Brežice
dz 03/09 BIZELJSKI... 1963

z
s
DD
lo.IVcl963
950(497.4 Bizeljsko)
Leto: I
COBISS Š
Glasilo bizeljskih društev, uradov, ustanov.
Uvodna beseda:
Z zadoščenjem ugotavljamo, da si naš domači list "Bizeljski glas" lepo utira pot med širše kroge prebivalstva in da bo sčasoma postal res prava krajevna nujnost„ Doslej ga že imajo v vseh vrbjih mestih Slovenije, pošiljajo ga pa tudi našim mladeničem, ki služijo vojsko v Srbiji.
Že pred nami si je pionirski odred na domači šoli omislil svoj časopis. Tehnična dela pa so nerodna in zamudna, zato smo se odločili, da bomo odslej izdajali k našemu listu še mladinsko prilogo "Kotiček naših pionirjev". Tu se bodo oglašali naši najmlajši in nam kaj zanimivega povedali... K sodelovanju pa ponovno vabimo vse tiste, ki bi lahko kaj prispevali, da bi bil list popolnoma naš in za nas - vse!
Turistično društvo je tudi olepševalno! Čemu? Po svojih močeh si mora prizadevati*, da bo naš celotni okoliš dobil lepšo, za tujca bolj privlačno zunanjost. Z malimi sredstvi je to zelo težko doseči, z dobro voljo bo pa marsikaj opravljenega, Danes se bomo pogovorili z našimi sadjarji.
Bizeljsko je izrazit sadjarski okoliš. Izgleda, da bo letos tudi sadna letina boljša od lanske.Ako bo odkup sadja dovolj prožen in tržišče pravočasno zasigura^o (na to je treba misliti že sedaj!), V~o morda dosegli boljše prodajne pogoje* kot smo jih bili vajeni,
Ne smemo pa čakati, da nam bo narava sama dala, kar in kolikor bo hotela. Staro sadno drevje, ki se je že izrodilo, bo dalo malo in še to slabega rodu, Ti st?h par kg sadja, ki nam ga daje stara, trhla jablana ali sliva, pač ne odtehta škode, ki '"orr, -*~ opravi, ako životari blizu ml^^or' ■ ■■•'asada, Pred vojno nam je kapar uničil veliko sliv (češpelj), ki so se šele po letih opomogle, ako smo staro, napadeno drevje brez pomisleka podrli, izkopali in porabili kvv-?~ivo ali arv.eače, Isto je bilo pozneje s pečke a tim p'''5-*'!. Kapar in druge bolezni oz, zajedavci se brezobzirno šibijo s starega na mlado drevje in ga
Izdajatelji
TOD:
RAZGOVOR Z NAŠIMI KMETOVALCI
2-
uničujejo. Ako še toliko zasajamo mlado drevje, da bi prazen prostor zopet zapolnili, nimamo in ne bomo imeli pravega uspeha! Bolezen je treba zdraviti pri njenem'izvoru, t.j. odstraniti je treba vse staro drevje, ki so se ga lotili razni škodljivo! (kapar, svetoder, škrlup, lišaji „ mahovje, itd.).
Maj nam ne bo žal enega starega drevesa, ako z njegovo pomladitvijo ali popolno odstranitvijo rešimo pred boleznijo vrsto mladih drevescl
Seveda "čiščenje" sadovnjaka in zaščitno šk' opljenje ne bo koristilo, ako bodo to delo opravili samo posamezniki, ne pa vsi! Res je letošnja dolgotrajna zima odgodila marsikatero delo, ki bi e lahko bilo opravljeno, pa še ni, vendar bomo moral i najti čas tudi za naše sadno drevje, da ga pravočasno očistimo in iztrebimo vse, kar je suhega in bolnega, da pripomoremo zdravemu do boljše rasti in do večjega in lepšega pridelka, Boljši pridelek, večji dohodek! In zunanji izgled kraja? Koliko bo pr dobil, ako bodo tujci - izletniki videli pri nas lepo negovan' , čisto sadno drevje in zdravo sadje! Še in še se bedo radi vračali k nam in se zalagali pri sadjarjih z dobrim sadjem po primerni ceni, ki je ne bodo kvarili dragi posredovalci z na vij ■ njem cen do take višine, da si delovni človek v mestih in industrijskih središčih svežega sadja večkrat sploh ne more privoščiti!
ŠE ENA NAŠIM KMETOVALCEM; 0 PROIZVODNEM SODELOVANJU
Pred leti je padlo med naše kmetovalce z raznih strani:"kooperacija"! Ljudje so se spraševali, kaj je to in kaj bo iz tega? Ali pa ne bo vsa zemlja odvzeta zasebnim la stnikom?Itd-Pa ni bilo in kot izgleda, sploh ne bo nič hudega! Če bo šlo tako dalje kot doslej, bo pa vse najboljše!
