpežljivo in veselo prenaša zaničevanja,
3,	vse eno mu je, aH je na prvem ali zadnjem mestu,
4,	se ne povzdiguje prevzetno čez druge,
5,	prijazen je in če le more vsem rad postreže, zlasti svojim domačim ter zane* marjenim bolnikom, starim ljudem in pa otrokom,
6,	pometa pred svojim pragom in ne sodi drugih dejanja,
7,	se češe in oblači dostojno in ponižno; zaničuie nepotrebno lišpanje in prevzetnost v noši,
»O Gospod, daj, da spoznam Tebe, da spoznam pa tudi sebe!« —
»Kar sem, to sem postal po Tvoji milosti!« —
Pobožna vaja za mesec junij.
Kroti svoj jezik!
Kdor misli, da je pobožen, pa svojega jezika ne kroti, tega pobožnost je prazna, pravi sv, apostol Jakob,
1,	Govori vselej odkritosrčno s svojim bližnjim in se mu nikdar ne zlaži,
2.	Brzdaj svoj jezik tako, da ne boš zinil najmanjše stvarice, ki bi razžalila Boga ali tvojega bližnjega,
tO
3.	Pogrešlcov svojega bližnjega ne odkrivaj brez potrebe, ampak molči o njih ali pogrinjaj s plaščem krščanske ljubezni,
4,	Grde, nespodobne besede naj nikdar ne pridejo iz tvojih ust,
5,	Varuj se vsake kletve!
6.	Nikdar se ne vtikaj v zadeve drugih brez potrebe, ampak misli le na to, kar je tebi storiti dolžnost.
7.	Odpravi vsakega, ki bi ti hotel do-našati ali razkladati novice drugih.
8,	Ker je ta mesec posvečen Srcu
Cujte, kaj pišejo
Mi vojaki na bojišču in po bolnišnicah zelo radi prebiramo »Bogoljuba«. Posebno nam dopadejo dopisi Marijinih družb, kako pišejo, da so dekleta poštene, zgledne itd. Toda nam se zdi, da je vsa stvar malo drugačna, kajti tovariši, ki prihajajo z dopustov, pripovedujejo žalostne reči. Pravijo: Nobeden ne verjame, kakšna so sedaj dekleta! — Vprašamo, kako pa to, kje so pa starši, kje M, D,, ki ima skrbeti, da ostanejo dekleta pridne in poštene? Odgovor: Starši nimajo nič več moči, iz M. D. se pa kar ena za drugo puste brisati. V cerkev gredo samo še toliko, da se tam pokažejo in potem po gostilnah popivajo. Začudeni vprašamo: S kom pa? Saj vendar ni nobenih fantov doma! O nič se bati; 15, 16 in 17letni so še, kakšni stari vdovci in pa vojaki, ki prihajajo na dopust. A, tako dekleta? Mi, ki že 4 leta prenašamo vso grozoto vojne in varujemo domovino, pa smo še ostali po večini pošteni in ohranili čisto vest pred Bogom in ljudmi, ve pa še same sebe niste mogle varovati? V takih »poročnih oblekah« vam ni treba čakati na nas poštene fante. Pa kaj pravim poštene; saj še taki, ki sami niso veliko vredni, zmiraj pravijo: kakšne flenče ne maram, jaz hočem v zakon pošteno dekle! In je tudi res. Po vojni bo treba posebno razumnega gospodarstva in gospodinjstva. Kaj takega so pa zmožne samo pametne ženske, zdrave na duši in telesu. Torej
Jezusovemu, časti ta mesec posebno pre. sveto Srce:
a)	vsak dan opravljaj Njemu na čast ne. kaj molitvic;
b)	daruj dosti zadostilnih sv. obhajil v za, doščenje in spravo za grehe in razža-ljenja prizadeta božjemu Srcu;
c)	moli goreče k božjemu Srcu za spreobrnjenje grešnikov in njih srečno zadnjo uro,
»Zapečaten studenec, roža skrivnostna, uči me molčati!«
vojaki dekletom!
radi možitve ni nobeni treba iz M. D. V zadnjem »Bogoljubu« smo čitali, da je šlo v neki župniji 25 deklet iz družbe. Niso povedali, zakaj; pa tako vsi vemo. Ravno tista dekleta, ki najbolj silijo v zakon, pa potem ne najdejo tistih rožic, kakor so mislile, so potem nezadovoljne in ni drugega kakor nesreča in razdor pri hiši. — Še nekaj o pismih. Navadno si dajejo vojaki pisma prebirat. Smeha dosti. Na vprašanje: jo boš v resnici vzel? mi pravi: kaj pa vendar misliš? Ali ne vidiš, da že piše tako, da pokaže, da ni nič vredna, imam jo samo za norca. Nasprotno pa če piše kakšna resnična nevesta svojemu ženinu, je pismo polno tolažbe in pouka, da se vojak večkrat razjoka. Ko smo mi vojaki v velikem številu po časnikih pošiljali pozdrave, smo zmiraj rekli: Pozdrave vsem poštenim in zvestim dekletom in ženam. Ravno tako naj velja tudi tale naš pozdrav samo vsem poštenim, zvestim in pridnim dekletom in vsem slovenskim Marijinim družbam. Na svidenje!
V	rezervni bolnišnici v Gradcu.
Četovodja Anton Ferjančič, Alojzi)
Kozina, Karel Sever, narednik.
Dodatek,
V	dodatku pišejo ti junaki uredništvu, da ima »Bogljub« to napako, da dekleta preveč hvali. »Če bi bilo to res — pravijo — potem bi ne bil slovenski svet tak ka-

kor je. Hvala Bogu, še veliko dobrih, toda preveč slabih, r Bogoljub« kot edini kli-catelj do mladine, mora bolj strogo postopati?!!«
Odgovor na to: Vse hvale vredno je to, da so fantje tako vneti za poštenje naših deklet. Mislimo pa, da se Bogoljub« drži prave mere v hvali in graji, v milobi in strogosti. Kakor pravite, jc še veliko dobrih, seveda pa preveč slabih! A vpoštevati je treba pri tem dvoje: 1. da tantje, ko pridejo domov, pridejo v dotiko ie bolj s slabimi, dobrih pa toliko ne vidijo; 2. da slabe navadno »Bogoljubac ne
berejo; torej jim ne moremo do živega, tudi če jih v »Bogoljubu« prijemljemo. Dobrih zaradi slabih ne smemo prijemati, Sicer bo pa »Bogoljub« željo dobrih fantov vpoštcval, kolikor bo prav; ko bi ga !e hoteli tudi drugi listi v tem kaj podpirati! Toda večina naših listov se boji svojim bravcem katero reči, ki jim ni všeč. Seveda vsega slabega ne bomo nikoli mogli preprečiti Toda vsaj po Marijinih družbah se slabo kratkomalo ne sme trpeti in se morajo v tem času splošne pokvarjenosti vajeti bolj trdo napeti, da ne pridejo družbe v slabo ime.

Harmonika.
i.
Brat in sestra.
Lojze: Ve dekleta ste pač res čudne nerazumljive, stvarce! Res prave uganke! In čisto po pravici vas imenujejo pisatelji zagonetke, vaše lastnosti nedoumljive, vaš značaj spremenljiv.
Micika: Pa zakaj vse to? In zakaj nas še ti sedaj napadaš? Sicer pa ali smo vse tako slabe, vse, brez izjeme?
Lojze: No, vse seveda ne, pa vendar mnoge. Druge reči se bova pomenila ob drugi priložnosti, danes te spomnim samo ene čudne reči, ki sem jo opazil na tebi, svoji sestri Miciki,
Micika: In ta je? Katera je ta? To sem radovedna.
Lojze: No, boš takoj izvedela. Tako n, pr. ti, moja ljuba sestra, si še sicer precej pridna in nič kaj posebno hudega ti, hvala Bogu, ne more nihče očitati. Ali ena stvar (razun še onih, ki ti jih povem ob drugi priliki) ta ena stvar posebno, ta tudi tebe zmoti.
Micika: No pa katera vendar, tak povej že brž, veš, da sem strašno radovedna!
Lojze: Oj, ne sili tako! Saj ti bo še itak neljubo, ko boš slišala. No n. pr. tebe bi, mislim, karsibodi ne zmotilo in zapeljalo in tako menda tudi večine drugih poštenih deklet ne. Ako pa zahrešči kje kaka polomana harmonika in zacvili kako okroglo — ste zgubljene; ta ima čudno moč do vas. Če je priložnost, bi tudi — zaplesale, ako bi zahreščala ta šmentana
harmonika ali zatulil kak klarinet ali morda še zacigomigale kake razglašene gosli. Torej z eno besedo: godba in zlasti plesna vas zmoti, ako se oglasi.
Micika: Oh, to pa že ni res, pa ni in ni! Kdaj pa vidiš mene na muziki ali celo na plesu?
Lojze: Ali te smem spomniti? Ni še tako zelo dolgo tega. Sedaj v vojskinem času menda še nisi, — ker ni bilo priložnosti. In ker so sedanji g. voditelj M, družbe silno strogi, zlasti še glede plesa. Bog jim plačaj in jim daj zdravje! Že sicer jih imam zelo rad, zato pa še stokrat bolj, da to lahkoživo mladino tako strogo na vajetih držijo. Sedaj se res ravno pri nas veliko manj pleše, 1. ker bi družbenka vsaka morala takoj iz družbe — tega bi pa vendar še ne imele rade — toliko poštenja in časti je še hvala Bogu v večini vas; 2. pa je sedaj bolj težko dobiti harmoniko in plesno priložnost, namreč pri nas; kjer pa je, pa bojda še bolj divjajo kakor pred vojsko.
Micika: No, torej, kaj pa hočeš potem? Saj jaz tudi pravim, da ne plešem.
Lojze: Prosim trenutka potrpljenja! Kar zvrteti se mi hoče v glavi in zabode me v srce, če pomislim, kako divjanje lahko spet nastane — po vojski. Zlasti če se spomnim, kako in kaliko se je že včasih norelo in plesalo. Ali smem tudi tebe spomniti, da si včasih že tako čudno
rada in skoraj strastno plesala, da me kar srce boli, še spomniti se ne smem. Kako mi je bilo včasih hudo, ko sem mislil: kaj bo z mojo sestro? Nič ni boljša od drugih. Kaj bo ž njo, če se navadi plesati in ne bo hotela biti brez plesa? In saj vemo v kaki dušni nevarnosti so vse plesalke, — Zakaj pa jaz ne plešem?! In koliko so me že silili! Pa za to divjanje in norijo me ne dobi nihče, in ko bi tudi ne bil Marijin družbenik, plesal bi nikoli ne.
