Štev. 32. v Ljubljani, g petek, dne 8 februarju 1901 Leto xxxu. Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26' — i a pol leta „ „ 13 — ia četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: celo Mo naprej K 20'- .IfKTi, —L K1H. ra pol leta „ ta Četrt leta ia en mesec 10-5-1-70 la pošilj. na dom 20 h na mesec. •Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Snserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): ia enkrat .... 13 h za dvakrat .... M „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . S „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst.1 ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popusl. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah 51. 2 (vhod čez --dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefranklrana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inseraie In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Preobrat na Francoskem. Kar so francoski katoličani zamudili pri lastni politiški organizaciji, to izkušajo sedaj popraviti s kompromisi, o katerih se ne ve, ali so tisti, ki jih predlagajo, zmagovalci ali pa poraženi. Francoskim škofom se nc more ničesar očitati, bojevati so sc morali z orožjem, ki so ga imeli pri roki, z boljšim niso razpolagali. Milijon src bije zanje, toda niti najmanjšega vpliva nimajo ne na občinsko, nc na okrožno administracijo, v parlamentu in v senatu pa jako nerodne zagovornike po kroju abbeja Lemira.ki sanja o neki nacionalni katoliški cerkvi in s, svojimi govori cerkvi morda bolj škoduje kot koristi. Francoski katoličani se niso v pravem času naslonili ua podjetnega francoskega meščana, niso razumeli, koliko mladih sil tiči v republiki in so se obešali na plemstvo, mesto da bi priklenili nase delavca. In kako ugodna tla imajo za delovanje! Socialistiškc stranke razcepljene med seboj kot morda nikjer drugod v Evropi, socialna demokracija v službi kapitalizma, delavski voditelji prazni deklamatorji, meščani, naveličani terorizma revolucionarnih sindikatov, liudstvo žejno ublažujočega in silnega nauka, veliki duhovi akademije naklonjeni krščanstvu — in vendar nikjer nobene katoliške akcije! Odkrito rečemo — ako bi ne bilo Vatikana, bi jo bili francoski katoličani v sedanjem kulturnem boju korenito zavozili. Ker nc morejo kakor centrum na Nemškem narekovati vladi svoje volje, jim ni mogoče^ nič drugega kot pojasnjevati svoje stališče. Čuditi se moramo. da so katoličani vzlic svoji politiški des-organizaci.ii dosegli primeroma velik vspeh. Seveda so tu največ storile papeževe okrožnice, ki so ustavile delo skrunilccv cerkva. Ako bi bilo prišlo do verskega boja, bi bila vlada podlegla. To najbolj vč Briand, ki jc drugače zaklet sovražnik križa, to vesta Combes in Jaures. Zato se je te dni v cerkveno - politiškem kurztt vlade izvršil preobrat, ki bi za katoličane lahko pomenjal zmago, ako bi ne bili zamudili pravega časa in ne samo kompromis. Oglejmo si torej kompromisni predlog. Predlog se glasi: »Francoski škofje izjavljajo, da smatrajo po dolgem prevdarku za svo;o dolžnost kot dušni pastirji in patriotie v očigled žalostnim razmeram in zakonom, ki so te razmere povzročili, izjaviti sledeče: 1. Neomajno vzdržujemo vse svoje prejšnje izjave glede na postave in ostale naredbe, ki so sc zadnji čas izdale proti cerkvi; vzdržujemo tudi vse proteste, ki smo jih storili sporazumno s papežem. 2 njim vred zahtevamo za francosko i-erkev spoštovanja nasproti njeni hierarhiji, premoženju in svobodi. 2. Cerkveno premoženje, katerega so nas oropali, bodo neprestano reklamirali zase legitimni gospodarji, katerih nihče brez posebnega pooblastila papeževega ne more uiti provizorično nadomestiti. 3. Vzlic boju, katerega zamore končati le častno zadoščenje za napade, si hočemo z vso močjo prizadevati, da do zadnjega tre-notka omogočimo v naših cerkvah javno bogoslužje ter preprečimo, kolikor je v naših močeh, oskrunjenje svetih krajev. Zgolj iz tega vzroka smo pripravljeni poizkusiti organizacijo javnega bogočastja, če se nejasna mesta postave iz I. 1907. zadostno pojasnijo, da bo .sa priza.f- anja imela uspeh. 4. Oblastvena pogodba med prefektom in župani na eni iu škofom ter župniki na drugi strani bo na podlagi besedila postave župnikom prepustila vporabo cerkva. Ce smo pripravljeni skleniti take pogodbe, si pa pridržujemo tudi pravico, v pogodbi določiti pogoje, ki ne nasprotujejo javnemu redu in nam zagotavljajo nujno potrebne garancije. Eni zagotavljajo obstanek in moralično varstvo bogoslužja, drugi pa načela hierarhije.« Škofje nato izjavijo, da morajo to pogodbo z njenimi posebnimi določili sprejeti vse občine, da se varuje cerkev pred samovoljnostjo oblasti. Formular take pogodbe se glasi: »Med gospodom X., županom v A., in abbejem Y., župnikom v A., ki dela po naročilu škofa v B., se je sklenila z izrečnim dovoljenjem škofovim sledeča pogodba: Od dne sklepa pogodbe razpolaga abbe Y. osemnajst let brezplačno s cerkvijo in napravami, ki so zvezane ž njo, pod rezervo dolžnosti, ki so določene v členu XIII. postave od 9. decembra 1903. Kaj je na to odgovorila vlada? Briand. ki se je zaradi tega vprašanja za kulisami spri s Clemenceaujem, je izdal 3. t. m. naredbo, ki daje županom, za sklepanje pogodb z župniki potrebna navodila. Brez komentarja se držimo zgolj tozadevnih poročil. Briandova naredba ne reši cerkveno-politiške krize, niti \ ptašanja o pogodbah ne razjasni popolnoma. Priznati pa ^c treba, da se jc Briand duhovščini kolikortoliko približal in radikalni socialisti mu s svojega stališča po pravici očitajo »incoherence«, nedoslednost. Zato se ni mogoče bogvekaj zanašati na naredbo Brian-dovo, ki izdaja zakone danes take, jutri drugačne. Tudi še ni gotovo, kaj poreče Vatikan k najnovejši naredbi Briandovi. Nacionalisti seveda že sedaj izjavljajo, da so Briandovi predlogi neprejcmljivi, dočim socialisti dc -lajo nato, da se pokoplje Briandovo ministrstvo z njegovo naredbo vred. Cerkveni krogi pa tako vsaj pravijo so z Briandovo okrožnico na župane kolikortoliko zadovoljni. Glavno je, da Briand načelno priznava veljavnost pogodb, predlaganih od škofov in da sc vlada nc vtika v delokrog županov, ki so upravičeni na svojo roko sklepati take pogodbe z župniki. Ugodno ie tudi to, da vlada pripozna hierarhijo in sc ne vtika v delokrog škofov, katerim prizna pravico, pooblaščati župnike, da z njihovim privoljenjem sklepajo pogodbe. Sedaj pa komentar. Pogodba, kakoršno so sestavili škofje, priznava vzlic vsem protestom večalimanj zakon iz leta 1907. To morda ni dosledno, vsaj mnogo težkoč bo povzročilo. Ravna pot, ki bi peljala do končnega sporazuma, bi bila ta, da škofje zahtevajo, naj vlada izdela pošten separacijski zakon po vzoru zakona v severnih ameriških Ze-dinjenih državah in vzornega separacijskega zakona, kakoršen velja v Braziliji, ako konkordat ni več mogoč. Francoski zakon iz leta 1907 je nejasen in ima zgolj namen, cerkev zasužnjiti. Tudi pogodba, kakoršno so škofje sestavili, ne daje dovolj garancij, da sc bo varovala pravica administracije cerkvenega premoženja od strani župnikov in škofov. To priča Briandova naredba od 3. februarja tega leta. Briand pravi tu, da se sme sicer v pogodbi škof imenovati, podpisati pa škof pogodbe ne sme. Jasno jc, da bo to vlada prei ali slej izrabila zase, in bo skušala župnike na ta ali oni način ločiti od škofov. V Briandovi okrožnici pa je tudi rečeno, da vlada cerkve lahko »desafektira«, to je, da jih lahko odtegne njihovemu bogoslužnemu namenu, ako sc te ali one določbe separacijskih postav ne bodo vpoštevale. Kai pa pravijo župani? V mayensketn okrožju je izjavilo 150 županov, da pogodbo sklenejo, 7 da ne, v aveyronskem okrožju sc jc za pogodbo izreklo 420 županov, 20 je proti, v departementu Indrc-et-Loire se je izjavilo za pogodbo 260, proti 20 županov. Kakor se vidi, je ogromna večina lokalnih oblasti za spravo. Seveda se ne sme prezreti, da je ta pogodba precejšnja koncesija županom, ki so več ali manj priznani za prave gospodarje cerkva in prccej teh gospodov ima o »brezplačni uporabi cerkva« svoje pojme. Skratka - nobenega vzroka ni navduševati se preveč zaradi naknadnega preobrata na Francoskem. DRŽAVNOZBORSKI KANDIDATI. Vsepolici (polj. nac. demokratje) bodo topot pod vodstvom profesorja Glabinskega samostojno nastopili ter postavili po Galiciji povsod svoje kandidate. V vzhodni Galiciji se ie vršilo že 30 rusinskih volivnih shodov. Pristaši nemške ljudske stranke v Beljaku so se izrekli proti kandidaturi svobodnega Vsenemca dr. Angererja ter postavili za svojega kandidata dr. Aichelberga. OGRSKE ZADEVE. Kriza v koaliranih klubih. Da sc tudi koalicija krha, temu je dokaz to, da je demokratiško-liberalni klub notranjega mesta v Budimpešti izvolil za člane