DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 'NO. 150 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 27TII, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Nemčija obljubuje pomoč v trgovini, ako se ji odpustijo dolgovi Lausanne, Švica, 25. junija. Zastopniki nemške republike na Nemški duhoven ubit od Japoncev. Angleži se umikajo iz Mandžurije za resolucije demokratične pred- Peiping, Kitajska, 25. junija. Misijonska poročila, ki so dospe-ttiednarodni konferenci za vojne la sem, naznanjajo, da je bil ubit dolgove in reparacije, so oblju- neki nemški katoliški misijonar, bili danes, da v zameno za od- Father Conrad Rapp, katerega j že od Pustitev in brisanje nemških dol- je ubil neki japonski vojak v sobote na delu, da predloži zbra-gov, Je Nemčija pripravljena Chientano, blizu korejske meje v ^ del t platformo demo-stopiti v tesne trgovske zveze z Kirm provinc. PQsled1Ca tega kratske stranke narodi, da tako pomaga odstra- umora je da so dobil, tam nase- membne točke latforme bo. niti depresijo. Obenem je na- ljeni Angleži povelje, da se uma-svetovala, da se trgovinski mini- knejo iz dotičnega okraja, kjer stri raznih držav pogosto snidejo je prebivalstvo zelo sovražno tuj- Preklic prohibicije, starostna zavarovalnina in zavarovanje o brezposelnosti na platformi. Na Japonskem dobivajo Bivši kajzer v tajnih dogo- fašisti in militaristi dnevno večjo moč vorih z voditelji Nemčije glede monarhije London, 25. junij?« časopis Chicago, 26. junija. Odbor-rodni trgovini, da se zopet vr- do: resolucija, da je demokratična stranka za odpravo 18. . . ,. . i vr , A amendmenta v vseh državah, skupaj in razpravljajo o medna- cem. Nobenih Amerikancev se . . „ , , . , , v . , .i , , ..v i tt j kjer večina tako zahteva, in v rodnem trgovinskem položaju, ki ne nahaja v doticnem mestu. Kot , , . v,. v. * 1 j. j-- v.. . u ■ i državah, kjer zeli večina prebi- trdijo poročila, se je nahajal , , ' ...... . \ , , ■o T, j i ■ valstva prohibicijo, jo lahko Father Rapp na potu na konju 1 J ' J k r.-skemu bolnemu duhovnu, ko ga je ustavila japonska vojaška straža. Duhoven je pokazal svo- je prva podlaga *za dobre čase. Tozadevno poročilo je osebno izročil nemški zunanji minister ven Neurath angleškemu pre-mierju Mac Donaldu. Videti je, da je večina držav pripravljena jo izkaznico, ko ga je japonski sprejeti nemško ponudbo, z izje- vojak potegnil s sedla in ga ob-Jmo Francije. Francoska vlada dolžil, da je sramotil japonsko se sicer ne bi branila podaljšati zastavo, ker ni takoj razsedlal, moratorij na nemške dolgove in j ko je opazil stražo. Japonski vo-reparacije, toda da bi priznala, jjaki so nato padli po duhovnu da se dolgovi odpustijo, tega ne in ga do nezavesti pretepli. Po-bo storila. Francija vztraja pri tem so ga pa vlekli k neki vodi, tem, da se suspendirajo začasno nemški dolgovi, toda po preteku gotove dobe mora Nemčija ponovno začeti s plačili, četudi v kjer so ga ustrelili in truplo skrili v pesku. Fotografije mrtvega trupla kažejo, da je bil Father Rapp ustreljen v srce in v tre- manjših svotah, kot obstoji po- buh, in da je imelo truplo 31 ba-godba sedaj. Angleški premier ijonetnih ran, zlomljen nos, raz-MacDonald pa vztraja pri tem, bito črepinjo in obe roki zlom-da mora reparacijska konferen- ljeni. ca prinesti definitivne zaključke. -o- Ti zaključki morajo biti taki, da 21 let begunec, se vrne in bodo prinesli stalen uspeh, da se ! je oproščen vrne zaupanje in kredit med na- Albany, 25. junija. Pred 21. leti je pobegnil zločinec Walter Bannigan iz Sing Sing zaporov v državi New York. Bannigan več konferenc, in da ne bo več; je bil obsojen leta 1908 radi niogcče, da