Micika: Saj sem se res parkrat zasukala, na furovžih/ gostijah in podobnih priložnostih. Ali sem pa zato res kaj slabši? Z bratom Francetom sem se včasih zavrtela,
Lojze: In s stricem Jožetom ter z brat--ancem Francetom in s sosedovim Jane-tom in morebiti še s kom drugim, ne vem £e vseh natanko. Ti boš bolje vedela, pa Beveda zdaj ne priznaš. Oh harmonika, harmonika, nesrečna muzika, vsikdar tc je premagala! V začetku si se na videz branila, potem pa tem huje norela, začela si zavoljo »lepšega«, res navadno takole samo »za šalo« z bratom, no potem se nisi »mogla« (hotela) odreči brtrancu in slednjič, ko te je zapeljiva harmonika in strast omamila, plesala bi z vsakim drugim tudi, In si res. Zato pa tega človeka, ki privleče tega zijaka, to prešmentano haimoniko in potem tako oblasno vlada ž nio po hiši, tega jaz kar videti ne morem. Za kako pametno besedo, za naša društva itak ne mara ta človek. Ta harmonika mu je vse na svetu — višek vsega — raztezati tega spaka, samo to zna.
Micika: (joče bolj od jeze in ker je premagana ter ne more več tajiti, nekoliko zato, da bi brata s solzami omehčala m premagala). Pa zakaj mi vse to očitaš, saj pravim, da zato nisem nič slabši! Menda vendar še nisem tako zgubljena, kot so druge plesalke, ki so po gostilnah plesale.
Lojze: Tega nisem trdil. Ali roko na srce, Micika, in odkritosrčno priznaj, ali ti je ples več koristil ali več škodoval? Alt te ni včasih takole drugi dan ali pred sv. obhajilom nekoliko vest zipekla, da ni bilo to prav in brez madeža?
Micika: Saj imaš nekoliko prav, Lojze! Pa je res skoraj tako, vse kakor praviš,
Lojze: In danes bi nekaj dala, kaj ne, da bi ne bila nikoli plesala? Posebno, da
* Ta je pa štajerska. Kranjci je ne razume mo. Ur.
bi sedanji g. voditelj, ki so te celo postavili za svetovalko v družbi, ne izvedeli za tvoje plese.
Micika: Pa je res tako, Lojze! Bolje bi bilo, tisočkrat bolje, da nisem plesala,
Lojze: In sedaj — glavna stvar šele pride. Glej, ti, sestrica, kot sramežljivo dekle še ne upaš — tako bi vsaj moralo biti — naravnost in brez posebnega vzroka in potrebe moškega ali fanta v oči pogledati. In kako šele bi ga ti izplačala, kajne, ko bi se te drznil kteri dotakniti, za roke prijeti, objeti, ali da bi se ti upala koga za roko držati, ga objeti, roko mu na ramo dejati ...
Micika: (vsa razburjena in užaljena}: Kaj pa vendar govoriš sedaj,, in kaj misliš ti o svoji sestri?! To si pa res prepovem tako domnevanje o meni, kaj takega ne dopustim in ne storim za ves svet...
Lojze: Izvrstno! Sedaj sem te lepo pri-yedel do tje, kjer sem te hotel imeti, namreč, da boš sama s svojimi lastnimi besedami obsodila ples. Kako bi se namreč pri plesu vse to in še hujše smelo goditi, kar se sicer ne sme: za roke držati, tesni objemi, —poželjivi pogledi — menda tudi besede zapeljive itd. itd. kar bi sicer, izven plesa, kakor sama praviš, za ves svet ne storila.
Micika: (pretreljivo joka in zakriva obraz s predpasnikom.) Oh jenjaj, jenjaj že vendar, ne muči me tako strašno, saj me vest zadosti kaznuje in peče, saj imaš žalibog vse prav, saj ti nič več ne oporekam. Nikdar več ne plešem, nikdar več!
Lojze: Dokler ne boš slišala harmonike ali podobne druge plesne muzike. Samo da zazija katera, pa boš pozabila trdnih sklepov.
Micika: Boš pa videl, da ne!
Lojze: Torej sedaj si že drugega mnc nja o plesu. Me veseli! Ali jaz te hočem korenito ozdraviti. Povej mi še to, kaj se je kaj v tvojem srcu godilo med plesanjem ali pa že pred plesom, no pa še celo po plesu, ker si prej tako predrzno vprašala: Ali sem kaj slabši zato, ker sem plesala? Jaz smelo trdim, da si slabši, ali vsaj bila si slabši in brezdvomno postala še veliko slabši, ko bi plesa ne pustila. Ker ples je brezštevilnim dekletom vzrok, začetek in konec pogube. Nedolžno srce se moFa pri vsem tem vedno bolj izkva-riti. V srce se naseli nečista ljubezen in za tem sledijo večkrat še druge reči... Na plesiščih se sklepajo lahkomišljene zaroke, plesišča preklinjajo najnesrečnejši
zakonci. In največjo zaslugo pri tem ima ta preklicana harmonika — najzadnji in-f štrument, menda prinešen iz pekla za zapeljevanje naših deklet. Pošteno godbo in petje pa vse premalo gojimo pri nas. Plemenito, blažilno, umetno petje vse premalo vadimo, dasi nas naši voditelji toliko vabijo, ter bi bil to izvrsten nadomestek za paganski ples. Več lepih iger, poučnih, vzgojnih, seveda ne mešanih vlog, bi tudi bilo na mestu. Povrh pa še imamo itak premalo časa za toliko krasnih, poučnih in zabavnih knjig in listov, ki jih imamo sedaj že Slovenci, Zato plesalke niso navadno najbolj izobražena dekleta, saj jim lepa knjiga ne diši, še čitati komaj znajo. Glej, koliko boljšega dela, potrebnejšega in zadosti /"^»vne^ega kakor je plesanje!
Micika: Lojze, tukaj moja roka, (slovesno, resno in odločno mu poda roko), prisegam ti: nikdar več ne plešem, ne z bratom ne z nikomer drugim! In kot svetovalka v Mar, družbi in resnična prijateljica hočem vsa druga dekleta tudi odvračati od plesa in na vso moč zatirati ples in nobena nesrečna harmonika me več nikoli ne zmoti. Zato se hočem raje bolj vneto oprijeti in navdušeno gojiti in druge pridobivati za lepo petje, lepe predstave, lepe knjige.
Lojze: Tako je prav, Micika, Bog te sliši in Marija ter naj te blagoslovita in ti pomagata z menoj delovati za vse dobro in blago — boj pa plesu in harmoniki! Proč ž njima — izginiti morata izmed nasi
Pohorec,
Po svetu.
Sredi vojske. V Vatikanu so imeli na tiho nedeljo v postu izredno svečanost, pri kateri se je vsled naročila sv. očeta Benedikta XV. prečital dekret, da je prišteta bi. Marjeta Marija Alakok med svetnike. Obenem se je potrdilo mučeništvo škofa in primasa Irskega, častivrednega Oliverja Plunkett. Vsa slavnost je bila strogo cerkvena, vendar je pa imela tudi nekoliko narodnostnega značaja vsled navzočnosti številnih francoskih in irskih dostojanstvenikov.
Posredovanje sv. očeta. Listi so poročali, da je predlagal papež Benedikt XV., naj bi v bodoče prenehali zračni boji v dosedanji brezobzirnosti, in naj bi se smele bombe metati samo na kraje vojaškega pomena in značaja. Civilno prebivalstvo naj bi ne bilo ogroženo po letalcih.
Ameriška armada ima na vsakih 1800 mož po enega vojnega duhovnika. V nekaterih polkLi so večinoma sami katoliški vojaki. Katoliški »Kolumbovi vitezi« so prevzeli nalogo, da katoliškim vojaškim kuratom oskrbe vse potrebščine za vojno (oltarčke, kelihe in drugo).
Po vojski. Že zdaj svetujejo, naj bi se po vojski uveljavile naslednje pomanjkljivosti kot zakonski zadržek: Duševne bolezni, božjast,
kronična vdanost alkoholizmu, skrivne bolezni (vsled greha). Vsakdo, ki bi hotel stopiti v zakon, bi se moral izkazati z zanesljivim spričevalom, da je zdrav.
Papež za jetične ujetnike. Sv. oče Benedikt XV. se je po dunajskem nunciju obrnil doi avstrijskega vojnega ministrstva s prošnjo, naj bi se smeli italijanski jetični ujetniki vrniti v domovino. Avstrijski vojni minister je želji ra-devolje ustregel ter odredil, da se taki ujetniki nemudoma pošljejo v Italijo. Tudi je sporočil sv. očetu najtoplejšo zahvalo za vse prizadevanje sv. stolice v prid avstrijskim vojnim ujetnikom v Italiji; priporoča jih še nadalje blagonaklonjenosti sv. očeta.
Devet cerkva je bilo poškodovanih v Pa-dovi — kakor pišejo italijanski listi — ob zadnjih napadih iz zraka. Na sloveči carkvi sv. Antona Padovanskega je razrušeno pročelje v zgornjem delu, srednja ladja je pa prebita. Religije sv. Antona so prenesli v Vatikan. — Tako so prizadeta vsled vojske tudi svetišča pri nas kakor pri sovražnikih, kar je ob strašni razbesneiosti vojske neizogibno. Bog se nas usmilil
Cesarski zvon. Tudi 560 stotov težki »cesarski zvon« 'v Kolinu je šel v vojsko, da se nikdar več ne povrne.
Krst in sv. obhajilo na en dan. P, Senge, vojni kurat, piše iz neke bolnišnice: »Lepega
dne pride k meni čvrst 20 letni vojak ter pra-ri: ,Prečastni! Ne maram, da bi še naprej živel kot žival; prosim, potrudite se z menoj In poučite me I' —
Zvedel sem o njem to-le: Ko je bil star te-\e eno leto, so ga prinesli starši v Afriko; tam so ga izročili poganski Afričanki v iz-rejo. Vojska ga je zvabila najprej v Tunis; tu so ga Francozi ujeli in odvedli v Lyon. Posrečilo se mu je, da je ušel in prišel preko Švice v Bregenc na Predarlskem. Priglasil se je tak pri vojaškem poveljstvu ter služil kot vojak na zahodni fronti, pozneje pa na Balkanu, V bolnišnici je prejel hkrati sv, krst in prvo sv, obhajilo.« — To ni izmišljen roman, marveč resničen dogodek iz sedanje vojske.