člane prejšnjega Feyervaryjevega ministrstva. Lanyja, Vorosa, Feilitzscha in Kaffka, dasi je častni predsednik kluba sedanji ministrski predsednik Weckerle. Danes poročajo, da so vsled teh volitev izstopili iz kluba skoro vsi odborniki in drugi funkcionarji, tako da se bo moral klub raziti. Državni zbor. Košut predloži zakon o delavskem zavarovanju za bolezen in nezgode. Košut izva a v svojem govoru, da je to prvi korak do velike socialnopolitiške zakonodaje. Ako Ogrska izvede vse zakone, ki jih namerava Košut še predložiti, bo Ogrska ena izmed prvih držav v Evropi, ki imajo visoko razvito so-cialnopolitiško zakonodajo. Vlada bo predložila še zakon o delavskem varstvu, revizijo industrijskega zakona in zakon o zastavninah. NOVI ŠKANDALI NA OGRSKEM. Izpovedbe Schonbergerce proti Vazsonyju. Predno ie baronica Schonberger odpotovala iz Budimpešte, jo je preiskovalni sodnik na njenem domu izpraševal glede na znano pismo, ki ga je Polonyi pisal. »Pesti UIsag« piše, da ic baronica izpovedala, da ni pisma Polonyjcvega javnosti izročila prostovoljno, ampak vsled pritiska poslanca Vazsonyja. Va-zsony je baje Schonbergerco nekoč zastopal pri nekem procesu in je zato od nje dobil darila, katera ii jc tri dni, predno je policija baronico izgnala, poslal nazaj. Kaj pravi nato Vazsony? Nasproti temu je poslanec Vazsonyi objavil, po listih sledeče: Nekega dne je prišla k meni baronica ter me prosila, naj jo rešim Polouyja. Pri tej priliki mi je izročila znano pismo ter ine pooblastila, naj naredim ž njim, kar hočem. Jaz ga nisem hotel objaviti. Sicer pa je Schonbergerca poslancu Eotvosu pokazala 14 pisem PoIonyievih, ravnotako uredniku »Az Ujsaga«, Gajariju. Fenyesa, ki je s pomočjo Lengyela objavil pismo, jc Schonbergerca spoznala brez moje intervencije. — Dne 19. januarja je prišla k meni ter mi povedala, da namerava dotično pismo zopet vrniti Poionyju, ako ji on zanj plača 25.000 kron. Jaz sem dejal, da pisma ne izročim ter sem ga z drugimi listinami vred deponiral pri nekem notarju. Pač pa sem poslal na zahtevo Schonbergerce fotografijo pisma Fcnyesu, ki jo ic objavil. Nato jc Schonbergerca 20. in 21. jan. konferirala s PoIonyjem, tudi večer, predno so jo izgnali, je bila pri Polonyju, ki jo je baje ščuval proti Vazsonyju. Kako je Polonyji državnemu pravdniku dajal navodila. Nato pravi Vazsony: Jaz trdim z vso odločnostjo, da je državni pravdnik Štefan Ma-gyar svetoval Polony.iu, ki je tedaj še bil justični minister, naj predlaga, da se Schonbergerca zapriseže. Polonyi jc to storil. Histerič- LIKCK. Ines de Ins Sierras Francoski spisal Charles Nodier. (Dalje.) Bascara je mignil z ramama. — Dovolite, sem nadaljeval in mu podal roko. Ta šala ni tako slaba, da bi nas razjarila. in preveč nam je nudila zabave, da bi vam jo vzeli v zlo. Ne bojim se, da me tovariši puste na cedilu, če Vam rečem, da vsak nas rad plača svoj sedež za zopetno vprizori-tev. Toda sedaj je komedija končana, in vi nam morate izdati svojo skrivnost, kakor poštenim možem, kateri sc ne mistificirajo brez kazni, in katere imeti za prijatelje, sc mora človek, kakor ste vi, čutiti srečnega. Izpovejte vse odkritosrčno, poderimo tc smešne barikade, in pokličite Ines! Zagotavljam vam, da bi vsako tajenje izven mej, katere vam stavi naša vljudnost, bilo za nas smrtna žalitev, katero bi drago plačali! Cemu ne odgovorite? Ker jc vsak odgovor nepotreben, pravi Bascara. Ce bi lc malo preudarili, bi si bili prihranili to vprašanje. Sicer pa storite, kar hočete. — Gotovo, gospod! — Toda mislim, da sem se dovolj jasno izrazil. — Jasno, dovolj! A kje je gotovost vaših trditev? Poslušajte raje! — Jc-li resnica, da ste me vi danes zjutraj srečali v Estcvanovem vozu? Jc-li resnica, da ste vi sedli poleg mene? Je-li resnica, da vas jaz tam niti pričakovati nisem mogel? Je-li resnica, da vas potem niti trenotek nisem zapustil? — Res ie, pravi Sergy. — Res je, pravi Bontraix. — Nadaljujmo, pravi Bascara. Sem-li mogel slutiti, da nas bo presenetila nevihta, ko smo zapustili Gironno? Sem-li mogel slutiti, da nc pridemo danes v Barcelono? Sem-li mogel slutiti, da bodo mattarske gostilne prenapolnjene? Sem-li mogel slutiti, da bodete tako predrzni in šli prenočevat v Ghismondov grad, ki napravlja, da se potnikom lasje ježe, če se le omeni? Ali vas nisem skušal pregovoriti z vsemi svojimi močmi, da vas odvrnem od tega sklepa, in ni-li res, da sem se samo sili vdal, da sem šel sem? Res ie, pravi Bontraix. Res je, pravi Sergy. Čakajte, nadaljuje Bascara. Iz kakega namena bi vam bil napravil to čudovito intrigo? Morda zato, da poskusim pred tremi častniki iz Gironne prvi nastop pevke, plesalke, kakor je bila ta, ki ste *o ravnokar videli. V resnici, gospodje, vi napravljatc preveč časti darežljivosti ubozega režišerja iz provincijc, čc mislite, da bi vam dajal take predstave zastonj! O, čc bi imel enako pevko, kakor je Ines — božje usmiljenje naj pride nad njo — bi sc pač varoval izpostaviti io smrtonosnemu prehlajenju v mokrotnih globinah tega zakletega gradu. Pač bi si premislil, peljati jo v Barcelono, kjer niti vode pitne ni, odkar jc vojska, doČitn bi v eni sami sezoni napravila mojo srečo v milanski skali ali v pariški operi. Kaj pravim, v jedni sezoni! En sam večer, v enem samem nastopu, z enim samim korakom! Pedrina sama iz Madrida, o kateri se toliko g Koroškem 74 župnij, 3 ekspoziture, 118 kaplanij in 17 beneficijatnih mest. Štajerske nouice. š Volitve v okrajni zastop brežiški se v kratkem vrše. Slovencem jc zasigurana sijajna zmaga. š Aretirani pisar. V Mariboru so v nekem hotelu prijeli pisana Franca Krainza. š Lesno trgov no v Brežicah, na travniku združenih pivovaren Zalec-Laški trg je otvoril gospod Mihael Balon, veleposestnik v Brežicah. Svoji k svojim! š Mrtev otrok v cerkvi. — Čuden slučaj. Detomorilko, ki jc svojega umorjenega otroka odložila v mariborski stolni cerkvi, pridno iščejo. Prijeli so deklo Marijo Janko, o kateri se je čulo, da je bolna pod sumljivimi okoli- ščinami. Dokazali so, da je pred par dnevi povila. Jonke se je nato zaprla v sobo in si z britvijo zadala dve rani na vratu. Policija je mislila, da ima že mater v stolni cerkvi odloženega otroka, a dokazalo se je, da Jonke do-tičnega dne sploh ni zapustila svojega stanovanja. Policija je nato preiskala hišo, v kateri je Jonke stanovala, in je dobila pod streho truplo mrtvega otroka. Policija je tako dobila v roke neko detomorilko po posebno čudnem slučaju. Jonke, dasi se je z britvijo težko ranila, bo ozdravela. š Nadepolni dečko. V Mariboru je 16 let stari Leon Deutsch vzel svojim starišem 231 K in izginil, da nihče ne ve kam. š Pes rešilec. Načelnik slovenjegraškega »Turnvereina« H. Hohn jc prišel te dni šele zjutraj domov. Z gorečo smodko se je vlegel v posteljo, da bi še bral. Spanec ga jc premagal in je zaspal. Nakrat sc je vzbudil vsled silnega lajanja svojega psa. Videl je, da gori njegova postelja in da ie vsa soba v dimu. Imel je še toliko moči, da je odprl okno. Fes mu ie rešil življenje. lz slouansRega sveta. sl Demonstracije v Zagrebu. Dne 6. februarja zvečer so provzročili Starčevičanci velikanske cestne demonstracije. Vzrok je bila izvolitev poslanca dr. Ilje Abjaniča, ki se je priklopil Starčevičevi stranki. Več tisoč Starčevičancev ga je čakalo na postaji in ko se je z vlakom pripeljal, so zazveneli divji živioklici in istočasno psovke, ki so bile namenjene Avstriji in Ogrski. Ko se je dr. Ab-janič odpeljal v hotel, so odšli Starčevičanci pred domovanje svojega vodje dr. Franka in mu izražali svoje simpatije. Nato so odkorakali po mestu in v Ilici jc prišlo do spopada med njimi, policijo in koalicijo. Mnogoštevilni policiji na konjih se ie posrečilo, demonstrante razgnati. Tudi demonstracije pred srbsko šolo je redarstvo preprečilo. Ob devetih zvečer je bil v mestu zopet mir. sl Srbsko narodno gledišče je priredilo v zadnjem času tekom šestih tednov 32 predstav v Vršen. Cisti dobiček teh vprizoritev znaša 4.382-10 K. Zdaj se nahaja v Beli cerkvi. sl Preiskava v šoli. Peterburška tehnična šola provzroča ruski policiji veliko sitnosti. Vedno se vrše v njej preiskave, a vedno brez uspeha. Nedavno ie preiskavalo po noči celo poslopje do .300 policajev. Ko so prišli v drugo nadstrop e, niso mogli prižgati električnih luči, ker so bile vse pokvarjene. Pozvani monterji so šli na delo z vso pozornostjo, a dogodilo se ni ničesar. Ko so bile luči popravljene, so preiskali policaji vse sobe. Našli niso pa ničesar, kar bi vzbujalo večji sum. Zjutraj se je vršilo predavanje nemoteno dalic. sl Galic jski delavci na Dansko. Danska vlada se je obrnila na deželnega maršala v Galiciji, grofa Badenija, s prošnjo, da bi gali-cijski biro za posredovanje dela oskrbel za Dansko 8000 poljskih delavcev. si Ruski birokratizem. V Moskvi je pred kratkim obhajal ruski birokratizem slavno zmago. V policijski biro je prišla neka znana operna pevkinja. ki je hotela iz Rusije za delj časa odpotovati ter je predložila svoj potni list k reviziji. Policijski uradnik je sprejel umetnico zelo prijazno ter ji rekel: »Morate svojo prošnjo izročiti pismeno.