V pisarni domače KZ so nam povedali da ljudje trumoma prihajajo in sklepajo, potem pa podpis”jejo pogodbe o proizvodnem sodelovanju ali "kooperaciji", t,j. za stvar, ki so se je nekdaj toliko po nepotrebnem bali, ker je niso poznali
Zdaj,ko so poučeni. kaj pomeni tuja beseda "koop^ucija", ki je vzbudilo toliko strahu, se oglašajo v tolikem številu, da v KZ včasih zmanjka tiskovin in jih morajo sproti razmnoževati ,
Kaj prijavljajo kmetovalci? Vse poljske pridelke (bela in druga žita, okopavine, itd,), ki jih lahko pridelujejo na svojih zemljiščih. Pri tem se obvežejo, da bodo upoštevali nav dua KZ glede uporabe semen;gnojil, zaščitnih sredstev in obdelave zemlje ter da bodo zadrugi predali vse viške pridelka po dnevni tržni ceni. dočim se cL. /uje zadruga, da bo priskrbela seno ora m je in druga strojna dela, dobavila potrebno kakovostno semenje, us ti' zne vi ste in količinA um ~	ter vsa zaš-
čitna sredstva (škropiva).
V kooperaciji lahko obdelujemo travnike, njive, sadonosni-ke in vinograde. Pogodbe lahko sklepamo vse leto, obračun ned KZ in sodelujočim kmetovalcem pa bo opravljen do 3o. novembra. Zadruga preskrbi tudi zavarovanje'pridelka pri zavarovalnem zavodu. Od vloženih sredstev si zaračuna Q% obresti.
Podobne pogodbe kot za proizvodno sodelovanje na ze Ijiščih lahko kmetovalci sklepajo tudi za pitanje mladih govedi in vzrejo bekonov. Tudi ta panoga udejstvovanja je lahko za naše kmetovalce dobičkanosna, ako se za njo zavzemajo in jo pravilno izvedejo.
Kooperacija torej ni huda zadeva, nego koristna oblika gospodarskega udejstvovanja.
NEKAJ 0 JURJEVANJU
Jurjevanje je star običaj, verjetno še od tedaj, ko so Stari Slovani slavili zmago boginje pomladi (Vesne) nad boginjo zime in smrti (Morane). Pokristjanjenje Slovencev je pretreslo slavljenje Zelenega Jurija (24« aprila). Običaj se je še ohranil v nekaterih slovenskih krajih, zlasti v Belokrajinigeloma pa tudi na Bizeljskem. Vsako leto so hodila društva in posamezne skupine v prosto naravo, da so proslavili "Jurijevo nedeljo" .
Letos, ko je bila zima izredno dolga in smo pomladi že željno pričakovali, bi bilo umestno in prav, ako bi ta dan proslavili po star :n običaju vsi skupno, t.j. vsa društva, skupine, mladinci^ itd., vsi na enem mestu!
Turistično in olepševalno društvo je prevzelo vodstvo vseh priprav* Porabljena bodo vsa sosednja društva in lovske družine iz drugih krajev, da se pomerijo z domačo lovsko družine v streljanju na golobe.
Kulturno-unetniško društvo"Slovenski dom" iz Zagreba nas bo to dan obiskalo s celotnim pevskim zborom (okoli 4o pevcev), ki bo priredil pri nas samostojen koncert, itd. Skratka: prireditev je zamišljena v velikem obsegu za nedeljo, 21. aprila, ako pa bi bilo ta dan slabo vreme, v nedeljo 28. aprila 1963.
BIZELJSKI GRAD - (konec)
Po odpravi fevdalizma graščaki niso več predstavljali tiste gospode, ki je nekdaj bila strah in trepet za vse prebivalstvo. Večinoma so živeli na svojim matičnem posestvu v Konjicah.
Sami so redkokdaj prihajali na Bizeljsko, vso skrb za obdelovanje zemlje, zlasti vinogradov in ostalega posestva so prepuščali svojim oskrbnikom, ki navadno niso ostali brez stranskih dohodkov, kadar so prodajali graščinske pridelke.
Med obena vojnama je gospodarila v gradu baronica Ghristina Ceshi (beri: Kristina Češki), ki je bila vnukunja kneza WindischgrStza. Ta se je v oktobru 1941 poročila z Nikolajem pl, Maasburgom. To je bila prva civilna poroka na Bizeljskem.