Sežiganje mrličev je po naredbi katoliške Cerkve nedopustno, a se kljub temu vedno oglašajo svofcodomisleci, da bi za to dobili postavno odobrenje državnega zbora. V zdravstvenem odseku avstrijskega državnega zbora so 14. marca res prodrli s predlogom, da bi se smeli mrliči tudi v Avstriji sežigati, namesto pokopavati. Zastopnik vlade, znani grof Chorinsky, jim je pa naravnost povedal, da ta stvar ni priporočljiva in nujna ne iz zdravstvenih, ne iz verskih ozirov. Nasprotno verski čut večine avstrijskih prebivalcev bi bil žaljen, če bi hotela vlada to namero uveljaviti.
Zastopniki finske ljudovlade so se pred tedni poklonili sv. očetu Benediktu v Rimu ter izrazili vdanost sv. stolici. Sprejeti so bili c vsemi častmi — ter odlikovani z visokimi redovi. Papež se je po avdijenci z njimi še dolgo in ljubeznivo razgovarjal.
Po domovini.
Dalmacija. Za škofa v Splitu je cesar imenoval makarskega pomožnega škofa dr. Jurija Carica; za škofa v Hvaru pa dosedanjega libeniškega Luka Papafava.
Vojniško cerkev v spomin vsem padlim vojakom so sklenili postaviti v Celovcu. Stala bo poleg semeniškega poslopja, ki ga bodo zgradili v doglednem času. Celovški škof dr, Adam Hefter je sestavil ognjevit oklic na duhovščino in ljudstvo, naj bi darežljivo prispevalo v ta namen. Obenem se obrača ondotni nadpastir do vseh škofijanov s prošnjo za milodare, da bi se mogla čimpreje zopet sezidati in izročiti svojemu namenu božjepotna cerkev Matere božje na Sv. Višarjah. Znano je, da je bilo ondotno Marijino svetišče porušeno od Italijanov leta 1915. ob navzočnosti francoskega maršala Joffre-a, ki s* ie ogledoval postojanke na meji koroške de-
žele. Za nabiranje darov se je osnoval škofijski odbor, ki mu načeluje ondotni škof sam. Tudi se je ustanovila posebna mašna zveza (svetovišarijska) z letnim doneskom 2 K.
Umrl je dne 6. aprila č. g. Matija Ger-zin, župnik in duh. svetnik v Preserju, star 70 let. Pokojni je bil posvečen leta 1875.; na zadnjem mestu v Preserju je služboval 16 let. N. v m. p.!
Duhovske zadeve. Vodiški kaplan č. g. Fr. Zorko je poklican kot kurat v vojno službovanje. — Trnovski župnik v Ljubljani č. g. Iv. Vrhovnik je na lastno prošnjo umirovljen. Sta-rejšinstvo mestne občine ljubljanske je predlagalo za naslednika č. g, Franceta Finžgarja, župnika v Sori, ki je 2. aprila nastopil novo službo in bil od župljanov slovesno sprejet. — Premeščeni so čč, gg.: Fr. Frakelj, kaplan v Vremah — v Hrenovice; Josip Kres iz Hreno-vic v Vodice; Jos. Markič, kaplan v Boštanju, je imenovan za župnega upravitelja v Podkra-ju; Ivan Maierhofer, bivši župnik krške škofije, dosedaj v vojni službi, za župnega upravitelja na Planini pri Vipavi.
Celovec, V vojno službo je vpoklican č. g. Konrad Mente, župnik v Vetrinju; na njegovo mesto je prišel kot administrator č. g. Anton Oblak, kaplan v Hodišah; za župnega upravitelja mestne župnije v Celovcu je imenovan ondotni kaplan č. g. Jos. Čedišnik. Za sooskrbnika župnije Horzendorf je določen č. g. K. Jareš, župnik v Projeru.
V ljubljansko škofijo je sprejet koroški žApnik g. Janko Maierhofer, ki je pretrpel za Časa svetovne vojske mnogo hudega in bil dalj časa na fronti kot preprost infanterist. Odlikovan je bil z dvojno hrabrostno svetinjo. Imenovan je za župnega upravitelja na Planini pri Vipavi.
Izpremembe v križevniškem konventu v Ljubljani. Nadvojvoda Evgen je kot vel. predstojnik nemškega viteškega reda dovolil, da se osnuje v Ljubljani samostojna postojanka s prednikom, ki ima naslov »prior . Nedavno je bila volitev, pri kateri so to čast vsi upravičeni volilci poverili sedanjemu voditelju č. g. P. Bernardu Polak. Prior ima piavico, da samostojno urejuje vprašanje duhovstva v župnijah, ki so združene v označenem redu.
Božje in cerkvene zapovedi niso in ne bodo prenehale. Marsikaj se je v sedanjem vojnem času razrahljalo in obrnilo na slabše. Nekateri si — žal — ob prestopkih božje postave tolažijo vest, češ: > Zdaj je vojska!« Da, a vojsko Bog dopusti, da bi nas poboljšala in spokorila; nekateri jo pa izrabljajo za greh in hudobijo. Tatvin je toliko, da se mora človek res zgražati in klicati: »Kam plovemo?« Tako
daleč smo prišli, da morajo v Ljubljani spravljati sveče z oltarnih svečnikov, ali jih pa nadomeščati čez dan z lesenimi posnetki. Še celo zavese pri spovednicah so bile odrezane jfl pobrane. Take sile pa vendar ni, da bi gogu kradli in delali škodo po cerkvah.
Poletni čas. Zopet ista naredba, kot lani, da so kazalce na urah pomaknili za 60 minut naprej. V nekaterih škofijah, kakor n. pr. v jolnograjski, so odločili, da ostane iz važnih jocialnih in dušnopastirskih vzrokov za službo božjo isti čas in isti red kakor v času pred vojsko.
Rajnim v spomin.
f Jožef Vidmar — šolski brat.
Iz reda bratov krščanskih šol je svetovna vojska iztrgala že tri slovenske ude.
rNa Sveti večer 1917 je italijanska granata končala življenje 23letnemu Jos. Vidmarju. Luč sveta je zagledal ta blagi mladenič v Zgornjem Brniku, župnija Cerklje pri Kranju.
objokovani Ivan, ki si tako vestno izpolnjeval pravila Marijine družbe I	\
Anton Kozel) iz Tunic, padel na laškem bojišču dne 28. januarja pri Asiagu. Bil je blag mladenič, vnet za vse dobro. Služil je sedmo leto ter težko pričakoval vrnitve domov, da bi bil v pomoč domačim. Vkljub vojnim nevarnostim je ostal zvest ne le cesarju, ampak tudi Bogu, za kar upamo, da mu je bil Bog mi-lostljiv sodnik.
Vsplaval v nebesa.
Koncem februarja je vsplavala čista duša Filipa Pirha iz Straže pri Cerknem iz doline bridkosti tja, »kjer jok utihne, ne teko solze«. Električni tok je uničil živahnega in ljubkega 16letnega dečka. Kakor mora je legla pretre-sujoča vest na vso okolico: Filipa ni več! Krog okrašenega odra in ob tihem grobnem domu so tekle solze vsem navzočim. Zakaj? Mladi Filip je bil vsem vse. Ljubezniv do vseh, ga ni bilo, da mu Filip ni ustregel. Mladina je imela v njem svoie središče; bil je najmlajši
Jožef Vidmar.	Ivan Kapns.
Leta 1913. je vstopil v red, kjer je dobil z redovno obleko ime: brat Aleš. Po končanem novicijatu je deloval — iz krščanske ljubezni do bližnjega — za vzgojo mladine. S svojo veselo naravo in poštenim gorenjskim humorjem se je priljubil vsakomur, ki je imel srečo, hiti v njegovi družbi.
Par dni pred Božičem mi je pisal: »Že tretjič bom letos praznoval božične praznike — pod milim nebom daleč od svojih ljubih sobratov.« Toda, ni jih praznoval »pod milim nebom«, temveč — v nebesih samih.
Ljubi brat, bodi ti lahka tvoja gruda!
f Ivan Kapus.
Kožarje pri Ljubljani. Bog je pripustil, da le padel na italijanskem bojišču na hribu sv. Gabrijela edini sin in dober mladenič iz kato-jjško-narodne hiše Rokove. Bil je član Marice družbe in Orla. Bog Ti daj vse dobro,
Anton Koželj,	Filip Pirh.
odbornik našega kat. izobraževalnega društva. Ni je bilo skoro nedelje, da ga nisi videl pri svojem evharističnem Kralju, in kar nas navdaja z največjim zaupanjem, umrl je z Marijinim škapulirjem. Mladeniči, ali vas ne gane spomin na ljubkega mladeniča? Ali ni potrebno, obleči sv. škapulir, ker ne vemo ne ure, ne dneva?
Nepozabni Filip, ne pozabi nas, ki smo Te prisrčno ljubili; daj, izprosi nam, da smo stanovitni v prejemanju ljubega Zveličarja in do smrti zvesti sinovi in hčere Marijine! Verujemo, da se snidemo!
Marijine družbe.
Od nekod. Še mnogo deklet bi pristopilo k Marijini tružbi, ko bi ne bilo toliko napuha in preziranja.revnih deklet. Marsikdo je že izražal željo, da bi rad videl v naši župniji družbcnice ponižne v obleki. V
tem poštnem času pa so dekleta kljub temu # vse v svilenih rutah, revne zato pa prezirane. Sploh revna dekleta nimajo nobene veljave in v družbi ni pravega veselja zaradi preziranja in napuha. — Marsikaj je že »Bogoljub« poravnal in marsikatero poboljšal, zato se obrnem do Vas, da poskusite malo iztrebiti napuh iz Marijine družbe. Govori se: družbe-nica je, pa je še bolj napuhnjena kot smo druge; in se ne zmeni za nobeno besedo, ako-ravno je posvarjena. In sploh naših družbe-nic ni za posvariti, je koj ogenj v strehi. (To je res, da si nekatere ne dado nič reči in da so strašno razžaljene, če so kaj posvarjene. Res je, da je temu kriv le napuh. Ur.) Zaradi tega ravnanja marsikatera ne pristopi k družbi. Sila me priganja, da Vam to naznanjam, ker družba trpi na dobrem imenu zaradi napuha in preziranja drugih, ki niso še v družbi. Kje je ponižnost?!