« — »Pismeno?« vprašala je umetnica. »Mora v resnici se tako zgoditi?« — »To je neobhodno potrebno, gospodična. Ako nočete potratiri veliko časa, morete prošnjo napisati tukaj.« Po teh besedah je uradnik dal pevkinji papir, pero in črnilo. »Pišite, kar Vam bom narekoval.« Umetnica je prošnjo spisala, dala jo v kuvert in vprašala: »Kai pa nai zdaj storim?« — »Nič, izročite prošnjo!« — »Komu?« — »Meni.« In uradnik je pomolil roko in slovesno vzel prošnjo iz rok začudene umetnice. Potem je nataknil na nos ščipalnik in z uradnim obrazom prečital prošnjo, katero je bil poprej narekoval. Prečitavši prošnjo, označil jo ic z uradno številko in položil k drugim listinam z besedami: »Prošnjo sem prečital in moram Vam naznaniti, da Vam dovoljenja za potovanja v tujino ne moreni dati.« Telefonska in brzolauna poročila. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM. Maribor, 8. februarja. Po včerajšnjem zaupnem shodu je bila odborova seja »Slovenske kmečke zveze«, v kateri se je sklenilo: Odbor sklene, da »Slovenska kmečka zveza« postavi za prihodnje državnozborske volitve lastne kandidate ter se pri tem ozira tudi na dosedaj v slogi ln miru na narodnem in gospodarskem polju delujoče osebe. ARISTOKRATJE. KANDIDATJE ČEŠKIH AGRARCEV, Praga, 8. febr. »Nova Politika« javlja, da bodo pri prihodnjih državnozborskih volitvah češki agrarci kandidirali v državni zbor: kneza Schwarzenberga, grofa Sylva Tarouca, barona Parisha in grofa Deyma. BOLEZEN DR. I.UEGERJA. Dunaj, 8. febr. Včeraj popoludne je bil dr. Lueger na lastno prošnjo previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Po tem sv. opravilu jc dr. Lueger eno uro dobro spal. D u n a j, 8. febr. V bolezni dr. Lueger-jevl, kateremu je ponoči postalo nekoliko boljše, danes dopoldne nI izpremembe, vendar je bolezen jako kritična. ODLIKOVANJE. Dunaj, 8. febr. Poslanca grofa Vettra iu dr. Luegerja je cesar odlikoval z velik m križem Franc Jožefovega reda, DEMONSTRACIJE RUSINSKIH DIJAKOV. L v n v, 8. febr. Rusinski di'akl so imeli včeraj zvečer shod, na katerem so protestirali proti postopanju oblasti nasproti rusinskim dijakom. Po shodu so rusinskl dijaki v malih gručah šli proti dež. sodišču. V bližini dež. sodišča so se združ li ter so poizkušali prodreti do onega dela poslopja, kjer so zaprti aretirani rusinskl dijaki. Policija je to preprečila. Deinonstrantje so se podali v mesto ter pel: rusinske pesmi. Policija je napravila na demonstrante silovit naskok. En policaj je padel s konja ter se težko ranil. Policija je končno demonstrante razpršila. Šest demonstrantov je aretiranih. BARONICA SCHONBERGER. Trst, 8. febr. Baronica Schonberger se je v Trstu nastanila v Hotel de la Ville, ob 5. uri 30 minut pa se je odpeljala v Milan. Dočim se baronica pelje v prvem razredu, jo spremljata dva detektiva v tretjem. l.LOYDOVO DELAVSTVO NEZADOVOLJNO. T r s t, 8. febr. Tajnik strokovnih društev je pooblaščen dalje pogajati se z Lloydovim ravnateljstvom, ker Lloydovo delavstvo smatra včeraj objavljene koncesije za nezadostne. STRAŠNA NESREČA. T r s t, 8. febr. Tu ie ponoči povozila neka lokomotiva na tovorni postaji Južne železnice železniškega paznika Franca Reharja, doma iz Rojana. Rehar je kmalu izdihnil. Paznik zapušča ženo in štiri otroke. STAVKA V KLAVNICI. Budimpešta, 8. febr. V tukajšnji klavnici stavka 300 uslužbencev, ker gospodarji niso držali svojih obljub. Vrše se poga-jania in ie upati, da bo stavka še danes končana. LENGYEL ZAHTEVA, DA SE GA IZROČI. Budimpešta, 8. febr. V današnji seji imunitetnega odseka je poslanec Lengyel zahteval, naj se ga izroči sodišču, ker hoče Po-louyju pred sodiščem dokazati svoje očitanje. Protestiral je proti temu, da je bila baronica Schonberger prej zaslišana, nego on kot obtoženec. VATIKAN PROTI BRIANDOVI NAREDBI. R i m, 8. febr. »Osservatore Romano« izjavlja, da je najnovejša naredba Briandova, ki določa pogoje, pod katerimi naj župani sklenejo glede uporabe cerkva z župniki pogodbe, (glej naš tozadevni današnji članek) nevspre-jemljiva. V francoski zbornici je ta vest povzročila veliko vznemirjenje. MIR MED RUSIJO IN JAPONSKO. Tokio. 8. febr. Da Japonska pospeši redne mirne razmere v Mandžuriji in da se omogočijo zopetne prijateljske razmere z Rusijo, ie Japonska svoje čete do konca leta 1906 že odtegnila iz Mandžurije in sedaj reducira tudi svoje čete. ki stražijo železnice. VOLITVE V RUSKO DUMO. P e t e r b u r g, 8. ebr. Doslej je o volitvah volivnih mož II. vrste znanih 2.326 izidov, od teh je 559 monarhistov, 414 zmernih, 870 pristašev levice, 117 nacionalcev, 330 brez stranke, 146, o katerih ni znano kateri stranki pripadajo. Kmetov je med njimi 1.075, od teh pa 40 odstotkov monarhistov in 30 odstotkov pristašev levice. ROOSEVELT DEMENTIRA. N e w y o r k, 8. febr. Roosevelt dementira poročila časopisov o svojem govoru na sestanku kalifornijskih članov kongresa in pravi, da ni nikdar dejal, da je Japonska radi kalifornijskega šolskega vprašanja Ameriki dala ultimatum ali da bi bila vsled tega kaka vojna nevarnost. Mraz v Ameriki. V Ne\v Yorku je vsled velikega snega ustavljen ves promet. Predvčerajšnjim zjutraj ie bil sneg pol metra visok. Ambulance in bolnišnice so bile polne zmrznjenih in ranjenih. VABILO na XVI. redni občni zbor ..Posojilnice v Žužemberku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo, dne 17. svečana 1907, ob 4. uri popoldne v posojil, pisarni v Žužemberku št. 26. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje letnege računa za upravno leto 1906. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 4si i-i Načelstvo. FRANC JOZEFOVA grenka voda. Globoko užaljeni lavljamo. da je neizpros a smit ugrabila nam ljubljenega soproga. preJi agega oCeta, sina brata in strica, gospoda Franceta Srakarja po kratki mučni bolezni, previdenega s svetimi zokraratnti za umirajoče, v 44. letu starosti. Pogreb nepozabnega rajnika bode v soboto, dne y. t. m , ob '/* na 4. uro popoldne. Vsem prijateljem in zna cem priporočamo blagega rajnika v blag spornim in molitev. Sv. maše zadužnice se bodo brale v raznih cerkvah Zapustil je soprogo in 7 nepreskrbljenih otrok. V Ljubljani, 7. febr. 1907. Marija Srakar, soproga. - Ivanka, Franc, Pavla, Marija, Josip, Leopolda, Karol, otroci. - Ana Srakar, mati — Mihael, Marija, Ana, Josipina, brat in sestre. Ivan in Frančiška Glinšek, tast in tašča. Povodom prebridke izgube našega nepozabnega soproga, oziroma očeta Tomaža Kržišnika izrekamo vsem, ki so naj tolažili, kakor tudi onim, ki so predragega rajnkega spremili k večnemu počitku našo iskreno zahvalo. Osobito in posebej se pa zahvaljujemo gospodu Kornu in tovarišem za izraze sožalja in časteče spremstvo. KRESNICE p. Litiji, 7 feb. 1907. 254 Žalujoči ostali. Schlchtouo milo Pristno le z imenom ..SCHICHT". J Prihrani denar, čas I in delo. Prihrani trud in celo, koristi leda 'udizdravju. ne ikoduje perilu Glej, fara gleda cela 2442 1 d Na oblačila bela, Brez lukenj, ne'akrpana, Le Anfca naša jih ma. Ker milo je od Schichta vzela, Ji vsak« nit ostane cela. j Javna zahvala. Dolenjsko gasilno društvo pri Cerknici je priredilo dne 3. svečana veselico v prostorih gospe Margarete Tratnik — prvo v Dolenji vasi. Vsem udeležnikom se lepo zahvaljujemo za obisk te veselice in za darila, kar je vse pripomoglo, ua je bil tako lep uspeh in se priporočamo še za nadaljno podporo. Iskreno se tudi zahvaljujemo cerkniškemu gasilnemu društvu, posebno gosp. načelniku Matiju Obrezi. Dolenja vas pri Cerknici, dne 0. februarja 1907. 217 i i ODBOR. katoliška Tiskarna priporoča raznovrstna B3F vi z i t n i c e TE« po nuk) cani Borzna poročila. ,Kreditna banka'v LJubljani. laiotbeni |>»plr) . <■•/, majeva renta l•/. srebrna renti . . 1*/. avstrijska kronska renta l*/, , »lata renta t*/, ogrska bonski r f/. . »lata 67, posojilo dežele Kranjske l1,*/, posojila mesta Spljei . '•V/. . . Zade. . t l/i7, boBn -herc. iel. pos. t<0 */, češka det bank« k. o. • » . t o . V/. z*st. pisma gai d. hip b V«'/, pefit kom. k o i 107, -si ' ,7. »ast. pisma Innerst. hr. I", 7, » ogr. cen. de*, hi l1,7. ■ . hip. banki l",7. obl. ogr lokalnih iel d dr t»/,7, obl. češke ind. bank? 17, prior. Trst-Poreč lok 47, prior dol tel. •/„ , jui. iel. kup. »/, IV/, »vstr. pos ia iel. p n Sr sik* . račka od 1 1860'/, , „ . »»64 tem kreditna I ammtii I o«r hip. bantte srbske i fr« HT> , turška sasilika »račk« ireditne ,, nomoške „ 0 lOn'40 «9 16 '9 35 17 0 7 60 9' 85 96 10 114 35 114 6 99 t«. 