nastane svetovna kri- obrekovanja in dejanskega na rede. Nadalje pravi MacDonald, da če bo Nemčija morala še kaj plačati, morajo biti ta plačila tako definitivna, da ne bo potreba za radi nemških plačil. Toda splošno prepričanje prevladuje, da Francija ne bo pristala v angleške predloge, toda ker bo Anglija vztrajala, je skoro gotovo, da tudi ta konferenca, od katere Je svet toliko pričakoval, ne bo imela uspeha, kar pomeni podaljšanje svetovne krize. Dnevna vprašanja pada na 14 let ječe. Pobegnil je pa oktobra meseca,, 1910. Več časa se je potepal okoli, potem pa je živel vzorno življenje, se spreobrnil, nakar ga je začela peči vest, ker ni prestal svoje kazni. 17. aprila, letos, je prišel v Sing Sing zapore in se prostovoljno javil, da odsluži ostali del svoje kazni. Tekom svetovne vojne je služil v kanadski armadi. Ko je governer Roosevelt te dni dobil (< Od časa do časa boste dobili v j sp0ročilo o tem kaznencu, je ta-"Ameriški Domovini" 10 vpra- koj odredil, da se častno odpusti sanj na katera, skušajte odgovo- [z zaporov in se zbriše vsa n.a- lmajo. Ena najbolj važnih podstavk v demokratični platformi pa je izjava, da se upelje pod nadzorstvom posameznih držav starostna zavarovalnina in obenem zavarovalnina zoper brezposelnost. To je prvič, da je demokratična stranke na narodni konvenciji izjavHa, da je za zavarovalnino delavcev na starost, in da je za upeljavo zavarovalnine zoper brezposelnost. Republikanska stranka na narodni konvenciji o tem niti besede ni omenila. Nadalje bo sprejeta resolucija, v kateri se demokratska stranka zavezuje delovati za upeljavo krajših delovnih ur. Voditelji so mnenja, da z upeljavo krajših delovnih ur, dobi mnogo brezposelnih lahko takoj delo. Glede farm pravi demokratska resolucija, da se morajo prve vknjižbe ponovno financirati, da se tako prepreči nadaljna nasilna prodaja ameriških farm. Glede visokega tarifa izjavlja demokratska stranka, da se mora nemudoma v bistvu znižati, nejo normalni časi. V ostalem je pa v tej pred-kon venci j ski dobi položaj pri demokratih skrajno neugoden. Med voditelji ni videti nobenega zastopstva. Governer Roosevelt iz New Yorka ima skoro gotovo večino delegatov za seboj, in ako bi odločevala večina, bi bil Roosevelt pri prvem glasovanju nominiran. Toda kandidat mora dobiti dvetretinsko večino glasov, in baš to je vzrok, da se Rooseveltova frakcija sedaj na vse načine trudi, da prinese pred konvencijo predlog, da naj bi bil kandidat izvoljen z navadno večino. Proti temu se borijo vsi upljivni demokrati, kot Smith, Baker, Cox in drugi. Sto let že prevladuje pri demokratih pravilo, da mora biti kandidat za predsednika nominiran z dvetretinsko večino glasov. Konvencija, ki ima seveda polnomoč, bo o tem jutri odglasovala. Senator Hamilton Lewis iz Illinoisa, se je odpovedal kandidaturi. On je imel doslej za seboj 58 glasov delegatov iz Illinoisa. Ti delegati so sedaj svobodni, da glasujejo, za kogar hočejo, in Rooseveltovi voditelji se silno trudijo, da jih pridobijo na svojo stran. Roosevelt trdi, da ima dosedaj že 691 delegatov za seboj, dočim jih potrebuje 770, da dobi nominacijo. Na konvencijo je prišel poznani metodistovski škof Cannon, ki je pred štirimi leti izdal demokratsko stranko in vo- nad njim: lec!" 