KINO BIZELJSKO BO V APRILU PREDVAJAL:
7/4-1965
14/4-1963
21/4-1963
28/4-1963
italijanski film “Tetovirana roža" francoski film "Kockar" - (kolor) jugoslovanski film"Dobri stari pianino" ameriški film "Smešna oseba" - (kolor)
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Vzporedno priobčujemo dva članka, ki bosta prav gotovo pripomogla k pomirjenju	in bosta zadevo zbrisala z dnev-
nega reda!
NEKAJ MISLI O ČLANKU "SPOZNAVAJMO DOMOVINO"
Tovariš urednik!
V drugi številki "Bizeljskega glasu", katerega čitam s posebnim zanimanjem in veseljem, ste objavili članek pod gornjim naslovom. Uverjen sem bil, da bom v članku zasledil nekaj novih podatkov iz zgodovine bizeljskega ali celo iz preteklosti naše širše domovine. Priznati pa moram, da sem bil globoko razočaran, ko sem videl, da je članek namenjen predvsem napadu na prireditelje "Noči v Casablanci". Ne morem se z vari v celoti strinjati (mislim, da je članek napisal urednik) in tudi ne s priporočilom, naj bi ob podobnih prireditvah uporabljali domača imena kot so Sračjek, Peklo, Ptičnica, itd., ker bi gostom iz drugih krajev takšna imena ne pomenila mnoge, domačini pa te kraje dobro poznajo in bi za njih ne bili privlačni. Strinjam se pa, da ni na mestu iskati za tovrstno prireditev zvočnih atraktivnih imen, posebno še ne tedaj, če za prikaz takšnega kraja ni potrebnih kulis in druge dekoracije.
Sicer pa zadeva zaradi imena ni bistvena; bistven je namen, katerega so prireditelji s tako zvočnim nazivom hoteli doseči. Vsesplošno in dobro je našim ljudem poznana delovna akcija občanov z območja Dramlje in Vitne vasi, saj so prebivalci tega področja vložili izredno veliko naporov pri izgradnji ceste,, ki jim je prepotrebna! Doslej so vaščani teh dveh vasi vložili v izgradnjo ceste preko 42,ooo prostovoljnih delovnih ur in znatna denarna sredstva ali so h gradnji prispevali kako drugače. Njihova volja, vztrajnost in upornost pri doseganju svojih ciljev je vsega priznanja vredna in lahko postavimo organizatorje akcije za gradnjo ceste samo še za vzor vaščanom mnogih drugih vasi in zaselkov. Sodim pa, da bi bilo sodelovanje Turističnega društva na Bizeljskem s pri-
3
nemim nasvetom prikladna oblika pomoči prizadevnim vaščanom Dramlje in Vitne vasi tudi ob organizaciji prireditve.
Z zvenečim nazivom "Noč v Casablanci" ni bila storjena tolikšna napaka, kot jo posnemamo iz članka, h kateremu dajem samo svoje mnenje!
Pravimo, da namen posvečuje sredstvo! No, pa recimo, da je tokrat tudi to sredstvo bilo posrečeno. Domačinom iz Dramlje in iz Vitne vasi pa tega ne bomo zamerili! Drugič pa skupno pogruntajmo ustreznejši - domači naziv zabave na Bizeljskem!
Milan Šepetave
"NA NAPAKAH SE UČIMO...!"
Tako so rekli že nekdaj in marsikje, rečejo še danes, napake pa še kljub temu delajo.., Plavijo, da smo tudi mi napravili napako, ko bmo objavili v 2* številke našega domačega lista članek pod naslovom "Noč v Casablanci".
Zakaj smo to objavili? Sledili smo vsem tistim, ki se z naslovom na lepakih niso strinjali, ker niso pomislili na komercialni učinek, ki ga je imel zveneč naslov in ga je tudi dosegel!
Domače ime, domači naziv; domača označba, rt.pr. "Noč v Dramlji" ali "Noč v Vitni vasi", bi pač ne bila privlačnd stvar in hi lahko ostala dvorana - prazna.
To so prireditelji pravilno preračunali in naravnost učinkovito pripravili dvorano, z blestečo reklamo pa privabili množico gostov, da je bilo veselje gledati nepričakovan uspehi Saj pa je bila tudi celotna organizacija na višku, z-to nam je žal, da tudi blesteči reklami in propagandi naslov ni privabil mnogih, ki jih sicer splošno videvamo na raznih prireditvah, da bi videli, kaj se lahko ustvari z nesebično požrtvovalnostjo, ki so jo pokazali člani SZDL iz Vitne vasi in Dramlje. Ko se pridružujemo tistim, ki jim po vsej pravici izrekajo na uspehu doslej opravljenega dela zaslužene čestitke, moramo samo ugotoviti, da so pravilno dosegli svoj komercialni uspeh in - svoj namen!