10 > 10 133 3 <8 HM tO' 86 &9 7f rtu 75 99 '0 JO 6 > 3 99 HO 103 1)1 26 te- 07'- iu 01 - 100 0 -21 •>o 0 100 i 01 00-28 iO'-55 i9-9i 0 60 316 17 1 0 66 1 1 65 21'» 10 21« 10 .'66 60 268 • 0 52 10 164 1 '73 '5 ;h3 26 2M-76 '94 76 60 50 26o 0 10 • 9 68 r* Io« 15 2 75 .4 5 46- <"6 — 80 0 8 6 3 - 47 ♦9 - 8-- HO* — 66 83 90- 497- -.07*-- (56 2 i 166 25 x5 i0 >•6 t 7 8 6 87 21 o»8 '6 H3-.- 5 2 4 6 6 75 67 6 > - 621 60 622 60 265* t6-t 569 76 7(»-75 28 • - 283' 62 6*6 48- 50 - -b 40 9'( 9 19 11 l" 48 0 6 ■ .'4 ■08 lt 52< ir-7 5 ■» 50 9 6 2-3 2 3-67 4 L! ^Restauracija pri U »Črnem orlu" •V* Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzela restavracijo pri Črnem orlu katero bom skušala voditi v vsestransko zadovoljnost cenjenih p. n. gostov. Priporočam se v obilni obisk velespoštovanjem 25& 2 1 Mici Berlič. IHeteorologično poročilo. Višina n. moriem 06 2 m, srednji zračni tlak 7 -60 mm S C«s opazovanja Stanje barometra » mm Tem perut ura po CeUiju Vetrori Neb« * ° t s ; 3 g £ r 9. zveč 737 6 .•6 bre« vetra obl 8 7. zjutr 73 h 1 6 sl svzh. » 00 8 l. pop 36 6 24 sr. jv/h. » Srednja včerajšnia temp. o 3°, norm - rt ° ,,Andropogon" {f (Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.) N N N M K N .ie najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkuSena in zaiamčeno neAnocl iva tekočina ki zabrani Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni >abi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brad§, n ima|o novo *rasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoš'e-vilna priznanja. Cena s>eklenice 3 krone. — Dubi se v vseh mestih in vičjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u. Podružnica s v Spljetu. s Delni&ka glavnica: 1 : K 2.000.OOO. c 1 VVVVV LjiiMjansbn Kreditna banka u LJubljani. priporoča k žrebanju dne 15. februarja 1907: Promesse na 3°|0 zem. kreditne srečke po K 5-50; glavni dobitek K »O.OOO Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4 Rentni davek plača banka sama. I o/ '» /ff' 63 1» Podružnica s v Celovcu, s : Rezervni fond 1 : : : : K 200.000. : 1 : Priloga št. 32. »Slovenca", dne 8. februarja 1907. othužnica kranjska avstrijskega omožneja društva za bolne na plluflh. Podružnica razpošilja te dni vsem zdrav-;om i:; duhovnikom ljubljanskim, dalje mest-n oskrbnikom za ubožce in članom »Vin-icijeve družbe« in »društva gospa krščanske ,bežni« naslednji dopis: Vaše blagorodje! Kranjska podružnica avstrijskega pomož-cga društva za bolne na pljučih« prične da-ašnji dan v Ljubljani z domovrun odvračanjem jetike j jC v ta namen otvorila oskrbovalnico za tične, ki je za sedaj nastanjena v rešilni ostaji v »Mestnem domu«. Svoje uspehe dosega doinovno odvra-anje z neprestanim nadziranjem jetičnih rod-iin. Funkeijonarjj oskrbovalnice zdravnik n strežnice obiskujejo rodbine redno na ijih domu. Bolnika kolikor moč izolirajo, so-odnike in druge sostanovalce podučujejo o aruostnih napravah, razkužujejo obleko in erilo, od časa do časa tudi stanovanje, k t elijo bolnika in oslabele rodbinske člane, oso->ito otroke in jim v ta namen brezplačno na-azujejo mleka, kruha in drugih redil, če treba ireskrbijo jetičniku lastno posteli itd. I'o izkušnjah, pridobljenih v inozemstvu pa po »avstrijskem pomožnem društvu za liolne na pljučih« na Dunaju, smatrati je to loniovno odvračanje kot najuspešnejši način loja proti jetiki, in sicer iz naslednjih razlogov : 1. ker sc zatira jetika tamkaj, kjer ima svoje glavne vire in kjer vedno z nova za-etna svojo moč — v preobljudenih, temotnih n zaduhlih stanovališčih ubožnega ljudstva, ired vsem delavstva, in >. ker je v pravem pomenu besede profilak-iično. Svojp skrb ne obrača v toliko na 'olnike, kakor na one, ki jim preti obolenje, in sicer v prvi vrsti na otroke iu druge sostanovalce jetičnikov. Le na ta način nam je mogoče izdatno omejiti jetiko. Tekom dveletnega delovanja dunajske oskrbovalnice za jetičnike se je posrečilo, preprečiti v oskrbovanih rodbinah vsakatero hišno infekcijo z jetiko. osobito tudi vsako obolenje otrok. To je gotovo pomemben uspeli, čc pomislimo, da sc gre večinoma za rodbine, katerih roditelji so jetični in v katerih .ie tedaj obilo prilike za okuževanje. Da postane domovno odvračanje še uspešnejše in da se podpore porabijo v pravi namen, stopila je podružnica v zvezo z drugimi društvi, ki podpirajo bolnike, tako z »Vin-cencijevo družbo« in z »društvom gospa krščanske. ljubezni«. Dalje namerava sporazumno delovati z mestno ubožno upravo in bolniškimi blagajnami. Ze v spomladi pa prične podružnica graditi svoje lastno otroško zavetišče, na svetu, ki ga jc v ta namen rav nokar kupila. V mnogih slučajih bo namreč treba skrbeti za otroke izdatnejše, kakor je to mogoče sredi rodbine, na primer pod okriljem jetične matere! Taka otroška zavetišča so v boju proti tuberkulozi največje važnosti; v njih se reši življenje za življenjem in ugrabi jetiki iz rok. Poudarjati je, da se podružnica pri do-uiovnem odvračanju principijelno ne bavi z zdravljenjem jetičnikov. Pač pa bodo njeni iuiikcijonarji gledali na to, da bolnik redno obiskuje svojega zdravnika in da natančno izpolnjuje njegove odredbe. V posebno neugodnih slučajih pospeševali bodo zdravljenje s tem, da tudi bolniku nakazujejo redila. Ce se iz varnostnih ozirov pokaže ta potreba, skušali bodo oddati bolnika v bolnico, da tako pospešujejo njegovo zdravje in varujejo ostalo rodbino. Tako namerava podružnica roko v roki z zdravniki odvračati jetiko! Obračamo se danes do Vašega blago-rodia s prošnjo, da nam blagovolite naznanjati vse one rodbine, pri katerih smatrate pomoč v obliki domovnega odvračanja kot potrebno. /. ozirom na dosedaj še pomanjkljiva sredstva, razvila bo podružnica v pričetku domovno odvračanje v polnem gori navedenem obsegu le v najbolj potrebnih slučajih. Pri vseli naznanjenih :i rodbinah pa misli ukreniti, kar je najbolj potrebno in kar se ravno da storiti. Koliko e v varnostnem oziru že s tem doseženo, da vse jetične rodbine podučujemo o varnostnih napravah iu da jim redno razku-žujemo obleko, perilo in stanovanje! In to se bo dalo napraviti v vsakem slučaju. Naznanjene rodbine obišče tiajprvo strežnica, ki na podlagi priložene vprašalne pole preišče vse razmere. Kako važen higijeno stanovaui in splošno ljudsko blagostanje zadevajoč materija! se bo na ta način pridobil! Na podlagi teli podatkov odloči odbor podružnice, kako je rodbini priskočiti na pomoč. Nato se vsi člani rodbine povabijo v oskrbovalnico, kjer jih podružnični zdravnik preišče, telita, in kjer obolelim in oslabelim članom nakaže redila. Rodbine nato redno obi-sktiieio strežnice, od časa do časa tudi zdravnik, ki iih vedno znova podučuicjo iu nad-iraio, o-li pač vpoštevajo nasvete, pravilno uporabljajo redila itd. Na podlagi teli preiskav se .iini dalje nakaže vse potrebno. Za gotovo se nadejamo, da bo to dclo-vanic rodilo obilo uspeha. Prosimo torej Vaše blagorodje, da blagovolite naše prizadevanje podpirati s tem, da nam naznanite vse slučaje, v katerih se Vam označena intervencija zdi potrebna. Y to zadošča dopisnica z naslovom rodbine. v poslana na »oskrbovalnico za ietič-nike«. Nadejaje se, da boste radovoljno podpirali /.apočeto socialno akcijo, bilježi ■/. odličnim spoštovanjem »Podružnica kranjska avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih.« Chor;nsky s. r. Naj pripomnimo, da obsegajo v dopisu omenjene vprašalne pole važne podatke o rodbinskih iu pridobninskih razmerah jetičnikov, osobito pa o njihovih stanovanjih in da sc bode z njimi dobila važna statistična tvarina za odvračanje ljudskih bolezni. Z domovnim odvračanjem poprijcla se je kranjska podružnica sredstva, ki je po dosedanjih izkušnjah in vspehih edino pripravno, odvračati in zajeziti jetiko kot ljudsko kugo. Naj bi delovanje podružnice, ki bo že v do-gledncm času rodilo obilo sadu, našlo primerile podpore! Slovensko gledališče. »Kupčija je kupčija«, igrokaz modernega su.ieta, samoobsebi ni kaka velika posebnost oživljajoče sile. Brez vloge Izidorja Lechata bi bilo delo mrtvo, ker bi ga umorilo število dolgih in brezpomembnih dijalogov. Toda Lechat ii da življenje in vloga v rokah takega mojstra, kot jc g. Borštnik, stori dejanje zanimivo. Z veseljem smo ga gledali včeraj v drugo in občudovali spretnost v stopnjevanju. Vrhunec umetnosti doseže šele v 111. dejanji, a tukaj na način, ki jasno dokazuje njegovo samostojno ustvarjajočo silo. Burno odobravanje in velik lovorov venec sta znaka priznanja za užitek, ki ga nam je nudil v svojih dveh nastopih. Poleg njega je bila ga. Taborska, ki ima za uspeli igre premnogo zaslug, lzborna v vsakem oziru vredna je odličnega priznanja posebno zato, ker govori slovenščino naravnost krasno. Tudi ostalo osobje skupno