'Izdajalec! Izdaja- Washington, 25. junija. Sem se poroča, da ne bo dolgo, ko se j The Daily Herald poroča, da se i bo ustanovila na Japonskem vo-'že en teden vršijo tajne konfe-jaška fašistovska vlada. Fašisti renče med bivšim kajzerjem, ... , bodo izbrali diktatorja, ki bo nemškimi bankirji in med mo-Uucago, £i. junija (v ponae- , vkdg] pQ načimi Mussolinija. nai-hističnimi voditelji. Namen ' ^anes zjutraj se SKCJ' Mikado bo zgubil pravice do via- konference je narediti načrt, da r0 z gotovostjo trdilo, da pred- de> ki bo popolnoma kontrolirana se omogoči vrnitev kajzerja v log Koosevelta, da zadostuje odvojaštva. Kakor hitro pride do Nemčijo. Brzojavka nadalje pri-navadna večina za nominacijo diktatorst tedaj bo japonska peveduje, da je bivši nemški nraH^oHniu raffo nnrhnflT.n np .. _ ...... enostavno priklopila Mandžuri-! krcnprinc prvič v sedmih letih jo Japonski, da bo vladana koti prišel na Nizozemsko, da se ude- predsedniškega kandidata, ne bo prodrl. Roosevelt ima sicer skoro 700 glasov za seboj, toda ^A^Ti L?ga 1 Sfkonference. Z njegovim priti glasovi bodo volili samo nje- Narodoy proti temu testira- hodcm je bUo zborovanje kom-ga, ne bodo pa volili za predlog, Ja> tedaj w ge Japonska nemudo. i pletno, in monarhisti imajo poda se kandidat z večina izvoli. ■ ma odpovedala članstvU; in doJpclnoma pripravljen načrt, da se Tako zgleda da bo prihodnji ^ LJge ge ne b- J Nem da se j _o_ ' banje monarhistov. časopisje, ki ne odpravi dvetretinska večina. « v. . v j, j je naklonjeno Hohenzollerncem, Tudi delegati iz Pennsylvanije| MSI nOVl narOCIUKl je prišeI ko za so glasovali s 60 glasovi proti, pretekle dni so se sledeči naši Nemčije ni več druge rešitve, kot 22 za sedanji način nominacije.| ljudje naročili ne, dnevnik "Ame- da se vrne k monarhističnemu Program konvencije je sle- J ri§ka Domovina": Anton Shine, deč: V pondeljek ob 12. uri po- Jamestown, Penna., Jakob Per-kliče narodni načelnik stranke, sin> Warren, Ohio, Frank Zalo-John J. Raskob, konvencijo k kar, Girard, Ohio, John Pušnik, redu. Nato se volijo začasni. Bessemer, Pa., Frank L. Podpa-uradniki. Glavni govor bo imel [dec, Richmondville, N. Y., Andy senator Barkley iz Kentuckya. j JUrkas, Alliance, Ohio, Ana Ko-Izvolil se bo odbor za poverilni- zelj, August Kollander, Anton ce delegatov, stalno organizaci--Baraga, vsi za Jugoslavijo, Mary jo za postave in platformo. [Kolegar, John M ram or, Jos. V torek, 28. junija: Konvencija se otvori ob ijri, ki bo določena v pondeljek, po senatorju Barkleyu. Odsek za poverilnice poroča, za njim pa odbor za stalno organizacijo stranke. Izvolitev stalnega načelnika, ki takoj za tem poda svoj govor, j Munka, Frank Plahutnik, Anton sistemu vlade. Več fašistovskih voditeljev je obiskalo bivšega kajzerja na, Nizozemskem in se razgovarjalo z njim o političnem položaju. -o- Novi državljani Pri zaslišanju za, ameriško državljanstvo na zvezni sodni j i »■pretekli petek so sledeči naši Ulčakar in Tom Kletecki, vsi v ljudje postali ameriški državlja-Clevelandu. Skupaj 15 novih ni: Marta Batič, Ana Semanič, naročnikov. Vsem prav iskrena*! Martin Markuri, Lojza Zorich, hvala, in priporočamo se še dru- j Mary Kovač, John Herman, gim rojakom! Peter Ocvirek, Frank Peče, Te- __i režija Aceto, E. ilesinger, Mary Klein zahteva denar i Jalovec in H. Hoge, skupaj 12 ker je tarif povzročil zastoj lil s svojimi pristaši Hoover j a riti- S tem si boste urili svoj ra-povečali svoje znanje in lmeli dobro duševno zabavo. Od-govori na vprašanja so vselej tiskani dan pozneje, oziroma v Prihodnji številki. Odgovori na yPrašanja danes bodo priobčeni daljna kazen. Jakob Germek umrl V soboto zvečer je preminul dobro poznani Jakob Germek, star 46 let. Ranjki je bolehal skoro poldrugo leto. Bil je rojen Jutri, v torek, 28. junija. Odgo-jv vasi strahomer, fara Ig pri vorov ni potreba pošiljati ured-1 Ljubljani Tu zapušča vdovo svetovne trgovine. Colnina naj se pobira le v tolikšni svoti, kot je potrebno za davke, ne pa v svoti, da Evropa ne more več uvažati svojih pridelkov v Ameriko, radi