Še enkrat: Kje so svetinje? V »Bogoljubu« št. 3 sem čitala članek: »Dekleta, kje so svetinje?« Da, res, tudi v naši župniji bi bil ta opomin potreben. Po zadnjem shodu sem vprašala neko Marijino družbenico, zakaj da nima svetinje? Pa me je zavrnila: »Jaz jo imam rajši doma, drugače se mi preveč trak spremeni.« Zdi se mi podobna onemu hišniku, ki mu je Gospod izročil en talent. On pa je šel in ga zakopal, da mu ga kdo ne ukrade. — Mnogo, mnogo je tžfkih, ki so Marijine hčere samo v knjigi, a v resnici so daleč od nje. Sram jih je nositi Marijino svetinjo. Njih svetinja je denar, njih družba pa gostilna in še Bog ve kaj. Draga dekleta! Kaj če boste morale slišati enkrat očitajoče besede svoje nebeške Matere: Sramovale ste se mojega znaka, ne poznam vas. — Iz Št. Ruperta v Slov. gor.
Ptujska gora. K že zadnjič naročenim 100 »Bogoljubom« naročamo danes še 10 izvodov. Ker šteje naša Marijina družba doslej le 108 udov, »Bogoljub« pa 110 naročnikov, je, kakor komaj kje, naša Marijina družba izpolnila gesto: Kolikor Mar, družben^c (— ikov), toliko »Bogoljubov«!
Iz Škofje Loke: Naša dekliška Marijina družba sedaj po duhovnih vajah prav pridno d^Juje posebno v dveh odsekih, katere je ustanovila. Prvi je evharistični odsek, v katerem je 44 članic v prvi in 145 v drugi vrsti, drugi pa je misijonski odsek, kateri je v kratkem času nabral lepo vsoto 1600 K za misijone; tudi je pristopila naša Marijina družba k Misijonski zvezi kot njen ustanovni član, za kar smo darovali 200 K. Na sv. Jožefa dan je priredila družba srečolov s petjem in Reklamacijami. Družbenice so prinesle skupaj
mnogo dobitkov, bilo jih je; 120. Najbolj nied vsemi pa se je odlikovala Marija Jenko po domače Koroščeva Micika iz Lipice, daro. vala je mnogo zelo lepih dobitkov in se ne iz. rečeno veselila tega dneva, ter ga zelo težk0 pričakovala. Pa ni ji bilo usojeno, da bi se bila z nami veselila ta dan. Grozna nesreča j0 je zadela v nedeljo pred praznikom, ko je na-livala bencin v svetilko. Bencin je eksplodiral ter ji bruhnil v glavo, Micka je v veliki zme-denosti letela na prosto ter klicala na p0. - moč. Domači in sosedje so prihiteli skupaj, rekli so, da je gorela kakor živa baklja ali kakor škopnik. Komaj so pogasili ogenj s tem, da so jo pokrili z mokrimi koci. Revica je | grozno trpela. Do pasu vsa ožgana je živela še do četrtka zjutraj, in še le v četrtek zjutraj ob 3. uri je njena zares blaga duša, preskuše-na po tolikem trpljenju, pohitela v naročje nebeške Matere, kateri je tako zvesto služila tukaj na zemlji. Pri njej so se uresničile bese- I de: Kakoršno življenje taka smrt. Zares lepo je bilo življenje pokojne Marije. Kako vneta je bila za čast Marijino vselej in povsod, s kakim veseljem je prihajala k pevskim vajam, katere je imela Marijina družba skoraj vsako J nedeljo, da je potem po shodih navdušeno prepevala slavo Mariji! Pa tudi sedaj v grozuih bolečinah, posebno zadnjo noč, je večkrat zapela; ponavljala je večkrat tisto njej najbolj I ljubo pesem: Večerja zadnja je minula, katere se je zadnji čas učila. Imela je pokojna Micika tudi veliko usmiljenje do revežev, prav rada je darovala za dobre namene. Ko smo pobirale obleko za goriške begunce, je navezala celo rjuho zgornje obleke in perila. 7. njenega obraza je odsevala čista duša, zato je bila vedno vesela in prijazna z vsemi ljudmi, Četudi iz premožne hiše doma, je prav po se-stersko občevala z vsemi družbenicami, mladimi in starimi, bogatimi in revnimi. Tudi se ni sramovala pred svetom, ter je v svojem 20. letu pristopila v spokorni tretji red sv. Frančiška. (V naši Marijini družbi je 137 deklet, ki so zapisane tudi v tretjem redu.) Prav pridno je prihajala pokojna Marija k sv. zakramen-tom, skoraj vsako nedeljo si jo videl pri miz' Gospodovi. Tako je tudi zadnjo nedeljo bila zjutraj še pri sv. obhajilu in gotovo ni slutila, da bode to sveto obhajilo njena zadnja popotnica, ker pozneje jo obhajati niso mogli več radi opeklin in oteklin. Na praznik sv. Jožefa so ji podelili še sv. poslednje olje, ter potolažili s tem, da so ji obljubili, da bode ona dobila najlepši dobitek, ker vsa dekleta so pri srečolovu obljubile, da bodo darovale za njo sv. mašo in sv, obhajilo. Vsa potol^žen« je potem čez par dni v cvetju svojih 22 let mir-
ao v Gospoda zaspala. Solza, ki je zdrknila po mirnem obličju, je razodela, da je čista duša odhitela k božjemu Jagnjetu v rajske višave, kjer bo na veke blagrovala uro, ko je ?>rce Njemu in Mariji darovala. Kako splošno je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb. Zares lepo število družbenic in nedružbenic jo je spremilo na zadnji poti, tudi so ji pred hišo in na grobu zapele v slovo. Umrlo je sedaj v kratkem času tudi več starejših družbenic, namreč Marija Arhar, ki se je tudi z lučjo ožgala, ter jo je plamen zadušil, dobili so mrtvo v stanovanju; druga je Terezija Grohar in tretja Katarina Kavčič. Bile so vse od svojih mladih let dobre hčere Marijine. Uprimo, da že vživajo plačilo za vse trpljenje, katero so prestale v dolgi bolezni. Priporočamo vse v molitev, — Tajnica.
Studeno pri Postojni. Dne 5. aprila smo pokopali zgledno družbenico Frančiško V i d x i h iz Strmce. Njena smrt je bila mu-čeniška. Dne 2, aprila je prišla iz bližnje Planinske gore od sv. maše. Pri povrnitvi z božje poti, kjer je še prav veselp prepevala, se je poslavljal njen brat vojak, ki je prišel na dopust. Mlajši brat, ne vedoč, da je puška nabasana, jo sproži. Strel tako nesrečno zadene sestro, da je še tisti dan umrla v bolnišnici v Postojni. Zadeta je bila v pljuča in je izkrvavela. Pri operaciji so ji odrezali roko, mrtvi zopet nazaj prišili. Bila je tudi previdena; eno uro potem je že umrla. V teh velikih bolečinah se je zelo vzpodbudno obnašala. Trpela je tiho in mirno, vdana v božjo voljo, vredna hčerka Kraljice mučencev. Pokojna je tudi rada prepevala. Na podružnici v Strmci navad'-- oojejo pri delavniški maši; med temi pevk s bila tudi ona.
Tu imate članice Marijine družbe zgled, koliko trpijo vojaki v tej vojski. Mnogi so še bolj ranjeni in umirajo še v večjih bolečinah kakor ta. Bodite hvaležne Bogu, da ste proste vojaščine, te svetovne morije. Živite v tem času v duhu pokore in molitve; bodite ponižne v obleki in lajšajte po svojih močeh to splošno gorje. Darujte sv. Obhajila in are molitve v namen miru. Vojskujte se z orožjem sv. rožnega venca z božjo pravičnostjo, da jo premagamo, da nam zašije zarja miru.
Smlednik. Teden pred sv. Jožefom je bil za nas čas duhovnega prenovljenja. Naš preč. gosp. župnik, voditelj Marijine družbe so namreč preskrbeli duhovne vaje za vse tri Marijine družbe in za vrtec. Vodil jih je gospod škofijski voditelj. Upamo, da ne izostane tudi sad, kajti večinoma so jih z vsem zanimanjem vse članice poslušale pri vseh govorih. — V
I molitev priporočamo tudi dve rajni družabnici
dekliške Marijine družbe, ki sta tekovn pretepenega posta umrli. Prva Marija Fon, je bila begunka iz Kobarida, že pri nas sprejeta v Marijino družbo, in je bila pridna, vsetn priljubljena deklica 19. let, pa ji je sušica končala mlado življenje, mesto da bi se vrnila v domovino, pa se je preselila v nebesa; pogreb je bil lep. Druga pa Marija Završnik iz Vrja, ki je nepričakovano naglo umrla, V petih dneh je bila zdravi in pokopana.
Studenice. Dne 5. februarja, na sv. Agate dan, je napravilo osem slovenskih deklet na jako slovesen način obljube v našem samostanu Magdalenk. Na praznik Marijinega Oznanjenja pa smo imele dekleta kaj lepo in vzpodbudno ustanovno slovesnost Marijine družbe, za katero so nas poprej vzgajali in pripravljali v več naukih vč. g. misijonar Zdravlič, 72 mladenk nas je stalo okrog Marijinega'oltarja in napravile smo svoji ljubi nebeški Materi obljube večne zvestobe. Pomagaj nam Marija Ti k zvestobi in veselemu in vztrajnemu napredku v vsem dobrem!
Žiri. imeli smo duhovne vaje za dekleta. Vodil jih je č. p. Jan. Pristov, Bog bodi plačnik za njegov trud, čegar sad že opažamo! Nikakor nismo mislili vseh spreobrniti, to bi bilo nemogoče. Dovolj je za enkrat, da se je. vznemiril tisti zli duh, ki kakor mora leži na naši dolini — nenravnost. S tem nikakor ne mislimo kratiti časti poštenih deklet. Toliko večja čast za nje, kolikor večja nevarnost. Nadaljevati bo treba boj, kateri ne sme več zaspati. V tem oziru ne smemo poznati več nobenih ozirov in popustljivosti! Nenravnosti brezobziren boj!
Širje pri Zidanem mostu. Tudi pri nas smo imeli tridnevne-duhovne vaje 15., 16, in 17. marca. Vodila sta jih čč. gg. Kitak in Tumpej. Verniki so se v obilnem številu udeleževali in sv. zakramente, prejeli. Zato se pa moramo zahvaliti našemu g. župniku L. Kolencu, ker se toliko trudijo za zveličanje naših duš.