ie vseskoz storilo svojo dolžnost, zato izrecno omenjamo le šc g. Danila, ki za svoj nastop res zasluži to. Gledališče je bilo precej polno, in - konsta-tiramo z veseljem — neumni smeh se je topot polegel. Režija jc bila precizna in hvalevredna. Ha pozitivno delo za narod! (Dopis z Goriškega.) Nevarnost germanizacije iu poitalijanče-vanja je začela groziti lepi naši, solnčni Goriški. Ne bomo tu razpravljali, ua kak način sc širi nemštvo po goriških srednjih šolah, ne bomo kritikovali za danes postopanja železniške uprave, ki sistematično dela za gertna-nizacijo. Za danes nekaj drugih važnih faktov. V Trstu se je ustanovila denarno Zelo krepka laška družba, ki razpolaga z več milijoni. Ta družba bo z električno žico prepre-gla cclo našo deželo ter jo raznarodila. Ob Vipavi, Soči in drugod misli napraviti velike električne naprave. Kakor so listi poročali ravno te dni, bo napravila v Tržiču veliko in obsežno ladjedelnico, razne mline, žago itd. V ta namen jc pokupila deloma sama, deloma pa po raznih prekupcih skoraj vse važnejše -mline in žage ob Vipavi, liublju, ob novi železnici, v Soški dolini, sploh vse boljše vodne sile. Pokupljeni so mlini in žage pri Kanalu, na Zagi. pri Sv. Luciji itd.; prevrtati mislijo Polovnik in napraviti nasproti Trnovega velikanske elektrarne, ki bodo proizvajale toliko elektrike, da bodo ž njo zalagali tudi železnico, trge in mesta. Gotovo je, da proti tem podjetjem in na pravam kot takim ne moremo imeti ničesar. A nekaj drugega je, kar moramo pred vsem imeti pred očmi. Ce se te namere in načrti vresničijo, bodo po naših krajih začele rasti tovarne druga za drugo. V deželo bo dohajalo vedno več tujega življa, uradnikov in delavcev, naše ljudstvo pa bo prišlo v popolno odvisnost od laškega in nemškega kapitala . — Tujci bodo zahtevali zase takoj nemških ali laških šol in vlada jim jih bo gotovo srčno rada dovolila. Cc bi pa vlada tega ne storila, česar pa ne moremo pričakovati, bo postavil šole nemški »Schulverein«, oziroma laška »Lega nazionale«. Kai bo sledilo temu? Le poglejmo gorenjske lesenice, Tržič, Domžale, kjer se nemški živeli in nemški vpliv vedno bolj širi. Dosedaj še nedotaknjeni kraji ob Soči in novi železnici bi postali torišče germanizacije in poitaliiančevanja. S hitrimi koraki bi sc nam bližal oni čas, ko bi se lahko reklo o nas Slovencih: »Požrl jih je tuj kapital.« Kaj torej storiti r Družba jc sicer nakupila že mnogo sveta, a manika .ii še koncesijc! In to jc treba preprečiti, drugače smo izgubljeni! Prosimo vse slovenske zastopnike, brez razlike dežel, naj 7. vsemi silami delajo nato, da družba nc bo dobila koncesije! To bi bilo eno! Druga dolžnost pa se tiče slovenskih denarnih zavodov. Naša dolžnost bodi, združiti slovenski kapital, dobiti koncesijo in napraviti to, kar namerava tujec! V našem zadružništvu leži velika naša moč! Rešila nas bo zadružna misel! Kdor pobija slovensko zadružništvo, ta je naš sovražnik, iti kdor se ustav-lia koncentraciji našega zadružništva, dela velik narodni greh! Praktična nujna potreba koncentracije našega kapitala se kaže v gori navedenem slučaju! Nai bi te vrstice našle gorkega odmeva med dobromislečimi Slovenci. Nemudoma torei na delo, na pozitivno delo za narod! Književnost In umetnost. * »Dom in Svet«. Vsebina 2. številke: Brat Edvard. Zgodba iz sanj. Spisal Ivan Cankar. (Konec.) — Ko se srečavajo oči . . . Zložil Zvonimir. Pod svobodnim solncem. Po- est davnih dedov. Spisal Pr. S. Finžgar. Druga knjiga. (Dalje.) — ln zdaj — ? Zložil Anton Medved. Maloruske narodne pesmi in ko-lomejke. Študija. Spisal Bajda Kazak. Kam-jenjec in Hotin. Potopisna črtica. Spisal L. Lenart. — Jaz. Zložil Aut. Medved. — Kle-vetnikom. Zložil Ant. Medved. Zaklad. Narodni igrokaz v štirih dejanjih. Spisal Ksa-verij Andrejev. (Dalje.) Po smrti. Zložil Anton Medved. Tepežnika. Božična slika. Spisal Ivan Lah. (Konec.) Življenja pot. Zložil Anton Medved. - Pesem mladosti. Zložil Zvonimir. — Ti sinček moj . . . Zložil Jož. Vandot. Takrat so cvetele akacije..... Črtica. Spisala Lea Fatur. Književnost. -o in ono. Šah. Prireja A. Uršič. — Slike: Zadnji košček kruha. A. I. Korušin. — Kronanje kralja Vladislava. C. Medovič. — Velikonočni pozdrav iz Kainjenjca Podoljskega. Hiša na ruskem Podolju. Fot. L. Lenart. Zima. Mlin iz ljubljanske okolice. Fot. A. Pokiukar. — Na razvalinah turškega gradu v Hotimu. (Besarabi.ia.) Fot. L. Lenart. Stara ruska cerkvica na ruskem Podolju. Fot. L. Lenart. t Dr. pl. Stablevski in Andrej Zamejic. Aristid Briand. Jurij Clemenceau. — Kardinal Richard. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Fvg. Lampe za znanstvo in ilustracije. Založnik in lastnik: Mariianišče. Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. - Naročnina: 9 K, za dijake 7 K. za Ameriko 2-5 dolarja, za Italijo 12 lir, za Nemčijo 10 M. — Sprejema lastništvo in upravništvo v Marijanišču. * Sveta vojska. Protialkoholna knjižica št. 2, kniižica za liudstvo. Založilo društvo »Abstinent« v Ljubljani. Tiskala »Katoliška tiskarna«. II. natis 5000 do 15.000. Po kratki dvomesečni dobi leži pred nami drugi natis te zanimive brošure, ki nosi naslov »Sveta vojska. Bog jo hoče! Kdo si upa vanjo?« Skoro bi bilo odveč vsako priporočilo, kajti žc to, da sc je prvi natis v 5000 izvodili razpečal v dveh mesecih popolnoma in da je moralo založništvo napraviti drugi natis v 10.000 izvodih, to govori yeč, kot vsako drugo priporočilo, kot vsaka druga reklama. Pa vendar samo nekaj besedi. Društvo »Abstinent« v Ljubljani ie ubralo gotovo najboljšo pot agitacije s tem, da sc je odločilo izdajati popularno pisane brošuricc za ljudstvo. Le častitati pa je društvu, da je pridobilo za svoje delo tako odličnega pisatelja, kot je znani neznani avtor II. zvezka protialkoholne knjižnice. Boljšega spisa o perečem alkoholnem vprašanju si ne moremo misliti. Ako primerjamo nemške tozadevne brošure, katerih sc tudi na tisoče razpeča med ljudstvo, s to brošuro, moramo odločno priznati, da »Sveta vojska« daleko nadkriljuje vse poizkuse, dati ljudstvu v obliki poljudnega vsestranskega spisa vpo gled v grozodejno kraljestvo trinoga alkohola. Vsled tega pa se ne čudimo, da je našel prvi natis te brošure tako široko pot med naše ljudstvo, kateremu v prvi vrsti je knjižica na menjena. To pa nam daje tudi upravičeno upanje, da bode tudi ta drugi natis prav tako z veseljem sprejet, kot jc bil prvi. Zlasti priporočamo knjižico naši preč. duhovščini, da jo nakupuje po več sto izvodov skupaj iu razdeli kot dar med svoje faranc. Potom duhovščine, potoni duševnih voditeljev našega ljudstva bo najlepša in najuspešnejša pot knjižici med narod. Tudi naša izobraževalna in druga društva naj si omislijo za svoje člane »Sveto vo!xl$o«. Povsod tam, kier se priredi kako predavanje, naj se razdeli to delo med slušatelje Knjižica zasluži to vsled svoje izborile vsebine. Cena knjižici, ki sc prodaja pri društvu »Abstinent« v Ljubljani in v »Katoliški Buk-varni«, jc sledeča: 1 izvod 40 h, 10 izvodov 3 K, 100 izvodov 20 kron. Cena nikakor ni pretirana. Nasprotno zelo nizka je, ako upo števamo, da ima knjižica več slik in obsega 104 strani. Za nameček so pridejane nekatere pesmice-variante. Vse to govori, da: razpe-čajte, razdelite jo med ljudstvo! Paroplovidba Gopčevič. Spiridion Gopčevič, Dalmatinec, sin nai. večjega avstrijskega lastnika ladij in veletržca v prvi polovici XIX. stoletja je izdal 36 strani obširno brošuro, v kateri se peča z razmerami avstrijske trgovinske mornarice. Iz knjižice se vidi, da jo je pisal avstrijski domoljub, izkušen mož, ki ga boli brezbrižnost naših obmorskih pokrajin po avstrijskih državnikih. Mož ie kozmopolit, ki zaničuje narodne boje, ker jih najbrže ne razume, a mornariške zadeve pa opisuje prav dobro. * + * Gopčevič je izdal leta 1903 spomenico o ustanovitvi avstrijskega mornariškega društva Društvo si je mislil tako, da bi lahko vanj pristopili člani vseh avstrijskih narodnosti. Za vsako narodnost naj bi izhajal poseben ilu-strovan list, kakor hitro ga zahteva 5000 najmanj po 2 krone plačujočib članov. Za ta svoj načrt je pridobil 28. marca 1903 grofa \\ elsersheimba, ki je poročal o stvari Čhlumeckemu. a Chlumeckemu ideja ni bila všeč. Kljub temu se je pa le ustanovilo »Avstrijsko brodarsko društvo«, a po Gopčcvičcvi sodbi je društvo mrtvorojeno dete, ker so ustanovitelji postopali otročje in nerodno. Leta 1096 je obiskal Gopčevič svoje kalifornijske sorodnike v Sati Frančišku, ameriške milijonarje in jih nagovoril naj ustanove paroplov.bno društvo, ki bi uvedlo redno brzo vožnjo iz Trsta in Reke v razna obrežna mesta. Računal ie na 10 odstotni dobiček, ako bi poverila avstrijska vlada nameravani družbi pošto. Pisal je trgovinskemu ministru dr. Fof-tu dne 17. julija 1906. da sc