česar Evropa v Ameriki tudi kupovati neče več. Z ostalimi narodi sveta morajo Zedinjene države skleniti ugodne trgovske pogodbe. Skliče naj se permanentna mednarodna trgovska konferenca, katere na- proti Smithu. Izjavil se je, da bodo južne države letos ponovno odpadle od demokratov, ako sprejme demokratska predsedniška konvencija resolucijo za Odbor za postave poroča, nakar j Mnogi se bodo še spominjali j n o v i h ameriških državljanov, se izbere nov narodni odbor 'Adolph Kleina, ki jezaeno s svo- j Zadnjič smo jih izkazali 77, da-stranke. V sredo, 29. junija::jim bratom imel svoje dni nes 12, skupaj 89 novih naših Stalni načelnik skliče zborova- i gvantno trgovino v prostorih, nje ob uri določeni dan prej.!kjer je danes Grdina and Sons Potem sledi poročilo odbora za trgovina s pohištvom. Ta Adolph resolucije' in odobritev platforme. Klicanje imen delegatov po Klein je bil v letu 1927, ko je služil v trgovini Spanye-Reich na državah, da nominirajo svoje;7002 Superior Ave. oropan od državljanov v letošnjem letu. Vsem iskrene čestitke! kandidate. Četrtek, 30. junija Glasova- odpravo prohibicije. Odsek za nje za predsedniškega kandida resolucije se ni zmenil za fanatičnega škofa, in malo, da ga niso vrgli iz dvorane. Velik smeh je zavladal v dvorani, ko je fanatičnemu škofu nekdo potisnil steklenico žganja v roke, men je dajati pogum medna- dočim so drugi delegati kričali ta, potem sledijo govori za no- Kdc bo trpel zguho? Danes bo county avditor Zan-gerle razdelil $28,000,000 med razna mesta in vasi in šolskim odborom v Cuyahoga county, kar se je nabralo v davkih od 1. januarja. Toda kdo bo trpel zgu- ništvu, ker to ni kontest, pač pa 8amo duševna vežba o dnevnih Frances, rojeno Mišič in štiri otroke, Frances, Jack, Bertha in dogodkih in zadevah splošnega, Louise, nadalje sestro Mary, do-Znanja. Vprašanja: 1. V kate- bro poznano soprogo našega far- rem letu je bila Slovenska Dobrodelna Zveza ustanovljena? 2. katera hrvatska bratska podporna organizacija je začela da-s svojo konvencijo? 3. Kak marja Antona Debevca v Madi-sonu, nadalje brata Lojza in polbrata John Germek, v Evropi pa zapušča dve sestri, Marijo in Ro-zalijo ter brata Matevža, Po- ®en je namen mednarodne kon-|greb ranjkega se vrši iz hiše ža-ference, ki sedaj zboruje v Lau- josti na 666 E. 162nd St. v torek sanne? 4. Kdo je bil prvi ured- ? jutra j ob 8:30,-v cerkev Marije r'ik prvega slovenskega časopisa ynebovzete na Holmes Ave., po-v Clevelandu? 5. Na kateri dan |tem pa na pokopališče sv. Pavla. ®e letos vršijo predsedniške vo:! pQgreb se vrši pod vodstvom lit' ve? 6. Kako je ime odličnemu pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Vsem preostalim sorodnikom in družini izrekamo naše ^ovenskemu pisatelju iz Ameri- ki se sedaj nahaja v stari do- . ....... kovini? 7. S katerim parnikom j globoko sočutje nad zgubo očeta. Se je predsednik Wilson peljal na ^irovno konferenco v Pariz? 8. Katero je največje jugoslovan-sko pristanišče? 9. Katero je ^jvečje ameriško mesto po prodornim? 10 Kdo je bil zadnji ?upan v Clevelandu pred Miller-Jem? * Portugalski kabinet je včeraj p°dal odstavko. Pozor, članstvo "Jadran" Prijazno se poživlja vse članstvo pevskega društva "Jadran,"' da se gotovo udeležijo pevske vaje v sredo zvečer, 29. junija, v navadnih prostorih. Po vaji se bo razmotrivalo o nujno važni zadevi v korist zbora. Dvetretinska večina na demokratski konvenciji Pravilo demokratske predsedniške konvencije je, da mora dobiti kandidat, ki hoče biti nominiran za predsedniškega kandidata, dvetretini glasov vseh delegatov. Republikanska konvencija izvoli svojega kandidata z navadno večino glasov, demokratska