Ribno pri Bledu. Naša dekliška Marijina družba je imela tridnevne duhovne vaje, katere je z največjo vijemo vodil preč. gosp. superior Valentin Eržen. Upamo na najboljši uspeh. Presrčno hvalo izražamo tem potom preč. g. superiorju za njegov obilni trud. Na praznik sv. Jožefa je bilo sprejetih 10 novih udov. Družba šteje točasno 99 udoy. Bog daj prave stanovitnosti v dobrem! ; .,
Šmartno v Rožni dolini pri Celju, Vse ni tako, kot si voditelji žele, ali boljše je že, kakor je bilo pred par leti,-ko se je ustanovila Marijina družba. Tedaj nas je bilo; sprejetih 99. Od takrat se jih je sprejelo vsako leto nekaj nanovo, v teku teh let se jih je izklju-
čilo 12, poročilo 6, nekaj pa jih je odšlo drugam. Sedaj šteje družba 127 družbenk. »Bogoljubov« prihaja v našo župnijo čez 50, pa želeti bi bilo, da bi jih še več. Dekleta pridno prejemajo sv. obhajilo. Lepa je bila slav-nost blagoslovljenja nove zastave na Malo Go-spojnico. Zastava je krasna; na eni strani je slika Brezmadežne, na drugi Srca Jezusovega.
Ig pri Ljubljani. 8. februarja je po kratki «. mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo nepozabna Nežka Župec iz Matene v starosti 21 let, edina opora onemoglim staršem in vzorna družabnica Marijine družbe. Vdana v voljo božjo je prenašala svojo težko bolezen. Kako je bila pri vseh priljubljena, je kazal njen lepi pogreb, ki so se ga v obilnem številu udeležile njene sosestre, ki so ji pri odprtem grobu zapele ganljive žalostinke v slovo, Priporočamo jo v pobožno molitev!
Sv. Anton v Slov, gor. Skromen spominek vzgledni Marijini družbenici Anici Kup-Ijfen v Kadrencih. Kdo ni poznal te blage, ljubeznive 16letne deklice, ki je s svojim čed-nostnim življenjem dajala najlepši zgled vsem svojim vrstnicam? Bila je marljiva pri vsakem delu, zato pa si je pri težkem delu nakopala jetiko, katera jo je spravila v prezgodnji grob. Dolgo in mučno bolezen je prenašala skozi eno leto z junaško potrpežljivostjo. V »vojih zdravih dnevih je rada pogostokrat pristopila k mizi Gospodovi, zato je tudi v njenih bolečinah prišel jo sedemkrat tolažit ljubi Jezus s svojim angelskim kruhom. Ko ga je zadnjikrat sprejela za sv, popotnico, zaželela ti je smrti. Kako je bila povsod priljubljena, pokazal je njen krasni pogreb. Veliko število belooblečenih deklet jo je spremilo na mrtvaški vrt.
Dramlje. Vse besede o našem petju na shodih Marijine družbe v 2. štev. »Bogoljuba« bi bile morale izostati. Lepo petje ljubimo vsi in je dovoljeno v svetek in petek, samo nerednosti so prepovedane.
SPOMINJAJTE SE UMRLIH!
Uršula Selan, Ježica.
Ivana Novak, Staritrg pri Trebnjem.
Frančiška Mežek, Tržič.
Jožefa Jazbinšek, Pilštanj.
Marija Strašek, Pilštanj.
Antonija Pustišek, Pilštanj,
Marija Amon, Pilštanj,
Antonija Pogojnik, Zavrh,
Roza Krebl, Št. Ilj pod Turjakom.
Frančiška Anžlovar, Št. Vid pri Zatičini.
Marija Gliha, Št. Vid pri Zatičini.
Marija Hribar, Št. Vid pri Zatičini.
Andrej Štular, Dolinčice, Koroško.
Marija Kranjc, Borovnica.
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
Neka oseba v veliki dušni in telesni stiski, za milost popolnega kesanja, da bi opravila dobro sr. spoved; za zmago hudih iz-kušnjav ter za dar zbrane molitve. — Neka oseba v zelo važni zadevi na priprošnjo sv. Antona. — Vojak Fr. Kramar sebe in svojega starega, osamelega in potrtega očeta. — Marijina družabnica, da bi zadobila zdravje v glavi ter svojega očeta, da bi po dolgih letih zopet vredno prejel sv. zakramente, — Neka pijančevanju in drugim pregreham vdana oseba, da bi ji ljubi Bog podelil milost spreobrnjenja. — Neka oseba, da bi zadobila darove sv. Duha. — A. K. za zdravje bolne noge, — T, N. za srečen izid v neki pravdi po nedolžnem obrekovane in za mir med sosedi. — Neka oseba svojo sosedo, ki daje očitno pohujšanje s prestopkom pete in šeste zapovedi božje, — Dve družini, v katerih vlada razdor. — Marijina družabnica za dušni mir, vredno prejemanje sv. zakramentov ter gorečnost v molitvi, — Neka oseba, da bi bila uslišana v neki važni srčni in dušni zadevi, — Mladenič Marijine družbe za zdravje bolne noge, — Vse še ne uslišane prošnje.
Književnost.
»Šmarnice« za leto 1918 so nedavno izšle. Knjižico je spisal znani govornik dr. J e r-š e pod naslovom »Lavretanske Šmarnice«. Lepe so. Razpečavajo se hitro. Kdor jih hoče imeti, mora hiteti, da jih še dobi.
Knjiga »Vojska na Balkanu«, spisala profesorja dr. V. Šarabon in A. Sušnik. ki je bila več let prepovedana, se zopet dobi. Cena za broširan izvod 7 K 15 vin., elegantno vezan 11 K.
Obe knjigi se dobita v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Darovi.
Za najpotrebnejše misijone: štupar Neža, Kamnik, 5 K; Bizjak Frančiška, 2 K; Leveč Marjana, 1 K; Okorn Angela, 2 K; Neimenovana, Ljubljana, 5 K; Antonija Stegu, Gradec, 5 K; po f Uršuli Kolar, Markačica, 20 K; Antonija Duh iz Radgone nabrala 61 K; Neimenovana oseba iz Štajerskega 1000 K; Frančiška Baje, Zapuže, 12 K; Neimenovana iz Cerknice 20 K; Uršula Merhar, Ježica, 6 K; Mar. Merhar, Ježica, 4 K; Jožefa Bužga, Mir-napeč, 4 K.
Za odkup poganskega otroka: 2ajec Marija, Zg. Zadobrova, 25 K (na ime Marija);
f"ranc Žigon, Lokavec (za dečka z imenom Anton) 40 K; Angela Soban, Lokavec (za dečka z imenom Angelj) 40 K; I-vana Trošt, Lokavec (za dečka z imenom Frančišek) 30 K; Neimenovana iz Doba (za dečka z imenom Janez) 30 K; Veronika Prodnik, Solčava (za dečka z imenom Janez) 30 K; Neimenovana iz Rečice na Paki (za zamorsko deklico z imenom Cecilija) 30 K; Ivan Šantelj, Gorice (za dečka z imenom Janez) 25 K; Neimenovana iz Lipe (za dečka z imenom Frančišek) 30 K; Jedert Dovč, Ježica (za dečka in deklico z imeni: Andrej, Elizabeta) 60 K.
Za gobovce: Ivan Zore, kaplan v Št. Vidu pri Zatičini, 5 K.
Za stradajoče: Saje Mihael, župnik, Ska-ručina, 5 K.
Za misijone sploh: Saje Mihael, župnik, Skaručina, 10 K; A. Kvas 2 K; fantje in dekleta iz župnije Sv. Andraž v Slov. goricah, 160 K; Mar. Tavčar, Črnivrh, 2 K; Terezija Uršič, Hotavlje, 10 K; Marijana Uršič, Hotav-lje, 30 K; Debelak Fr., Postojna, 20 K.
Za afrikanske misijone: Ivan Zore, kaplan v Št. Vidu pri Zatičini, 2 K; Ivana Trošt, Lokavec, 10 K; po umrli Uršuli Kolar, Mar-kačica, 20 K; vojak Anton Babič, 4 K; Ivana Lokar, Lokavec, 20 K; Mar. Žigon, Lokavec, 11 K; Terezija Nemec, Lokavec, 20 K; župni urad Črnomelj 15 K 56 vin.
Za kruh sv. Ar.tona Ivan Zore, kaplan, 2 K: :. Vaa« 23 K; po umrli Uršuli Kolar, Mar-kačica, 20 K; Neimenovana oseba 5 K; Terezija Pavline, Sladkagora, 12 K; Genovefa Kajdič, Lovnanoč, 20 K.
Za frančiškanski samostan in cerkev sv. Antona v Brežicah: Neimenovana oseba iz Št. Vida pri Vipavi 14 K.
Za frančiškanske misijone: Po umrli LTr-šuli Kolar, Markačica, 20 K.
Za Apostolstvo sv, Cirila in Metoda: Po umrli Uršuli Kolar, Markačica, 20 K; Albert Pravst, kaplan, Dob (zbirka) 30 K 10 vin.; Ivan Šantelj, Gorice, 20 K.
Za Armado sv. Križa: Po umrli Uršuli Kolar, Markačica, 20 K; M. Kvas 4 K; Franc Pivk, Stara Loka, 6 K.
Za varuhe Božjega groba: Župnija Črnivrh nad Idrijo 47 K.
Za Patronat sv, Vincencija: Rozalija Mulec, Sv. Marjeta ob Pesnici, 20 K.
Za cerkev na Sv. gori: Cerkvene pevke v Lokavcu na Goriškem 40 K.
Za cerkev na Sv. Višarjah: Neimenovana oseba 10 K: Marija Freišteiner 4 K; Franc Pivk, Staraloka, 20 K.
Za Dejanje sv. Detinstva: Albert Pravst, kaplan, Dob (zbirka) 43 K; Rozalija Mulec
Sv. Marjeta ob Pesnici, 20 K; Josip Markič, kaplan, Boštanj (zbirka), 12 K; po umrli Uršuli Kolar, Markačica, 20 K,
Za odkup zamorskega otroka: Jera Rus, Luče, 22 K; za krst zamorskega otroka (na ime Anton) Urša Nose, 20 K; Zupančič Franca (ime Veronika) 20 K.