namerava ustanoviti nova parobrodna družba, ki bo hitrejše vozila, kakor vozijo »Lloydovi« parniki. Ministra je prosil, naj sc sprejme v pogodbo z »Lloydom« točka, da se izplačuje le toliko časa podpora »Lloydu« dokler se ne ustanovi druga avstrijska družba, ki bi vozila hitrejše in toč-nejše, kakor vozijo »Lloydovi« parniki. Na to pismo pa Fort Gopčeviču ni odgovoril ničesar. To jc Gopčeviča jako užalilo in v posebnih člankih je ostro grajal Lloydovo upravo, ki vozi s starimi škatljanu. Kazal je tudi v teh člankih, da ima »Navigazione Generali Italiana 8-33 odstotkov; Severno nemški Lloyd 7'5 odstotkov, Hamburg Amerikana za celo 11 odstotkov dobička, Avstrijski Lloyd pa kljub državni podpori 1,191.145 kron izgube. * * * Gopčevičevi sorodniki v Kaliforniji so pa medtem pridobili za misel nove jadranske pa-roplovbne družbe še druge ameriške milijonarje, ki so se obvezali, da dajo za ustanovitev družbe 50 milijonov dolarjev, ako se izkaže, da se bo naložena glavnica obrestovala vsaj s 6%. O nameravanem načrtu je obvestil poslanca Lecherja, naj sporoči državnemu zboru njegovo in namero ameriških milijonarjev. Zagrozil je pa v pismu tudi, da ako se država ne ozira na novo družbo, bo prisiljen po konkurenci Lloyd, da likvidira. Po »L.loydovi« likvidaciji pade naša država z 12. mesta glede na trgovinsko mornarico na 19. ali 20., če pa obljubi, da se bo ozirala na nameravano družbo, pa pride naša mornarica na 6. mesto. Ladje nameravane družbe bi namreč vozile pod ameriško zastavo, ako bi se avstrijska vlada ne ozirala na nameravano novo družbo »Paroplovidba Gopčevič.« A proračunski odsek se ni oziral na Gopčeviča. Tudi avstrijsko časopisje je ostalo hladno. Nameravana z ameriškim denarjem ustanovljena družba (»Paroplovidba Gopčevič«, »Navigazione Gopčevič«, »Navigation Gopčevič«) bi imela svoj sedež v Trstu (ali na Reki), ki leži bližje vzhodni Afriki, Aziji in Avstraliji kakor Genua, Marseille, Barcelona ali pa zahodna francoska, angleška, belgijska, nizozemska in nemška pristanišča, ker je vožnja krajša. Skozi Sueški prekop vozi že zdaj 4900 ladij z 19 milijonov ton, ker pa leži Trst bližje Sueškemu prekopu kakor katerikoli francosko, angleško ali pa nemško pristanišče, postane tudi lahko najvažnejše trgovinsko pristanišče Sredozemskega in Jadranskega morja za vse v Egipet, Vzhodno Afriko, Azijo in Avstralijo namenjeno blago in popotnike. A predpogoji so: pametni železniški tarifi, povečanje tržaškega pristanišča in pa take družbe, kakršna se namerava ustanoviti po rodbini Gopčevič. Gopčevič upa, da se nameravana nova družba gflfovo polasti vsega blagovnega in osebnega prometa v Egipet, na Levanto in pristanišča, ki so v zvezi s Šueškim prekopom. Glede na osebni promet bi se ozirala »Paroplovidba Gopčevič«, da bi vozili parniki hitro, da bi imeli potniki vse ugodnosti in pa cenejše vozne cene. Nova družba namerava graditi le nove, z vsem modernim razkošjem preskrbljene ladje, ki bi bile tako velike, da bi se ne čutilo gibanje na morskih valovih. Nova družba bi skrbela tudi zato, da bi nase privezala onih pol milijona avstrijskih izseljencev, ki zapuščajo vsako leto domovino. Glede na promet blaga namerava uvesti Gopčevič samoobsebi umevno hitre vožnje in pa nizke blagovne tarife. Norčuje se iz počasnosti, s katero vkrcavajo in izkrcavajo pri »Avstrijskem Lloydu« blago. Navaja za zgled parnik »Irene« »Severno nemškega Lloyda«, ki je izkrcal in vkrcal v Ne\v Yorku v 42. urah 10.881 ton blaga, za kar rabijo parniki »Avstrijskega Lloyda« v Kobc dvanajst dni. Pri urejenih razmerah upa na 6 do 10% čistega dobička kljub nižjim cenam in hitrejši vožnji kakor pri »Avstrijskem Lloydu«. Kapital, s katerim bi razpolagala nameravana »Paroplovidba Gopčevič« je desetkrat višji kakor oni »Avstrijskega Lloyda« in obeh največjih nemških paroplovnih družb. »Paroplovidba Gopčevič« bi vozila po svetovnih morjih po Oopčevičevih načrtih vsak dan. Pri dalmatinski službi bi se ozirala na žc obstoječe domače družbe, katerih noče uničiti. V Benetke in nazaj v Trst bi vozil vsak dan brzoparnik. Rabil bi 3 ure. Na Jadranskem morju namerava uvesti tri proge. Brzoparnik bi vozil vsak teden v Carigrad. Rabil bi tri dni. »Lloyd« rabi malone šc enkrat toliko. Nadalje sejiamerava uvesti turško-grška in pa proga v Črnem morju. Po progi Levantc, za katero rabijo »Lloydovi« parniki 13 dni, bi rabili parniki nameravane družbe S dni. V Egipt bi sc uvedla vožnja dvakrat na teden. Vožnja bi trajala 76 ur, »Llovd« vozi 901/* do 161 ur. V Indijo bi vozila.mesečno dva parnika 18 in pol dne. »Lloyd« rabi 41 dni. Tudi v Vzhodno Azijo bi vozila iz Trsta dva parnika in sicer 34:1/t dneva, »Lloyd« vozi zdai 69 dni. V Avstralijo bi odplul vsak mesec cn parnik. Rabil bi do Avstralije 26'/c dni. »Scveroncmški Lloyd« vozi še enkrat toliko časa. V vzhodno Afriko bi peljal vsak mesec en parnik. V Severno Ameriko odplul bi vsak teden parnik, ki bo rabil le 10 dni 15 ur. Parniki »Severnonem-škega »Lloyda« rabijo iz Genove 13 do 15 dni. Enkrat ali dvakrat mesečno bi se uvedla vožnja v Srednjo in vsak teden v Južno Ameriko. * * • Gopčevičev načrt bi bil, ako se dejansko izvede, dejansko velike važnosti za po-vzdigo naše trgovine,ki so jo slepe naše vlade popolnoma zanemarile. Gopčevičevo delo je izdal list »Astronomische Rundschau«, ki ga izdaja Monora zvezdama na Lošinju. Z denarjem seveda stvar gotovo ni neizvedljiva. V narodnogospodarskem oziru bi imela naša država od nove družbe gotovo dobiček, dasi bi šle velike svotc v žepe Američanov. — Bodočnost pokaže, jeli je Gopčevičev načrt resen ali pa le predpustna šala pisateljeva, ki se hoče morebiti maščevati, ker se naši vladni krogi niso ozirali na njegove svete. Po svetu. Obsodba Rlehlove potrjena. Najvišji sodni dvor je obvestil dunajsko deželno sodišče, da potrdi obsodbo, s katero je obsojena Riehlova na tri in pol leta ječe. Ponesrečen Schraffl. Na Svečnico jc agi-tiral tirolski krščansko-socialni voditelj v okraju Reute. Ko se jc peljal domov, so sc prekucnile poštne sani. Schraffl ni močno poškodovan, bolj poškodovani so njegovi sopotniki. Mestni svet proti odkrivanju. Hrtidiinski mestni svet jc pozval v oklicu vse odraslo može, naj pozimi od 1. novembra do 30. aprila opuste odkrivanje in naj pozdravijo bodisi s priklonom ali pa s salutiranjetn po vojaški navadi. Odvedena deklica. Pred dvema letoma sc ie izselila iz Budimpešte vdova štabnega zdravnika Schneiderja s svojo 13-letno hčerko v Ameriko. Spremljal jo je igralec Salgo. Vdova je pa umrla v Newyorku, hčerka je ostala pri Salgu. Deklica ie podedovala 100 tisoč kron in sorodniki so jo spravili nazaj v Budimpešto v samostan sv. Marjete. Dne 5. t. m. je pa prišel v samostan Salgo, ki je zahteval, naj mu izroče za en dan deklico, ker je njen oče. Prednica je ustregla prošnji, ker ji razmere niso bile znane. A dcklica se ni več povrnila v samostan. Sorodniki so ovadili Salga, ker je odvedel mladoletno deklico. Kie da je zdaj Salgo, ni znano. Neko pismo brez podpisa na policijo trdi, da je odvedel deklico ameriški milijonar Heastet, ki je zaljubljen vanjo in je prišel nalašč po njo v Budimpešto. Umrl je chamberyški nadškof monsignor Hautin, star 76 let. Kraljev voz zadel v tramvaj. Kočija belgijskega kralja je zadela v Bruslju v tramvajski voz, ker je preslišal kočijaž zvonienje tramvajevega voznika. Kralj se je močno pretresel. Ranjen ni bil nihče. Nova reklama. V Berolinu je neki trgovec slabo prodajal svoje blago. Naenkrat pa da na vseh voglih in v vseh listih natisniti pamflete in psovke, češ, da njegovo blago ni za nič, da ni vredno niti 2 krajcarja, da ni za drugam, kot za v vodo. Ljudje so se smejali temu in kupovali. — V ameriških listih je izšla krasna slika, kako se ljubita dva mlada človeka. Pod sliko pa je bilo napisano: Mladenič ima rad deklico — to ie njegova stvar. Deklica ima rada mladeniča, to je njena stvar. Toda ta dva se bodeta kmalu vzela in potrebovala bodeta pohištva — to je pa naša stvar! Sledi podpis trgovine s pohištvom. Antropologično društvo dunajsko priredi v sredo, dne 13. februarja 1907, ob 7. uri zvečer v dvorani znanstvenega kluba, I., Eschen-bachgasse 9, svoj mesečni shod, na katerem predava Slovenec dr. Niko Zupanič o Ilircih. Profil iz zgodovinske fizioantropologije balkanskega polotoka. Letošnji poletni skupni shod nemškega in dunajskega antropološkega društva v Kolinu odpade. Letošnje zborovanje nemškega antropološkega društva sc vrši v Strasburgu. Velik konkurz na Dunaju. V konkurzu jc »Dunajska zaloga« (»Wiener Verlag«), Pasiva znašajo 500.000 kroji in sicer 400,000 kron trgovskih dolgov in 100.000 dolga pri sorodnikih. Zaloga knjig, ki se pa težko razpečavajo, je velika. »Dunajsko zalogo« je ustanovil leta 1900 Friedmann, ki je pa