stranka je pa že v letu 1832 sprejela pravilo, da mora dobiti nominiranec dvetretinsko večino glasov, zato je pa demokratskega kandidata veliko težje zbrati, kot republikanskega. Governer Roosevelt se sedaj trudi, da odpravi to pravilo, in da je kandidat izvoljen z navadno večino glasov. Odsek za pravila bo o tem danes razmotrival, in jutri bo odločitev predložena konvenciji. Ako se sprejme nadpo-lovična večina, tedaj je gotovo, da bo Roosevelt nominiran pri prvem glasovanju, ako ne, tedaj se bo konvencija precej zavlekla, in Roosevelt ne more biti nominiran. * Manager Max Schmelinga je bil suspendiran, ker je kritiziral izid rokoborbe. Dobra postava V bodoče bo policija v Clevelandu veliko težje aretirala male grešnike, toda kdor bo aretiran, bo veliko bolj sigurno obsojen. Noben sodni j ski uradnik ne sme več izdajati varantov policiji, da gre slednja v privatno hišo ali v klubove prostore gledat, če se postava krši. Kdor se bo v bodoče pritožil, da ,se v tej ali oni hiši prodaja opojna pijača, bo moral sam na sodnijo, tam podati važne in pravilne dokaze, potem bo moral priseči, in če sodnik spozna vse to za pravilno, bo izdal varant,, sicer pa, ne, in policija ne more v hišo. Tako je odločila najvišja sodnija države Ohio. S tem bodo izpodbita tla mnogim vohunom in denuncian-tom, ki so radi ovajali za vsako malenkost svoje sosede. Policist, ki bo brez sodnjega varanta prišel v hišo, bo kaznovan. Joseph Russella, za $8.00. Russell je bil pozneje prijet in obsojen na 54 let zapora. V zaporih služi denar, ker piše za časopise, minacijo podpredsednika in gla- j Od tega denarja vrača polagoma b0 $462,503, kateri denar je taj-sovanje za te kandidate. Kon- svojim žrtvam denar. Tako se je j nestno zginil iz urada okrajnega vencija se s tem zaključi. Kon- tudi Klein obrnil včeraj do nje-(blagajnika? Zangerle ima tri vencija pred četrtkom ne bo|ga v Columbus, češ, naj mu po- j načine, da, spravi to stvar v red. gotova, lahko se pa zavleče 14 šlje $8.00, ker je brez dela in bi 1. Okrajna vlada naj dobi $462,- 503 manj, kot prvotno nameravano. S tem bi bila seveda hudo prizadeta. 2. Deficit naj se odpiše v enakih delih na vsa me- um. do za naše farmarje Slike iz domovine, katere je rabil denar. Na obisku Nnvp 7animivp slikp V 7.00, pol leta t3.50. Posamezna Številka I cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošliJatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0028 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 8rd, 1879. 83 ■No. 150, Mon., June 27th, 1932 Stanje naših izseljencev Takoj ko je zbruhnila svetovna vojna, je seveda takoj prenehalo tudi to svetovno romanje našega naroda po širnem svetu. Oni, ki so bili izseljeni, niso mogli domov, oni pa, ki so bili doma, so morali tam ostati. Za pet let je preseljevanje naroda popolnoma prenehalo, razven kar jih ni vojna usoda kot vojne ujetnike zanesla v najbolj pisane dežele sirom Evrope, pa tudi v Azijo, v Sibirijo in celo na daljno Japonsko. In kot je preseljevanje našega naroda tekom svetovne vojne popolnoma potihnilo, pa se je po vojni vnelo s toliko večjo vnemo. Par tisoč Slovencev se je po zaključku vojne že v prvem letu podalo v staro domovino; deloma za stalno,1 ker so si v letih bivanja tukaj precej prislužili, da so si lahko kupili posestva, zopet drugi so pa šli polni radovednosti pogledat svoje sorodnike v domovino, da doženejo, kdo je po strašni vojni še ostal pri življenju. Tisoče sinov in hčerk slovenskega naroda pa je seveda tudi prvič v življenju se podalo iz domovine v širni svet, iska-joč boljših življenskih prilik in boljših pogojev za življenje. Tako se je naseljevanje ponovno