Za »Misijonsko zvezo«: Neimenovan, 3 krone; Alojzij Čižek, župnik, Poljčane, 37 kron 60 vin.; Jožef Repič, Zapuže, 50 kron; Neimenovana iz Ljubljane 200 Kj Saje Mihael, župnik, Skaručna, 10 K; Neimenovan, Sv. Jožef na Celjem, 30 K; Stare Magdalena, Mekine, 200 K; zbirka župljanov, Sv. Križ pri Kostanjevici, 170 K 20 vin.; Neimenovan, Sv. Križ pri Vipavi, 20 K; Neimenovan, Sv. Križ pri Vipavi, 7 K; Franc in Ana Arh, 51) kron; Cecilija in Angela Mužan, 4 K; Andren-šek Jožef, Buče, 25 K; umrli Janez Novak, dekan, 200 K; Frančiška Mak, Leveč, 20 K; Neimenovan, Sv. Jožef nad Celjem, 18 K; dekliška Marijina družba, Prečina, 60 K; Kra-šovec Marija, Vrhnika, 30 K; Neimenovan, 10 kron; Neimenovan 2 K 80 vin.; dekliška Marijina družba, Rudnik, 200 K; »Roža« iz Žalne, 200 K; dekliška Marijina družba, Žalina, 200 kron; Neimenovan 307 K; Fugina Marija, Gradec, 20 K; Doroteja Bidovec, Zalog, 20 kron; Neimenovana, Ljubljana, 10 K; Frančiška Ipavec, Rovte. 3 K; Frančiška Uršič, Rov-te, 1 K; Vižentin Uršula, 10 K; Štefan Bolfan, župnik, Šišljavič, 7 K; Šornen Janoš, vojak, Črešnovci, 20 K; Uršula Kolar, Markačica, za svojo umrlo mater 20 K; Pavla Bernard, Re-teče, 10 K 20 vin. .
Za »Misijonski dom«; Mušič Rozalija, 100 kron; Neimenovana 2 K; Gajšek Štefan, Hošnica, 100 K; Gajšek Marija, Hošnica, 100 kron; Gajšek Jožef, Hošnica, 100 K; Neimenovana, Ljubljana, 5 K; Gajšek Uršula, Hošnica, 100 kron.
Za »Dejanje sv, Detinstva« so poslali eč. gg. voditelji (do 13. aprila): J. Kete, mestni kaplan šentpeterski v Ljubljani 80 R (zbirka šolske mladine v Mostah), 20 K (zbirka Marijinega vrtca); za odkup pog. otroka 70 K; — neimenovan iz Štange pri Litiji 50 K: Janko Dolenc, kaplan v Trnovem na Notr., 15 K (zbirka šole na Vrbovem); dr. J. Ukmar, prof. v Trstu, 4 K; ga. Jož. Cerar, Ljubljana, 10 K; Ivan Vrhovnik, župnik, za trnovsko župnijo v Ljubljani, 60 K 20 vin.: svetnik Avg. Šinkovec, mestni župnik v akofji Loki, 100 K; Janko Barle, mestni župnik šentjakobski v Ljubljani, 206 K; Ant. Hafner, kaplan v Žužemberku, 70 K 50 vin.; svetnik J. Zabuko-vec, župnik, Križe pri Tržiču, 124 Iv 14 vin.: V. Vondrašek, župnik, Podbrezje, 46 K 40 v„
[van Strajhar, kaplan, Št. Rupert na Dolenj., 30K; Matija Noč, kaplan, Sodražica, 18 K; Karel Sparhakl, kaplan na Bledu, 113 K; AL Lesar, kaplan, Staritrg pri Ložu, 44 K 74 vin.; Matej Ahačič, župnik, Leše, 30 K 88 vin.; Jernej Podpečan, vikar v Konjicah, 79 K 35 vin.; Jos. Ambrožič, kaplan, Polhov gradeč, 74 K; Lud. Lederhas, katehet na ur-šulinski šoli v Škofji Loki, 150 K (IV. zbirka); Fr. Pfajfar, kaplan, Breznica, 20 K; Anton Jemec, župnik, Št. Jakob ob Savi, 19 K 20 v; Fr. Pivk, posestnik, Stara Loka, 30 K.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. M.
Kožar, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, 17 K 50 vin.; Marija Ahlin, Žalina, 80 K; neimenovan 20 K; č. g. dr. G. Pečjak 100 K; neimenovan bolnik 10 K; A. Esih 2 K; župnija Ajdovec 12 K; Št. Vid nad Ljubljano 100 K; Škofja Loka 200 K; Št. Lovrenc 100 K; Janče 9 K; Kokra 4 K; Stranje 4 K; Selca 129 K 40 vin.; Št. Lenart nad Škofjo Loko 21 K; Pod-brezje 15 K; Sela pri Kamniku 75 K; Marijina družba pri Sv. Jakobu v Ljubljani 200 K kot ustanovnino; .Žalina 120 K; Sora 75 K 26 vin,; Sodražica 14 K; Brezovica 10 K; Javor pri Ljubljani 8 K 58 vin.; Dobrnič 59 K 27 v,; Skaručina 4 K; Vipava 3 K 42 v,; Duplje 10 K; Št. Peter pri Novem mestu 35 K; Moravče 130 K; Leni Hammer pri Gradcu zbrala 30 K (venec); Marija Novljan 50 K; neimenovani 1000 K; neimenovana 55 K; za vsakdanji kruh 30 K.
Za odkup poganskih otrok: Neimenovana iz Trbovelj (za deklico Marijo) 30 K; Neimenovana iz župnije Trebnje (za dečka z imenom Jožef) 30 K, (za deklico z imenom Marija) 30 K; Jožefa Cugelj (za deklico z imenom Jožefa) 60 K; Neimenovana iz Breznice (za dečka in deklico z imeni Jožef in Marija) 50 K; Frančiška Kristan, Skedenj pri Trstu (za deklico z imenom Marija Frančiška) 24 K; Anton Zora, Lokavec (za dečka in deklico z imeni Anton in Elizabeta) 70 K; Antonija Sti-bilj, Lokavec (za dečka in deklico z imeni Anton in Marija) 60 K; Neimenovana iz Lo-kovca (za dečka in deklico z imeni Frančišek Seraf. in Ana) 60 K; Pepina Bole, Žeje (za za-morčka z imenom Jurij) 30 K; ,-Župni urad Št. Jurij ob Taboru za dva zamorčka 50 K; Valentin in Helena Užnik (za zamorčka z imeni Valentin in Uršula) 120 K; Tomaž in Uršula Tratnik, Sela p. Borovlje (za zamorčka z imeni Tomaž in Uršula) 120 K; Marija Užnik, Sela p. Borovlje (za zamorčka) 25 K; Frančiška Prijatelj, Št. Vid.pri Planini (za dečka z imenom Anton Pad.) 30 K; Neimenovana s Prim« skovega (za dečka z imenom Janez Kapi-stran) 40 K.
Za Dejanje sv. Detinstva: Matija Lunder, Legen, očajarsko, 20 K; Matej Tavčar, kaplan, Selca, Gor., 70 K; Janez Miklavčič, župnik, Zavrac, 10 K; druga zbirka šolskih otrok, Selca, Gor., 60 K.
NAZNANILO GLEDE SIROT.
Deset vojnih sirot se sprejme v vojno sirotišče na Homcu. Priglasi naj se Dobrodelni pisarni v Ljubljani.
Op. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta,
LISTNICA.
F. J. iz Č. V. Zavod za padla dekleta (sester dobrega Pastirja) je v Gradcu. Najbolje bi bilo obrniti se na č, g. dr. Alojzija Nastrana, Graz, Mariengasse 48.
M. O. M. »Hvaljen Jezus« se vam zdi prekratko; biti bi moralo »Hvaljen bodi Jezus«, Vidite, ljuba moja, to je sam6 navada, ušesa in jezik nista navajena; pa počasi se bosta že privadila. Po vašem bi bilo tudi »dober dan, 'dobro jutro, dober večer, lahko noč«, prekratko, reči bi se moralo »dober dan i. t. d. bodi!« Kar pa se tiče »Hvaljen Gospod Jezus«, to pa moramo prepustiti višjim gospodom, ki imajo to določati. Res pa je, kar pravite, da zdaj hoče biti vsak gospod, samo Gospodu Jezusu ljudje ne dado časti, ki mu gre.
A. C. in drugim. »Hči Brezmadežne« se dobi zdaj" v »Ničmanovi prodajalni v Ljubljani«. Naslov zadostuje kar tak,
A. K. Kje je Magyzacki, tega pa tudi pri nas ne vemo.
—n— Če se še lahko imenuje Marijin otrok, ako izgubi čistost itd., tega ne moremo odgovariat: javno, to vprašajte spovednika!
Č. g. L R. Vaši želji se bo ustreglo; a ni mogoče tako hitro, kakor Vi želite. »Družbenik Marijin« bo izšel v nekaj mesecih. — Knjižica »Bog med nami« bo pa v kratkem do-tiskana.
M. E. O volitvah v predstojništvo M. dr. bomo enkrai govorili posebe.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
S prihodnjo 6, številko »Bogoljuba«* ustavimo list vsem cenj, naročnikom, kt dotlej ne bodo poravnali naročnine za naš list. Vsak naš naročnik in naročnica naj torej takoj po prejemu te-le majeve številke takoj pošlje znesek 4 kron na uprav* ništvo »Bogoljuba« v Ljubljano, ako ve. da ni glede naročnine vse v redu
\
Olasllo Misijonske sveže.
Poročilo o misijonskem zborovanju
Jii se je vršilo dne 3, aprila v Ljubljani v veliki semeniški dvorani. Zbralo se je bilo blizo 30 gospodov iz, raznih krajev, slovenskih in hrvatskih dežel. Imeli smo v svoji sredi tudi dva škofa, ljubljanskega in kri-ževskega. Presvetli g. knezoškof Jeglič pozdravi prijazno vse gospode, želi temu delu dobrega uspeha in božjega blagoslova J;er imenuje g. kanonika Nadraha za pred-■ sednika zboru, Zapisnik je vodil gosp. semeniški podvodja dr. Fabjan,
Prvo poročilo nam je podal g, prelat E h r 1 i c h iz Celovca o ustroju, pomenu in delovanju »lijonske družbe za razširjenje sv. vere«. To je prava katoliška družba, ki je tako zasnovana, da se naslanja na pravno ustavo sv. Cerkve^ župniki in škofje so po svoji službi voditelji misijonskih odsekov in skupin. Ta družba je velikega pomena za razširjanje sv, vere med pagani, je nabrala in razdelila že mnogo sto milijonov v ta namen. Priporočajo jo papeži in škofje prav toplo. Zato predlaga g. poročevalec, naj se vpelje ta družba tudi po vseh župnijah v naših krajih.
Drugi poročevalec v tej zadevi je bil urednik »Bogoljuba«. Tudi on hvali ustroj in delovanje te družbe, priznava velike zasluge, ki si jih je nabrala za razširjanje sv. vere, vendar pripomni, da ne ustreza popolnoma našim namenom, »Lijonska družba« samo nabira denar in ga potem pošilja uaprej v misijone, ne skrbi pa za misijonski naraščaj, za vzgojo misijonarjev. Pri uas pa je to glavni nam?n »Misijonske
zveze«, ustanoviti misijonski zavod. Dobro bi bilo, če bi se vpeljala tudi pri nas ta družba, da bi postala naša »Zveza« nekakšna podružnica »Lijonske družbe«, vendar bo treba stopiti prej v stik z njenim odborom, da bomo videli, ali nam bo mogoče v tej skupnosti delati za naše posebne namene. Poročevalec upa, da ho mogoče.