čez dve leti podjetje prodal Fricu Freundu. Pred nekaj meseci se je preosnovala tvrdka v družbo z omejenim jamstvom. Freund ima bogate sorodnike. Zaprli so na Dunaju dne 7. t. m. zjutraj salon uradniške vdove Herzfeld v V. okraju. Lastnica je med potjo na policijo pobegnila. Tvornlčar samomorilec. Lastnik dveh tvornic za vžigalice v Dunajskem Novem mestu in Ncudorfiu, 561etni Maks Pock je skočil v vodo in je utonil. Papež je zaslišal pečuhskega škofa grofa Zichyja. Ob 60-letnici znamenitega moža. Thomas Alva Edison obhaia letos 60-letnico svojega rojstva. Rojen jc bil leta 1847 v Milanu (drž. Ohio v Severni Ameriki). Njegov oče jc bil premožen, a je izgubil vse svoje premoženje. Mladega Edisona je poučevala mati sama in ko je bila revščina v družini hudo velika, Ka je poslala na postajo, da bi prodajal tam potnikom sadje. Mladi Edison ic spoznal takoj, da bi bila prodaja časopisov boljša in tako sc jc res zgodilo. Na železniški postaji v Port Huronu je bil kmalu tako priljubljen, da so mu dali železničarji na razpolago neki star in prazen železniški voz. Tu je pričel sam pisati tiskati in izdajati svoj list. Pozneje si je pridobil nekega druga in pričel izdajati obenem z njim nov list, kjer je opisoval razne mestne zanimive dogodke. Vsled tega ga jc pretepel neki prizadeti meščan in napravil njegovemu časnikarstvu konec. 2c takrat je poskušal doseči kaj na polju elektrike, a takrat jc bilo njegovo znanje še premajhno. Leta 1862 jc videl na postaji v Mont Clemensu, kjer ie prodajal zopet časopise, da stoji pred prihajajočim vlakom dete postajenačelnika. Edison je otroka še pravočasno rešil in si pridobil tako dobrohotnost postajenačelnika Mackcnzie. Ta ga je naučil telegrafirati iu mu preskrbel mesto telegrafista najprej v Kanadi. In v tem poklicu jc potem romal iz kraja v kraj. Leta IS6S ie iznašel v Bostonu »duple.\telegraph«. To je bila njegova prva iznajdba. Nato je šel v Ne\v York in tam ga je čakala nova sreča. Slabo oblečen je stal pred izložbo velike nc\vyorškc tvrdke, kjer jc javljal električen avtomat borzne kurze. Naenkrat pa jc avtomat obstal in ljudje, ki so stali okrog in čakali poročil, so sc silno vznemirili, misleč, da se je zgodila goljufija. Tvrdka je bila v veliki hipni zadregi iu tu se je ponudil Edison in avtomat naglo toliko popravil, da je opravljal svoj posel dalje. Zato mu je dala družba službo z visoko nagrado. V tistem času jc iznašel izboljšavo »tiskovnega brzojava« in dobil za to iznajdbo 40.000 dolarjev. S tem premoženjem je pričel delovati izključno na polili elektrike in je pustil svo.io službo. V Menlo Parku (38 km od Ne\v Yorka) si je kupil posestvo in tam je zgradil velike laboratorije. Dasi ic zaslužil mnogo s svojimi iznajdbami, vendar je živel primeroma skromno. Najel si je mnogo sodelavcev in živel tako do 1. 1886. Tega leta se mu ic zdelo njegovo posestvo premajhno in preselil sc jc v Ne\v Jcrscy, kjer delavcev jc najel in zgradil ogromne tovarne delavcev najel iti zgradil ogromne tovarne. Tu je izpopolnil telefon tako, da sc praktično rabi po vsem svetu. Nadalje je izumel fono-graf, megaton, aerofon in takozvani »quadrr,-plextelegraf«, ki omogočuje brzojavljanje istočasno na 4 strani. Iznašel ie sedanje električne luči, izboljšal dinamo-stroje in izumel kinematoskop, mutoskop in kinematograf. Mora-li soprog soprogi plačali obleko? Senat budimpeštanskega prizivnega sodišča .ic nedavno rešil neki priziv, v katerem sc jc šlo za žensko obleko. Rešitev priziva bo gotovo ugajala mnogim možem, katerih soproge imajo glede obleke pretirane zahteve. Krojač Ivan Kovacs je tožil trgovskega potovalnega agenta A. li. in njegovo ženo pri okrajnem sodišču, da mu plačata svoto 380 K za obleko, ki jo je Kovacs napravil in izročil ženi trgovskega potovalnega agenta. Na razpravo je bil pozvan samo soprog, ker se jc bila med tem soproga od njega ločila in je ni bilo možno nikjer najti. Toženec jc izjavil, da jc njegova žena to obleko sama naročila, in da jo mora zato tudi santa plačati. On ni tako premožen, da bi zamogel kupovati svoji ženi tako dragoceno obleko. Tekom razprave se je dokazalo, da zasluži H. na leto 5000 do 6000 kron. Vendar jc okrajni sodnik odbil tožbo tožitelja z obrazložbo, da jc soprog za obleko, ki jo njegova žena kupuje, odgovoren samo, ako mora žena to obleko na vsak način imeti z ozirom na družabni položaj in denarno okolnost. Ker pa obleka v znesku 380 K pri letnem dohodku 5000 do 6000 K prekoračuje potrebno mero v oblačenju, jc ni dolžan soprog plačati. Ker je krojač proti tej obsodbi vložil priziv, razpravljalo ic o tem prizivno sodišče ter potrdilo razsodbo okrajnega sodišča. Izpred sodišča. Nevaren ptiček. Emil „Markady iz Jasc-novca v Slavoniji je prestopil k protestanti-zmu. Stopil jc kot vojak v francosko tujo legijo, bil v Alžiru iu na Madagaskarju, potem se pa nastanil v Alzaciji, V Mecu je presedel zaradi goljufije in poneverjenja 6 mesecev ječe. Prišel jc v Avstrijo in sc oglasil v Solnogradu. Da bi pa pokril svoio temno preteklost, je svoje pravo ime prikril in si pridejal ime Anton Silzer. Na to ime si jc tudi izposloval od kompetentne oblasti koncesijo za svoje podjetje. Emil Markady je prišel tudi v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«. Ker mu jc primanjkovalo denarja, pisal jc Viljemu Schmitzu v Solnograd, naj mu nemudoma pošlje 50 K, nato pa še odposlal ekspresno pismo na Viljema Mann istotam, naj mu tudi ta pošlje 40 K. Ker pa le ni bilo denarja, porabil jc drugo ugodno priliko, da se reši iz zadrege. Dne 3. januarja je prišel v bralno sobo nasproti portirski loži. Tu je prosil portirja, naj mu da pismeno znamko, kar jc ta tudi storil. Pri tem jc portir položil svojo listnico na mizo, v kateri je bilo 300 K gotovine in za 2 K poštnih znamk. Sele drugi dan se je na listnico spomnil, a bilo jc že prepozno, kajti Markady si jo jc prilastil in od tega denarja je odposlal 100 kron neki Mariji Weingartner v Solnograd: pri njem so našli le 73 K. ostali denar jc pa skril ali ga pa tudi kam odposlal. Obdolženec odločno taji tatvino, a ni mogel izpodbiti dokazov, ki jasno pričajo o njegovi krivdi. Za kazen jc dobil 13 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo pa iztiral iz Avstrije. »Tukaj niso makaroni«. S temi besedami je zbadal v noči na 26. novembra m. !. Ivan Javčar, mizarski pomočnik, v Poljšakovi gostilni na Martinovi ccsti navzočega stražnika, ko jc hotel nekoga razgrajalca aretovati. Pozval je stražnik^ naj* aretacijo opusti. Ko jc pa ta tudi njemu napovedal aretacijo, prijel ga je Tavčar za sabljo in za prsi, na kar so šc drugi neznani priskočili in stražnika popolnoma strgali. Tavčar bo zato sedel 3 mesece v ječi. Zaradi hudodelstva oskrumbe jc bil obsojen 18 let stari Ferdinand Železnik, preniogar v Trbovljah, na 10 mesecev težke ječe. Otroka se opekla. Marija Štele, delavčeva žena v Markovcu, je nesla svojemu možu na bližnjo žago okoli 7. ure zjutraj zajutrek. Ker jc bilo slabo vreme, pustila je svoja dva otroka, in sicer štiriletno Ivanko in devet mesecev starega Matička sama doma. Fantička je položila na tla. dcklica jc pa sedela na plevnici tudi na tleh. ki ic bila blizu zakurjene peči, Ko sc vrne čez kake pol ure domov, čakal jo jc grozen prizor. Na vsakem koncu plevnicc našla ic otroka tako ožgana, da je Matiček šc tisti dan, deklica pa drugi dan umrla. Mati Marija Štele ic bila obsojena na tri dni ostrega zapora. porodila. * Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča čč. gg. govornikom sledeče postne pri-dge: Znane govore redemptorista Gerhard Diessel: Die grosse Gottesthat auf Golgatha, — Der grosse Tag der Ernte, — Der Ret-tungsanker der Siinder, — Die Rechenschaft nacli dem Tode, - Der Schliissel zum Him-inel, — Der Karfreitag, — Das gliickliche Jenseits, — Das Leiden in evviger Nacht, vsak zvezek velja brez poštnine 1 K 68 v; — Der Tod der Siinde Sold, 1 K 44 v, in Die Erde die Helinat des Kreuzes, 1 K 20 v. Dalje: Schuster Dr. Leopold: Der Gute Hirt — Maria Magdalena, I K 60 v; Gotz: Jesus in der VViiste und aut Golgatha. I K 20 v; — Dr. A. Schlor neu herausgegeben von Dr. S. Katschner: Fastenpredigten, 2 K 40 v; — Hecher J., Die sieben Kreuzworte Jesu Christi, 1 K 20 v. Najnovejši postni govori: Hurter: Ent-wiirfe zu Fastenpredigten iiher die Worte Chrsti ain Kreuze, 40 v; Dr. M. Breiten-eicher: Die Passion des Gottmenschen, Eine Reihe von Vortragcn f ii r dic hI. Fastenzeit, 8 K 64 v; — Dr. Friedrich K. Hiimmer: Unter deui Kreuze d. Herrn, 2 K 40 v ; Ob\ve-ger J.: Jesu Leiden und der Siinde Frucht, 2 K 40 v; — Nagelschmitt H.: Die Ze chen der Zeit, 1 K 32 v. Cerkven m govornikom priporočamo nadalje nove nedeljske pridige, katere jc izdal po svojih aktualnih postnih pridigah znani govornik Franz