pričelo zlasti v Zedinjene države. V letih 1920, 1921, 1922 in 1923 je prišlo v Ameriko najmanj 50,000 Slovencev. In ko so Zedinjene države začele upeljavati kvote za naseljence, so slednji hiteli v Kanado, kjer jih je danes tisoče, dočim jih pred vojno ni bilo par sto, a zopet drugi tisoči so pa hiteli v južno Ameriko, ki je do spela tekom svetovne vojne do velike prosperitete, in kjer se je prvotno nudila še precej ugodna eksistenca. Zlasti pa je profitirala Kanada z naseljenci, ki so se selili po nepreglednih kanadskih žitnih poljanah. Tisoče na šega naroda je odšlo tudi v Belgijo in v Francijo, kjer so na vso naglico začeli obnavljati pokrajine, opustošene od svetovne vojne, ki je v onih krajih najsilneje delovala. Vsi ti izseljeni sinovi in hčere naše domovine slednj nikdar niso pozabili. Pošiljali so domov ogromne svote denarje, in na ta način je znano, da so se obnovili ne samo posamezni grunti, pač pa cele vasi, okraji samo z denarjem izseljenega našega naroda. Kar so naši ljudje samo po zaključku svetovne vojne poslali v domovino, presega vred nost trideset milijonov dolarjev, in to je za naše razmefe v domovini ogromna svota. Saj je bila vredna samo druga po-šiljatev živeža in blaga, ki je dospela v domovino leta 1920, nič manj kot dva milijona dolarjev. Pa še v drugem oziru je bilo to izseljevanje naših ljudi koristno za one v domovini. Radi tisočev in tisočev delovnih sil, ki so zapustile domačijo, ni bilo v domovini nikdar preveč delavcev, in so oni, ki so tam ostali, vedno lahko dobili delo, in celo boljše plače, ker je bilo dela dovolj, delavcev pa nikdar zadosti. In tedaj je pa prišla gospodarska kriza, ki se je urnih korakov razpletla po vsem svetu. Mahoma se je spremenilo tudi naselniško vprašanje, na katerega smo začeli gledati s popolnoma drugačnimi očmi. Ne samo, da so se vrata nase Ijencem popolnoma zaprla, da oni v domovini ne morejo sem, pač pa so se zajfrla tudi vrata tovaren, tako da oni, ki so naselejini tu, niso mogli do zaslužka. Dobrega dela in zaslužka danes skoro nikjer ni. Tudi v najbolj bogati deželi sveta, v Ameriki, je danes skoro deset milijonov ljudi brez dela, brez zaslužka, brez denarja. Nikdar naši izseljenci ni--še bili v tako žalostnem položaju, kot so danes. Koliko časa bodo zaprta vrata zaslužka za naše ljudi, ki so razkropljeni po svetu doslej iskali kruha pri tujcu, da so preživeli sebe in svojce v domovini? To je skrajno važno vprašanje ne samo za naseljence tukaj, pač pa tudi za njih sorojake v domovini, ki bodo morali znižati standard svojega življenja do skrajnosti, kajti podpora iz Amerike je v teh letih popolnoma odpovedala. Obenem se pa vse druge svetovne države danes branijo novih naseljencev, ker niti domači nimajo dovolj za prehrano. In če se razmere spremenijo, ako se delo odpre, ali bo naseljevanje še tako in v isti meri, kot je bilo p%ed svetovno vojno ali pa v letih takoj za zaključkom svetovne vojne? Seveda je medtem med izseljenci že zrastel drug rod, ki se je skoro oprijel do dobrega šeg in običajev naroda, h kateremu se je naselil. Zveze med domovino in izselniško deželo so skoro pod ničlo, najsibo v duševnem ali materielnem oziru. Eni še vedno odhajajo domov, ker hočejo umreti na domači grudi, drugi pa tonemo v depresiji, krizi in valu tujine. Vse na svetu je minljivo. -o--- MARIAN PFEIFER, CLEVELAND: JUGOSLOVANSKI KULTURNI VRT pričan sem, da je v naši metropoli toliko zavednih mož in narodnih delavcev, da bi z vsemi silami podprli uresničenje ideje. Ni moj namen podajati kritiko na naslov pripravljalnega odbora, vendar se mora izvršiti naloga, ki je bila prevzeta. Odstranijo naj se osebne diference, ki so