— 66 — Kakšne otroke ima rada Marija v. Vsaka mati želi svojiin otrokom, da bi iili pri-pravila k dobremu kruhu, da bi bili d o b r o p r e-s k r b 1 i c n i. Res. da so nekatere nečimrne matere pri tcm šc preveč skrbne, da bi njih otroci dobili naiboliše službe, naičastnejša mesta, kakor je nek-daj prosila dobra mati Cebedejka za svoja svcta sinova Janeza \n Jakoba, da bi eden sedel na des-nici, drugi pa na levici Jezusovi v božjem kralje-stvu. Modra mati pa ne gleda tolikanj na imenitnust. marvcč le na to, da bi kdaj bili pošteni Ijudie, da bi zvesto izpolnovali svoie dolžnosti, katerikoli stan jim nakloni Oospod Bog. Mislijo si: Če bo moj otrok tudi prtprost delavec ali posel, da bo le pošten in priden, saj iz vsake hišc pelje pot v nebesa; izpod slamnate strehe morda še bolj naravnost kot iz inienitne palače. Kako ic vesela dobra mati. ko vidi. da so vsi nieni otroci povsod spoštovani, povsod v krcditu. Le mislite si tak-le slučai: Priletna mati, ki je vrlo dobro vzgojila mnogoštevilno družino, obha>a svoi god, ali morda celo zlato poroko. Od raznih strani ji hitijo častitat hvaležni otroci: eden je maSnik, drugi zdravnik. tretji priden gospodar, četrti pošten Iilapec, ki ga liubi niegov gospodar kot svoiega sina: ena ličerka je vrla gospodinja. druga je usmi-Ijena setra. tretja izvrstna dekla, ki jo radi njene priclnosti in poštenosti vsakdo Sisla. kdor io pozna. Do solz jc ginjena dobra starka, ker vidi okrog sebe tako vrlo dobre in hvaležne otroke. Obrnimo to na Marijo. Kajne, saj ste že videli ono krasno sliko Matere božje. Visoko v zraku je naslikana Marija, nebeška Kraliica; spodai na zem-lii pa kleče ter proti niei povzdigaio roke, oči in srce: škofie. mašniki, redoviiiki. gospodje, kmetje. delavci, gospe in preproste ženice. mladeniči in mla-denke ter nedolžni otročiči. Da, to je šc posebno ----- \J I ----- odlično znamenie vsakega dobrega Marijinega otroka. ako zvesto in natanko izpoltiju-je dolžnosti svojega stanu. Bodite torej prepričani za zdaj in za prihodnio dobo svoiega živ-Ijenja. da se boste Mariji res prav posebno prikupili in res zaslužili prečastno ime Marijini otroci, sinovi Marijini in hčerke Marijine. ako boste vselej zvesto izpolnjcvali dolžnosti svojtga stanu — iz ljubezni do Boga in do svoje dobre matere Marije. To pa še posebno zato tako nujno poudariam. ker se mi zdi, da ie v sedanjen) času čimdalie manj lakih vrlih Ijudi. ki bi jim v tej reči ne imela vest ničesar očitati. Mnogi veliko bolj skrbe, da bi dobiii boljšo službo, nego za to, da bi izvrstno izpolnievali dolžnosti one službe, za katero jih je Bog odločil. V Marijinili očeh pa ne odločuje to, kaj si, marveč kakšen si. # * ¦ Krancoski župnik Janez Vianney, ki je umrl leta 1859 v duliu svetosti, se je ves čas svojega življe-nja odlikoval v vestnetn izpolnjevanju stanovskih dolžuosti; to pa posebno zato, ker je bil goreč časti-lec in liubitelj Matere božje. Sam ie pravil tale dvojni dogodek iz otroškili let: »Mater božjo sem že ljubil, preden sem jo prav poznal: ta Ijubezen je moje najstarejše nagiiienie. Bil sem šc niailien in imel s.em lep molek; sestra mi ie bila pa nevoščljiva in bi ga bila tudi rada imela. To mi je bilo jako neprijetno. Vprašal sem torej mater. kaj naj storim. Rekli so mi, naj ji dam svoi molek iz ljubezni do Boga. Storil sem: pa me je stalo veliko solz.« — Prvo darilo, ki ga je preiel od matere, je bil majhen lescn kip presv. Device. Imel ga je v veliki časti. Če ga ie le pogledal, mu ie vzkipelo veselie v srcu. Pripovedoval je o njeni že v svojih starih letih: »O. kako sem vendar rad imel ta kip! Nočindan se nisem mogel ločiti od njega; in še spati bi nc bil mogel, ko bi ga ne bilo blizu moje posteljice«. 5» ,1 • — 68 — Pozneje je bi] pastir. Pa tudi v pastirski dobi je imel vse zaupanie do Matere božje. Ganljivo ga je bilo gledati, kadar je gnal na pašo. Mirno je stopal za živino; v eni roki je drža! pastirsko palico, v dru-gi pa podobico Matere božje. Na pašniku, kjer je naivečkrat pasel, ie bila ua hribčku stara vrba. K tej vrbi je hitel. kadar ie prignal, in nanjo postavil svojo ljublieno podobico Mariiino. V ta namen ie zložil orkog vrbe iz ruš lep oltarček Marijin. Potlej je ponižno pokleknil in častil presv. Devico ter še prosil tovariše. uaj tudi tako delajo. Kadi so se mu pridružili, in Janezek je bil ves vesel. ko so pobožno klečali okrog Marijine podobe. Molil iim je angelovo češčenje: potcm je vstal in začel prav resnobno pri-digovati otroško pridigo o Materi božii. Kako je sklepal Marijino češčenje s stanovskim delovanjem, nam kaže tudi tale dogodek poznejših let. S starejšim bratom Francetom je moral v vinogradu zemljo okopavati. Ker je bil pa brat starejši in moč-nejši. ga ni mogel dohajati. To mu je bilo jako ne-Ijubo. — Prugi dan dobi Janezek od neke nuue po-dobico Matere božie v dar. To podobico vzame s seboi v vinograd. Ko zdai spet prične delo oh strani svojega urnega brata. položi nekoliko stopinj pred seboj Marijino podobico na tla in liatihoma moli v srcu: Ijuba Mati božja naj mu pomaga,