To pa je bilo tudi glavno, da končno pridejo do svoje prepotrebne ceste in povezave z ostalim svetom.
Le tako naprej - uspeh jim je v vsakem primeru zagotovljen.
In tega jim iskreno želimo vsi, tudi dopisniki v našem domačem listu, ki jih "Casablanca" ni motila, da se ne bi o vsem, kar pišejo, tudi osebno prepričali. Mislimo, da je s ten zadeva tudi s te strani urejenal
V.F.
VOLILCI IN VOLILNI IMENIKI
Bližajo se volitve v razne organe ljudske oblasti (občinske, okrajne* republiške, zvezne).
Iz prakse nam je znano, da pred volilnimi komisijami, ki bodo poslovale, pride večkrat do mučnega položaja. Volilec, ki hoče opraviti svoje državljansko pravico, ni vpisan v volilni imenik! Kdo je kriv? On dolži krajevni urad, kjer sestavljajo volilne imenike, krajevni urad pa ugotavlja, da ga sploh nima v evidenci. In zakaj?
Državljani, oziroma občani včasih zapuščajo kraj svojega stalnega bivališča, ne da bi se pravilno odjavili, v novem kraju se prijavijo samo začasno ali sploh ne, ostanejo tudi kar stalno, pozabijo na svojo osnovno državljansko dolžnost, da bi se morali pravočasno odjaviti oziroma prijaviti pri svojem krajevnim uradu - in volilni imenik ostane netočen, nepopoln, ker ne vsebuje vseh volilnih upravičencev!
Zdaj je čas, da zamujeno popravimo. Do lo. aprila bodo na krajevnem uradu sprejemali prijave sprememb, t.j. naknadnih vpisov in izbrisov iz volilnega imenika. Vsem volilnim upravičencem* ki so zadnja leta menjali bivališče priporočamo* da se do tega datuma (lo.4.1963) na krajevnem uradu osebno prepričajo, ako so bili pravilno vpisani v volilni imenik.
Glede volitev samih pa bodo uvedene gotove spremembe, ki jih bodo pred volitvami na zborih volilcev tolmačili za to določeni pooblaščenci. Za posamezne volilne enote na Bizeljskem je sedaj predvideno 5 občinskih odbornikov, ki naj bi bili po eden iz okolišev: Dramlja - Vitna vas, Stara vas - Gregov-ce, Brezovica - Nova vas - Bizeljsko, Drenovec - Bračna vas -Bukovje, Orešje - Bizeljska vas. Volišč pa bi bilo toliko, kolikor bo izkazovala potreba.
Morda bi bilo umestno, da volilci že zdaj razmišljajo o izbiri kondidatov za bodoče občinske odbornike, Pri tem naj upoštevajo tudi ena* opravnost žensk ter računajo s tistimi volilci iz vrst agilne mladine, ki bi bila sposobna, da pomladi bodoči občinski odbor.
In še ena pripomba: Volilne imenike volilnih upravičencev za volitve v zbor proizvajalcev sestavljajo gospodarske organizacije in proizvajalne ustanove same. To velja za vse tiste volilce, ki so sami v delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo in njihove družinske člane ali pa so člani te gospodarske organizacije» n.pr. člani Kmetijske zadruge. Vsem priporočamo, da se prepričajo o svojem vpisu v volilni imenik pri krajevnem uradu in v upravi KZ ali pri podjetju, kjer so zaposleni.
Iz krajevnega urada
IZ GASILSKIH VRST sno poučeni:
Pred tedni je bil letni občni zbor občinske gasilsHe zveze v Brežicah. Razen strokovnih vprašanj, ki zadevajo celotno obč. gasilsko zvezo, nas posebno zanima dejstvo, da bo na predlog predsednika ObLO tov. Milana Šepetavca najeto posojilo za nabavo gasilske opreme, s katero naj bi predvsem izpopolnili najnujnejši inventar v gasilskih centrih.
Povsem upravičeno smatramo, da je bizeljski okoliš tudi e-den takih centrov, kjer obstoja organizacija že preko 7o let in ima torej vse pogoje za to, da bi bila pri razdeljevanju in izpopolnitvi gasilske opreme primerno upoštevana. Prepričani smo, da bo naše stališče osvojeno tudi pri merodajnih činiteljih, za kar jim je gasilsko društvo Bizeljsko Se zdaj hvaležno.