čestokrat glavna ovira napredku naroda, odstranimo vse strankarske vplive, ki nas uničujejo. Samo s plemenitimi in vzvišenimi kulturnimi cilji, bo-moi vstvarili kar nam je potrebno. Jugoslovanski kulturni vrt naj bi bil častni prostor naših velikih mož, pionirjev naše kulture, oblikovalcev našega jezika, ki so nas s svojimi deli dvignili in nam dali občutek kulturnega naroda. Tam se bo shajala naša mladina, prirejale bi se kulturne prireditve združene z nastopom naših pevskih zborov. Uresničenje ideje naj bi bil prvi korak k naši narodni in kulturni skupnosti. Ravno v tem oziru mi narekuje bojazen, da stojimo pred dvanajsto uro, zato moramo delovati z vsemi silami, da vsaj obvarujemo to, kar imamo. Vsi smo odgovorni za bodočnost našega izseljeniškega vprašanja in njega kulturnega razmaha. Apeliram na ves tu-kajši jugoslovanski narod, da odstrani one pogubonosne predsodke, ki nam jih je začrtala prošlost, naj prevladuje vsaj nekoliko dalekovidnosti in realizma in prepričan sem, da bo pripravljalni odbor "Jugoslovanskega kulturnega vrta" častno izvršil svojo nalogo. Pokrenil pa bom akcijo v domovini in prepričan sem, da ne bo brezuspešna. V znak globoke hvaležnosti nam bo podarila vsaj dve doprsni sohi naših velikih mož kakor Prešerna in Preradoviča. Dvignimo naš narodni ponos in "Jugoslovanski kulturni vrt" naj bo živa priča, poznim rodovom, da je živel v Clevelandu narod, ki se ni sra moval svojega imena! NA OBISKU KONVENCIJE Ko sem prod dnevi obiskal kulturne vrtove tu živečih evropskih narodnosti, spoznal sem njihovo prizadevanje po kulturi in izraz civilizacije. Naj si bodo prijatelji ali sovražniki našega naroda, objektivno jim priznavam njihovo kulturno sposobnost kakor efekt dela in naj' boljši vtis, ki sem ga bil deležen kot tujec. Videl pa sem reprezentativen prostor, kjer naj bi bil vrt našega naroda, svetišče naše kul- ture, narodne skupnosti in civilizacije. Eden najlepših kompleksov je bil stavljen na razpolago od tukajšne mestne vlade našemu izseljeništvu, ki žal še ne služi svojemu namenu. Že se je sestal pripravljalni odbor "Jugoslovanskega kultu rnega vrta," ki pa je iz neznanih vzrokov prekinil svoje započeto delo. V teki akciji se ne sme iskati vpliva gospodarske depresije, ker je. izvedba programa zajamčena z malimi stroški. Pre- Zelo lep je bil sobotni dan in gorak tudi. Podpisani je osed-lal malega konjička "Hup" in povabil še Mr. Math Brajdiča k sebi v avto in namerila sva pot na zapadno stran v Gary, Ind., ki je skoro predmestje velike čikage, oddaljeno krog 350 milj. Ko sva se odpeljala, je bila ura že 3:30 popoldan. Cesta štev. 20 je nama bila vodnica, preko Elyrie, Oberlina itd. Dospela sva še isti večer do Elkhart, Ind., in tam se dobro naspala, zjutraj pa nadaljevala naprej do Gary, kamor sva dospela ob nekako 9. uri v nedeljo na kraj, kjer se nahaja Hrvatski Narodni dom s konvenčno dvorano. Prvo kar sva slišala je bilo tole: "Delegati so se ravno pred 15. minutami odpeljali v Des Plaines na prostor siročadnega doma na piknik. Ostajalo ni drugega nega da sva jo ubrala za njimi še 22 milj naprej do Čikage, kjer sva našla ogromno maso naroda na iz-vanredni veliki ter ubrani zabavi, kakoršne so redke v teh dne-vih. Ker sem imel seboj aparat za slikanje, sem istega takoj nameril na vse .dele tega ozemlja in na grupe naroda, ki je bilo pomešano z delegacijo in gosti, ki so dospesi od vseh strani. Med tem, ko so igrali žogo številni igralni klubi, so se drugače zabavali drugi okrog miz ali po travi, zopet drugi vodili zborovanje, prepevali narodne pesmi, igral je orkester in godba, telovadili so mladeniči in dekli-re in izvajali dolg program. Med