Stingeder pod naslovom: Das (iesetz der zwei Tafeln. Sonntagspredig-ten iiber die zelin Gebotc Gottes. Vsebina te 210 strani obsegajoče knjige jc času primerna in bo vsakemu nedeljskemu govorniku nudila veliko nove tvarine. — Postne pridige istega govornika: Dic brennendste aller Lebensfra-gen, 1 K 10 v, in Gottesantvvort auf die brennendste aller Lebeusfragen, sc tudi dobijo v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Pisatelj jc izdal dalje knjižico: Die Zeitung auf der Kan-zel, ki obsega navodila, kako naj se iz časnikov povzeta tvarina porablja na prižnici. Istotako dobe sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubl:ani jako porabili govori pod naslovom: P. Andreas Hamerle, redem., Ein Zy-klus rel gioser Vortrage fiir das Kirchenjahr. Knjiga jc skrbno predelana, ter zavzema lepe k srcu segajoče pridige, katere hkratu času primerno vsem potrebam odgovarjajo. Posebno prednost nam pa kaže ta knjiga v tem, da ima vsaka posamezna pridiga tudi svojo dispozicijo. Autor je predvsem skrbel zato, da jc podal vso tvarino v navadnih, preglednih podatkih. Knjiga obsega do sedaj dva zvezka. Prvi zvezek nam nudi pridige od prve adventne do velikonočne nedelie, drugi pa do 24. nedelie po binkoštih. Oba zvezka staneta 7 K 20 v. Izvrstna knjiga za postne pridige .ic tudi Jakob Gronings: Die Leidensgeschichte un-seres Herrn Jesu Christi, erkliirt und auf das christlichc Lcben ange\vcndet in vierund-z\vanzig Vortragcn. Knjiga jc vezana ter velja 5 K 4 v. Knjiga, po kateri sc ie mnogo povpraševalo, P. Konrad Lienert: Der moderne Red-ner, je zopet v zadostnem številu v zalogi. Vse omenjene knjige se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Kdor pošlje znesek naprej, dobi zaželjene knjige poštnine prosto. Za društvene zbore. Nova zbirka, obsegajoča: 21 moških in mešanih zborov«, uredil Matej Hubad, sc dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ter velja 6 K. Na razpolago so tudi posamezni glasovi. Zbirka obsega: A. Moški zbori: St. 1. E. Adamič: »Franica«. » 2. J. Prochaska: »Popotnik«. » 3. O. Dev: »Na poljani«. » 4. J. Prochazka: »Pomlad«. » 5. J. Prochazka: »Moč ljubezni«. » 6. J. Ocvirk: »Napitnica«. « 7. li. Vogrič: »Pismo«. » 8. A. Sochor: »Nočna rosa«. « 9. Jelen: »Uliši nas Gospod«. « 10. To\vačo\vsky: »Tugospev«. B. Mešani z b o r i. « II. J. Prochazka: »Ljubezen«. « 12. J. Prochazka: »Izpremenjeno srcc«. » 13. O. Dev: »Zarja«. « 14. J. Aljaž: »Job«. » 15. J. Aljaž: »Domovini«. » 16. V. Krek: »Pogovor z domom«. » 17. Dr. G. Ipavec: »Pozdrav«. » 18. Dr. G. Ipavec: »Lahko noč«. » 19. J. Padovac: »Vse mine« (»Moje jutro«), » 20. Dr. A. Sclnvab: »Slanica«. » 21. D. A. Sclnvab: »Vasovalce«. * Društveni govornik (priloga Duh. pastirja) ima v prvem zvezku štiri v vsakem oziru poučne in vrlo zanimive govore. V prvem govoru »Socialne organizacije prvih kristjanov.« I. Podporna blagajna, slika veleučeni profesor dr. J. Ev. Krek na podlagi poročil sv. pisma ccrkvenih očetov in istočasno poganskih pisateljev organizovano dejansko ljubezen prvih kristianov pod vodstvom apostolov in prvih škofov. Govor bo povsod vzbujal požrtvovalnega apostolskega duha in najizdatnejc priporočal današnje socialne organizacije v sv. Cerkvi. V govoru »Koristi rajfajznovk« dobro pojasnjuje vč. g. J. Traven gospodarski, socialni in nravni pomen imenovanih denarnih ep zadrug. Članom rajfajznovk bo budil gov veselje do varčnosti in dela, nečlanom predvsem zniisel za zadružno organizacij,, V govoru »Domače knjigovodstvo« nT, utrudn. sociolog dr. J. Ev. Krek podaja , n dila za gospodarsko izboljšanie v našen rodu. Ljudstvo naj skrbno zapisuje izdatlu hrano obleko, stanovanje kurjavo in drinr trebšcine. Podatki se bodo potem zbrali „ cbcili m na njih podlagi se bodo natančno ,, sale razmere našega naroda in pokazala u pota^ kako priti na boljše. Poslanci bodo v deželnem in državnem zboru s temi pod, prisilili na pomoč deželo in državo Jasno da morajo z vsebino tega govora sezna. voditelji vseh društev svoje člane — \ ,, njem govoru vč. g. Janko Jovan kratko in n gledno opisuje vpliv sv. Cerkve na narod gospodarstvo. — Navedena vsebina naih priporoča »Društvenega govornika«. Nam se obenem z »Duh. Pastirjem« pri »KatolK Bukvami« v LJubljani. s * Das soziale VVirken der katholiseh Kirche in Osterreich. Band IV. Heft I D i cese Laibach. Von dr. Josef Grude Laibach 1906. Verlag der Leo-Gesellsciiaft W len. Ze v uvodnem članku smo nedavno k vonli o pomenu te knjige. Knjiga je zelo tančen pregled in slika socialnega delovan cerkve na Kranjskem. Pisana je v nemške jeziku, ker je del. IV. zvezek, obširnega skuj nega književnega dela dunajske Leonove drl žhe, ki naj obsega socialno delovanje cerk\ v Avstriji sploh. Za nas je ta knjiga ena znamenitejših publikacij zadnjih let, nujno trebna zgodovinarju, vir za nadaljne študij za praktično uporabo neobhoden poinoOe Uvod se bavi z ustanovitvijo naše škofije, prv poglavje z verskim življenjem. To je cela v< ska moiivcev, ki so obenem socialni delav mogočen kulturen činiteli. 33.138 člane Marijinih družb, 109.200 članov bratovščir sv. Rešnjcga Telesa! Drugo poglavje nudi tančen pregled o vzgojnem delu cerkve , Kranjskem s kratkim zgodovinskim uvodor 4000 gojencev in gojenk vzdržuje cerkcv lastnih zavodih, od otroških vrtcev počenši gimnazije. 129.800 kron duhovskih ustanov omogočilo ustanovitev deželne gluhonemi^ cerkvenih ustanov za dijake pa ie 153. Nji letni znesek šteje 69.600 K., ustanovni kapitj je visok 1,392.780 K. Tretje poglavje obra\ nava o splošni ljudski izobrazbi: o katoliškci časopisju (15 časnikov in revij), izobraževalni društvih in knjižnicah, o umetnosti in znanost ki jo cerkev goji v posebnih društvih in gme tno podpira. Odlično mesto zavzema tu > onova družba«. Četrto poglavje govori o ritativnem delovanju cerkve. Cerkvenih vsla nov za reveže je 180; letni znesek je viso 39.890 K, ustanovni kapital 797.800 K, dena občinskih ubožnih fondov je iz cerkvene« premoženja. V. poglavje je obširen pregled socialnem organizatoričnem delu cerkve me vsemi stanovi; zadruge, strokovna, rokodel ska društva, hranilnice itd. Knjiga bo izvrsti služila apologetu, predavatelju, šolniku, šta tistiku, celo politiškemu uradniku. Za nas dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, je ponosna priča naših moči in našega dela Knjiga velja K 3.40, po pošti 20 v več in Društveni govornik. Na razna vprašanja naznanjamo, d »Društvenega govornika« nc moremo pose bej oddajati ter ga razpošljemo le kot prilogr »Duhovnemu pastirju«. Celoletna naročnin; na mesečnik s prilogo znaša, kakor znano 8 K. Istodobno naznanjamo tudi, da so siar letniki »Duhovnega Pastirja« deloma razprodani in da znižana ccna za stare letnike ii več v veljavi. Naročila sprejema »Katolišk: Bukvama« v Ljubljani. Knjiga za vzgojitelje mladine. Pred kratkim jc izšla knjiga jxjd naslovom: »Jugendlehre«. Ein Buch fiir Eltern, Lehrer und Geistliche vod Dr. F. W. Foerstcr, Pisatelj je sicer protestant, vendar pa vzbuja kaznici svoto za knjigo, dabi isto poštnine njegova knjiga tudi med katoliki posebno zanimanje in nudi vzgojiteljem mladine najboljše liodatkc. Knjiga obsega 724 strani, ie krasno prosto. Naročila sprejema »Katoliška navezana ter stane 7 K 20 li. Kdor vpošljc po na-kvarna« v Ljubljani. Sienkiewicz »Jernač zmagovač« in |» znano Ahleitnerjevo povest tirolskega umskega župnika »Med plazovi« prinaša sedmi sešitek »Ljudske knjižnice«, katerega smo ravnokar razposlali in kateri tvori začetek tretjega zvezka »Ljudske knjižnice«. Te dve povesti bota vzbudili splošno zanimanje med slovenskim ljudstvom in smo prepričani, Ja se bo »Ljudska knjižnica« splošno priljubila. Vsak zvezek »Ljudske knjižnice« je zase ee-lota in se tudi zase dobi. Tako obstoji pn zvezek iz treh sešitkov ter obsega povest: »Znamenje štirih«. Cena celotne povesti 60 Ii. oziroma s poštnino vred 66 h. — Isto ceno isti obseg ima tudi druga povest »Ljudske knjižnice: »Darovana«, ki sc vrši v dobi slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, povest tvori drugi zvezek »Ljudske knjižnice«. Kdor želi eno ali obe teli povestij, nai se blagovoli oglasiti in doposlati denar. Kdor pa želi postati s sedmim zvezkom (z začei-kom Sienkie\\ iezeve povesti) naročnik »ljudske kujižnicc«, naj blagovoli na naslov "Katoliška Bukvama« v Ljubljani doposlati plačilo za vsaj deset sešitkov »Ljudske knjižnice«. t. j. 2 K 20 h. * Molitvenik. »Venec pobožnih molitev i» svetih pesmi z.a očitno iu domačo služb" Božjo hogoljiibnih kristjanov«, spisal Lavrcn-cij Herg, osmi pomnoženi natis, po katerem se je toliko povpraševalo in kateri .ic bil dosedai razprodan, sc zopet dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena jc 2 K 60 h, posamezni izvod po pošti 22 h več.