Tretje poročilo nam je podal o delovanju ki ciljih »Apostolstva sv, Cirila in Metoda« g. dr. Franc Grivec, tajnik in blagajnik tega društva. Apostolstvo se bo prosnovalo v mednarodno družbo za spre-obračanje razkolnikov. Tudi se ne bo več omejevalo na Balkan, ampak razširilo na ves vzhod, — Apostolstvo sprejme skrb za razkolnike, Misijonska zveza pa za pogane.
O »Dejanju sv. Detinstva« je poročal g. katehet Anton Č a d e ž. Iz tega poročila smo spoznali veliki pomen tega društva, ki je organiziralo krščansko mladino za misijonsko delo. Neverjetno skoro je slišati, da so otroci nabrali na stotine milijonov kron za misijone. Pri nas to »Dejanje« še ni zadosti razvito, zato želi in priporoča, naj bi se razširilo in se postavili tudi pravilni voditelji in upravni sveti.
Zatem se je začela razprava o misijonskih glasilih ali listih. Poročala sta o tem gg, dr. Pečjak in msgr. P o d g o r c, Nasvetovali so trojno vrsto glasil. Najvišje gori bi bila za duhovnike znanstvena priloga k »Voditelju«, ki izhaja v Mariboru.
L
Uredništvo tega liita Bi prevzelo tudi skrb za to prilogo. Dalje naj bi izhajal poljudno znanstven list, namenjen družinam izobraženih krogov, ki bi prinašal spise in slike o misijonskem življenju in delovanju. Izdajanje bi prevzela Mohorjeva družba^ v Celovcu, vodstvo bi imel konzorcij petih članov, katere določijo misijonske družbe. Krajna poročila o misijonskem gibanju doma in v misijonih naj bi prinašali tudi drugi, zlasti nabožni listi. Nekateri gospodje so imeli pomisleke proti taki dokaj zamotani organizaciji misijonskih glasil, vendar je za zdaj ostalo pri teh načrtih. Če se bodo mogli izpeljati, se bo videlo,
O misijonskem semenišču so poročali gg. dr. Ant. Zdešar, dr. Jos. Srebrnič in dr. Severovič iz Zagreba. Dr. Zdešar je razvil kratko pa jasno načrt, kako bi se osnovalo misijonišče, ako bi duhovniki misijonske kongregacije (lazaristi) sprejeli od-gojo bodočih misijonarjev. Splošno znanstveno, bogoslovno in ascetično ali čed-nostno izobrazbo bi dobivali skupno z domačimi gojenci, posebno za misijonarje potrebno pa v lastnem oddelku. Ti misijonarji bi ostali svetni duhovniki in bi si izbirali prosto svoje misijonske pokrajine, dokler ne dobi »Misijonska zveza« svojega misijonskega okraja. To je za zdaj sa-
mo splošen načrt, podrobnosti se bodo po. zneje določile.
Drugi poročevalci so razvijali svoje misli z raznih stališč, zlasti z ozira na raz-kolne kristjane. Zastopnik > Apostolstva« je razodel načrte tega društva, »Apostol-stvo« naj se loči načelno in popolno od »Misijonske zveze«, zato postavi in osnuje za svoje namene svoja lastna semenišča. Malo semenišče za dijake bi stalo tam kje blizo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu, veliko pa še nima določenega mesta. Vsi misijonarji »Apostolstva« morajo stopiti v posebno misijonsko kongregacijo in sprejeti grško-iztočni obred. Sedež te misijonske kongregacije je Lvov v Galiciji. Ustanovitelj je nadškof Szeptycki, metropolit grško-katoliške cerkve v Galiciji. Kongre-gacija ta še ni potrjena v Rimu, oglasilo se je pa zanjo že nekaj kandidatov, tudi Slovencev,
O ženskem misijonišču je lepo poročal gospod Andrej Tumpej C. M. Pokazal je, da imajo prednost za misijonsko delo karitativne kongregacije, zlasti one, ki imajo poleg sebe redovnike istega reda, ki skrbi za njihovo dušno vodstvo.
Posvetovanje je trajalo od 10. ure dopoldne — s presledkom opoldne — do pol 6. zvečer, Bog daj svoj blagoslov in uspeh!
Dr. J.
Lijonska družba za razširjanje sv. vere.
Na misijonskem posvetovanju dne 3. aprila v Ljubljani je bilo sklenjeno, da naj se tudi pri nas vpelje lijonska misijonska družba ali prav natančno takole: Slovenska »Misijonska zveza« se odobri, se preuredi po vzoru lijonske družbe in se razširi po vsem katoliškem slovanskem
jugu.
Ker bomo torej našo »Misijonsko zvezo« preuredili po Ujonski družbi, moramo vedeti, kaj in kaškna je lijonska misijonska družba.
Lijon (Lyon) je za Parizom največje francosko mesto. Ko smo ravno zdaj deset let Slovenci romali v Lurd, smo šli tja in
nazaj skoz Lijon, nazaj grede smo tam tudi prenočili in imeli službo božjo v prekrasni cerkvi Maria de Fourviere, ki je zidana na višini, nad mestom,
V tem mestu se je ustanovila 3. maja I. 1822. misijonska »družba za razširjanje sv. vere.« To je nieno pravo ime. Čez štiri leta se bo obhajala stoletnica ustanovitve te družbe. Misijonskih družb ali društev je po svetu mnogo, A lijonska je največja. To je prava svetovna družba. Že ustanov-niki so sklenili razširiti jo po vsem svetu. Papeži jo večkrat priporočajo in žele, da se povsod razširi.
Družba nabira darove za misijone in
jih odpošilja vsako leto v misijone celega sveta. Nabere pa vsako leto 7—8 milijonov frankov. Seveda ko bi bila res povsod razširjena, kakor bi bilo želeti, bi lahko nabrala še trikrat toliko. Zdaj pa je ravno v Avstriji še silno slabo razširjena. Pomislite, da v celi Avstriji nabere na leto samo 60.000 frankov, dočim sama Francoska zbere na leto nad 3 milijone. Urejena je pa družba tako: Vsak ud moli vsak dan en očenaš in češčenamarijo za razširjanje sv, vere s prošnjo: sv. Frančišek Ksaverij, prosi za nas! Poleg tega da vsak teden 5 vinarjev (cen-timov) za misijone, ali pa vsak mesec, ali le enkrat na leto toliko, da znaša ravno toliko.
Deset udov se vzame skupaj in tvorijo zase eno desetorico (dekado). Njim na čelu je en nabiralec ali pospeševalec, ki pobira od njih denar in skrbi, da je desetorica vedno polnoštevilna.
Deset desetoric se vzame zopet skuhaj in tvorijo eno s t o t n i j o. Njim na čelu je navadno duhovnik, župnik ali kaplan.
Deset stotnij tvori skupaj eno d i v i-i i j o. Njej na čelu je gospod dekan.
Na čelu vseh teh desetoric, stotnij in divizij je pa v vsaki škofiji škofijski odbor, obstoječ vsaj iz pet udov.
Več škofijskih odborov skupaj pa tvori zopet osrednji odbor za več škofij ali dežela, za cel narod ali državo skupaj.
Vrhovno vodstvo ali centralni svet :ele družbe pa je v Lijonu. In en podoben svet tudi v Parizu. Tja se steka ves nabrani denar. Tja pa se stekajo tudi poročila misijonarjev s celega sveta, in po teh poročilih, iz katerih se razvidijo potrebe posameznih misijonov, razdeli centralni svet vse darove natančno, pravično in nepristransko med misijone po celem svetu.
Ta uredba družbe: po desetoricah, stotnijah, divizijah in škofijah se menda prav dobro obnaša. Kjer se tega reda drže, tam družba cvete; kjer ne, propada.
Lijonska družba ima za svoje ude in pospeševalce velike predpravice (privilegije) in odpustke. Pri nas ta svetovna misijonska družba še ni poznana. Naša »Misijonska zveza« ima torej postati nekaka podružnica te Iijonske družbe. Toda pod enim važnim pogojem. Namreč pod tem, da se nam dovoli najprej postaviti lasten misijonski zavod. To je namreč naš .glavni cilj, od katerega ne moremo odnehati,
Lijonska družba pa misijonskih zavodov ne napravlja in tudi ne podpira, Marveč ona nabrani denar samo pošilja ven v misijone po tujih deželah. Da se torej morejo ustanavljati in vzdrževati zavodi, v katerih se misijonarji vzgajajo, zato imajo po raznih deželah: Francoskem, Laškem, Nemškem itd. poleg Iijonske družbe tudi še druge misijonske družbe, ki skrbe za te zavode. Tako imajo n. pr. na Nemškem kakih 30 različnih misijonskih družb in društev.
Mi pa ne moremo in nočemo imeti za vsako stvar posebnega društva: eno za to, da bi skrbelo za domači zavod, drugo pa za to, da bi zbiralo denar za tuje misijone; amnak hočemo oboje združiti v enem društvu. In sicer tako: naprej zavod, potem ko je ta oskrbljen, pa pošiljamo denar v misijone.
Upamo, da bo tako vsem prijateljem misijonov prav, pa da bodo tudi v Lijonu (oziroma v Rimu) s tem zadovoljni, Ž e-leti bi bilo, da bi se Misijonska zveza po tem 1 i jonskem vzorcu izpeljala čimprej po vseh slovenskih in hrvaških škofijah, V ta namen se bodo dale tiskati posebne zapisovalne pole in spre-jemnice.
Misijonska ni
Ni posebno velika žalska fara na Dolenjskem.. Sedaj med vojsko biva v njej okoli 1100 duš, ki se razdele na različne manjše in večje vasice: Velika in Mala Žalna, Veliko in Malo Mlačevo, Rutanjska vas, Zagradec, Plešivica, Gatina, Blato in Luče.
Lani sta bila v domači farni cerkvi dva misijonska govora: na praznik sv. treh Kraljev in velikonočni ponedeljek; letos je bil do sedaj en sam govor in sicer na praznik Matere božje o Svečnici, S čudovitim zanimanjem so ljudje vedno k tem govorom prihiteli ter cerkev vsakikrat napolnili. A kar zažarelo je v njih srcih, ko so slišali, da hočemo odslej dalje tudi mi Slovenci na poseben način delovati za spreobrnjenje poganov, ne samo z molitvijo, ampak tudi z deli požrtvovalne ljubezni, ki naj pomagajo vzgajati na domačih tleh in v lastnih zavodih slovenske misijonarje in slovenske misijonske sestre. Srca so se odprla in v dobi še ne enega celega leta od lanske do letošnje velike noči se je v ti ljubki fari nabralo za misijone nad 7800 kron. Darovi so se oddajali vsem štirim misijonskim družbam, ki v tem oziru pred vsem nastopajo na Slovenskem: Misijonski zvezi, Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, Družbi sv, Petra Klaverja in Dejanju sv, Detinstva, Ni se delala nikaka sila; saj imajo vse štiri družbe isti sveti namen: pridobivanje nesmrtnih duš za Kristusa in katoliško Cerkev, dasi so pota in način različni, Vsak darovalec bodi tukaj prost ter naj sledi vplivu milosti, ki ga nagiba, da prinese svoj dar iz ljubezni do Jezusa raje sem kakor tja ali pa raje tja kakor sem. Nabralo se je torej 7800 kron. Od teh je dobila Misijonska zveza nekaj nad 6680 K, Med 54 ustanovniki, ki jih letošnji Misijonski koledar pri Misijonski zvezi za 1, 1917, izkazuje, jih je 17, torej tretjina iz žalske fare, Pa so med tem pristopili zopet novi! — Nekaj nad 550 kron je bilo nabranih za afrikanske misijone; vsota se je oddala Družbi sv. Petra Klaverja, Skoraj 350 kron je dobilo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, Za Dejanje sv, Detinstva so darovali otroci 72 kron; ostala vsota je šla za različne druge misijonske namene, kakor je bilo tudi v »Bogoljubu« izkazano.
isel v Žalini.
Poleg tega je prišlo v faro najmanj 40 Misijonskih koledarjev ter nekaj izvodov »Odmeva iz Afri* k e« in »Zamorskega otroka«.-1
Sodeč po teh zunanjih znakih mora pač vsakdo priznati, da je misijonska misel v Žalni zelo živa. Ogenj, ki jo raznaša naokoli, prihaja iz domače dekliške Marijine družbe. V njej obstoji poseben misijonski odsek; pa tudi splošno vlada v družbi velika ljubezen do misijonov. Skoraj vse delo, da se je tekom enega samega leta nabrala zgoraj navedena velika vsota, se je izvršilo po članicah Marijine družbe.
Gotovo, darovi sami nj.o glavna stvar pri misijonih, kjer se gre za velike nadnaravne naloge, za spreobračanje nesmrtnih duš. Glavna stvar je molitev. A da se tudi ona ne zanemarja, pričajo darovi sami, ki bi bili v taki meri nemogoči, ako bi srca ne bila molitveno razpoložena; pričajo družbe, katerim so darovi namenjeni, kajti one nalagajo in priporočajo svojim udom molitev in sicer vsakdanjo.molitev za misijone bodisi med razkolniki bodisi med pagani. Ljudje pa vzamejo zelo resno take dolžnosti oziroma take nasvete.
Nalašč so tukaj samo suhi podatki izkazani. Misijonska misel odpira ljudem pogled, jim odpira tudi srca ter jih dela dobre in plemenite. Ona kliče nujno blagoslov božji na zemljo doli. In slovensko ljudstvo potrebuje mnogo blagoslova iz nebes posebno sedaj, ko se gre za vso njegovo bodočnost. Ali ni ravno misijonska misel tista moč, ki naj dviga srca naša k najlepšim vzorom in naj jih trga od posvetnosti ter raznih strasti? Tista moč, ki naj Boga samega pritegne dolina nas, da se za nas na poseben način zavzame — sedaj, ko toli hrepenimo po mogočni pomoči!
Naj gre torej misijonska misel ven med narod! Naj narod naš postane nje ve^ liki učitelj; ž njo bo postal velik tudi sam pred Bogom in ljudmi!
Op. uredništva. Bodi žalinska fara v tem oziru zgled in spodbuda vsem drugim! Kaj bi se dalo narediti, ko bi povsod vladala taka gorečnost za misijone kakor tukaj! Čast Žalini in blagoslov od Boga!
Tiska Katoliška tiskarna.
Urejuje: Janez Ev. Kalan.
presv, Srca v bratovski cerkvi; c) udom ro-jjflovenške bratovščine v katerikoli cerkvi; j) udom Marijine družbe; e) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; f) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; g) udom družbe krščanskih ^ružin; h) udom bratovščine sv. Družine, — Tretjerednikom vesoljna odveza in popolni odpustek kakor 13, dan,
10. Petek, Kdor opravlja pred Binkoštmi ali v osmini praznika devetdnevnico na čast sv. Duhu za zedinjenje sv. Cerkve, dobi vsak dan odpustek 7 let in 7 kvadragen, enkrat pa popolni odpustek pod navadnimi pogoji, i. 12, Nedelja. Pričetek Alojzije ve pobožnosti, Glej spodaj.
13. Ponedeljek, Sv. Peter Regalat, Popolni odpustek tretjerednikom v redovni cerkvi; kjer te ni, pa v farni.
19. Nedelja. Binkošti. Sv. Ivo, Popolni odpustek: a) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje; b) udom rožno venske bratovščine v katerikoli cerkvi; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; d) udom bratovščine sv. Duha danes ali v osmini, če obiščejo bratovsko ali farno cerkev; e) tretjerednikom kakor 13. dan; f) udom družbe sv. Petra Klaverja, če obiščejo cerkev, — Tretjerednikom še en popolni odpustek in vesoljna odveza, — Glede devetdnevnice glej 10. dan tega mesca. Kdor jo je že opravil, jo lahko ponavlja in dobi iste odpustke.
24.	Petek, Marija pomočnica kristjanov. Popolni odpustek udom bratovščine naše ljube Gospe vedne pomoči.
25.	Sobota. Sv. Magdalena Paciška. Popolni odpustek udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje.
26.	Nedelja, zadnja v mescu. Presv. Trojica. Popolni odpustek: a) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) tretjerednikom kakor 13. dan; istim vesoljna odveza,
30.	Četrtek. Sv. Ferdinand. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 13. dan,
31.	Petek. Praznik naše ljube Gospe presv. Srca. Udom bratovščine popolni odpustek danes ali v osmini v bratovski cerkvi.
Mesečne pobožnosti. 1. Šmarnice. Kdor hodi k šmarnicam ali pa sam zase vsak dan kaj moli v čast Materi božji, dobi vsak dan 300 dni odpustka, enkrat v mescu pa dobi Popolni odpustek. — 2. Kdor gre po vrsti sest nedelj ali šest petkov pred praznikom presv. Srca Jezusovega k spovedi in k sv. obhajilu iiimoli po namenu sv. očeta v cerkvi, v kateri se ta praznik obhaja, dobi vselej popolni odpustek. Prva izmed nedelj je 28. aPl"ila, prvi izmed petkov pa je 3. maja, — Šestnedeljska pobožnost na čast sv. Aloj-
ziju, Kdor šest nedelj po vrsti prejme zakrament sv, pokore in sv, obhajilo in kaj jnoji ali premišljuje ali drugače kaj dobre'ga stori na čast sv, Alojziju, dobi vsako teh nedelj popolni odpustek. Ko bi pa kdo katero teh nedelj ne mogel iti k sv. obhajilu, bi moral pobožnost iznova začeti. Najprimernejše je, s pobožnostjo pričeti 12. maja.
Darovi.
Za »Dejanje sv, Detinstva Jezusovega«
so poslali čč. gg.: Žust Ign., župnik, Ajdovec, 12 K 44 vin.; Jakob Štrekelj, kpl., Kostanjevica, 57 K 48 vin.; Val. Zabret, žpk., Št. Vid nad Ljubljano, 238 K; Fr. Pokom, žpk,, Besni-ca, 30 K 50 vin.; svetnik Avg. Šinkovec, mest, žpk. v Škofji Loki, 25 K; Fr, Šusteršič, kpl,, Prečina, 50 K; Jos, Vrankar, žpk., Mirna na Dol., 55 K 40 vin.; Ign. Omahen, kpl., Dobre-polje, 67 K; Lud. Lederhas, katehet v Škofji Loki (III. zbirka) 100 K; župni urad Št. Jurij pri Kranju 20 K 16 vin.; Jos. Rogelj, kpl.," Št. Jernej, 91 K; gdč. Franja Pernič, Kranj, 75 K; Janko Dolenc, kpl., Trnovo (III. zb.), 10 K; J, Langerholz, žpk., Št. Lenart, 32 K; Jern. Vur-eklc, žpk., Št, Vid na Št,, 25 K; Fr. Rupnik, kpl., Hrenovke, 50 K; Fr. Rampre, kpl., Sev« niča ob Savi, 303 K,
Kislo irodo
»Silva vrelec«
razpošilja H. Osel, posta duštanj, Koroško.
Ročni mlin za žito!
Moj izvirni ročni mlin za žito je izboren za debeloinfi-rno mletev vsakovrstnega žita, je priprosto pa trpežno izvršen z iz-meniaioč. mlcvni-mi ploščami iz trdega materijala in skoro neporušen tudi pri največji porabi. Neobhodno I potreben za vsako gospodinjstvo. Model i z vrtilom za mali obrat, teža 7 kg K 100--. Model 0 z gonilnim kolesom za večji obrat okolu 12 kg K 120'—. Bazpošilja z Dunaja proti predplačila zne- i
ska glavno zastopstvo M A X B O H N E L j
Dunaj IV. Margaretenstr. 27. _
Ia britev iz srebro jekla K 3-50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Perfekt« s b rezili K 16, 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. la lasestrižni aparati K 11,12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN KONRAD, izvozna tvrdka. Briix št. 1753, Češko.
[paramente
cerkveno orodje, celotne cerkvene == oprave itd. =====
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Jablone ob Orlici, Češko.
Slovenski vojak.
Slovenski vojaki, segajte po svojem koledarju prvem te vrste na Kranjskem; soproge, sestre' hčere, ne pozabite za svoje drage omisliti knji. žico, ki jo vsak vojak nujno potrebuje.
Zelo primerna za darilo!
Dobiva se po vseh knjigarnah ali pa narav, nost pri založniku
Jan. N. Jegliču, Sol. vodju v Ljubi;,
Cena vezanemu izvodu 1.50 K, Naroča se naj. ceneje po nakaznici. Po povzetju se na vojno pošto ne pošilja.
2977
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Dfn Doleorn Cena lončku z KIa"Daf.3aIlI« jamstvenim pismom K 2-75,3 lončki K 5 50,6 lončkov K 8'50
I Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEfllENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/668, Ogrsko.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. G, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8—1 in jih obrestuje po
PF- 4fA°/o Hi
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijo-nov kron.