tem, ko so igrali žogo številni klubi, so se drugače zabavali drugi krog miz ali po travi, zopet drugi vodili zborovanje, prepevali narodne pesmi, igral je orkester in godba, telovadili so mladeniči in deklice in izvajali obširen program. Največjo vlogo so imeli otroci, ki so nastopali na razne načine, v opravi, ki je vzbujala narodno zavest ter nastopala mu-zukalično in s pesmijo, tako da je bil narod poln ginjenja in veselja velikega dneva. Tisočeri avtomobili in številni veliki avtobusi so pokrivali akre zemlje, ki so dopeljali ljudi na prostor. Od vsega tega so posnete slike, katere bodo rojaki lahko videli o priliki. To se je vršilo v nedeljo, dne; 19. junija. V pondeljek sva z; omenjenim posetila tudi kon-1 vencijo HBZ, ki je zborovala v tretjič, odkar je zedinjena z II-linoisko Zajednico. Kako je na konvencijah, to vedo tisti, kateri so se kdaj na konvencijah nahajali. Cast delegatom in de-legatinjam, ki pridejo na konvencijo z dobrim namenom, da ai storili kaj dobrega za narod in organizacijo. Cast onim, ki dobro premišljeno in nesebično nastopajo, priporočajo in svetujejo najboljša sredstva za zboljšanje odnošajev organizacije. Toda prav tako pa mo- ram reči, da je nečast in neod-pustljivo onim, ki ravnajo naravnost drugače, ko pridejo na konvencijo z zlobnim namenom, da konvencijo samo zadržujejo. Vedno kljubujejo, se za male, brezpomembne stvari zavzemajo, da le kratijo dragoceni čas konvencije, ki ga mora plačati revni narod pri svojih dokla dah s težko prisluženimi centi.. Konvencije našega naroda so po dva tedna predolge in stanejo dvakrat preveč denarja. Na naših konvencijah se ne goji bratstva, se ne gleda za korist in varčevanje denarja, marveč se zlorablja dragi čas za sebične strankarije, za skupine, ki hočejo priti do krmila organizacije in za vse to mora organizacija šteti mnoge tisočake denarja preveč. Da tako rečem dvakrat več, nego bi ga bilo treba porabiti in zkpraviti Vse preveč je na jeziku in vse premalo v srcu korist organizacije. Oni, kateri najbolj kri če, se najhuje potegujejo z besedami in ■ doprinašajo najbolj v srce segajočimi besedami ko-,rist članstva. Mnogokrat na isto najmanj mislijo in z dolgimi takimi frazami tratijo čas, dragoceni čas, ki stane konvencijo okrog $300 na uro. Vzemimo primero: Gre se za neko določbo, govorniki razmo-trivajo, da se to in to spremeni, drugi se branijo in zagovarjajo, da to ostane kakor je bilo. Vname se debata in traja uro ali ,dve, za kar se zagovarja in ugovarja od obeh - strani tako dolgo, da se odloči poimensko glasovanje za in proti. In ko se prične poimensko glasovanje zbornice, se razume, da vzame dolgo časa za določitev ali za izid glasovanja. Toda ne samo to, da se bo to poimensko glasovanje klicalo in odgovarjalo "da" in "ne," marveč dve treti-ni delegacije nastopa ponovno pri glasovanju, da govori, zakaj on ali ona voli v zadevi. Tako se zavlačuje dragoceni čas čisto po nepotrebnem in škoduje organizaciji za tisoče dolarjev, zakaj ponavlja 50 delegatov eno in isto? To pa še ni vse in ni najhujše. Slabše ali zlobnejše delo je tisto od takih delegatov, ki pridejo na konvencijo v namenu, da se bodo tam okoristili z dolgo konvencijo z dnevnicami, ali pa taki, ki gredo na konvencijo v namenu za. sebičnost in za korist strankarstva, in taki hočejo narediti iz podporne organizacije politično, na mesto da jo v resnici organizirajo, jo pa razorganizirajo in razdele v stranke, katere potem vlečejo vsak za.sebe pri vseh predlogih, če niso isti za njih mlin. Ce bi se vsi delegati in delegating, katerekoli konvencije, v resnici tako trudili za zboljšanje organizacije, kakor se zavzemajo za svoje stranke, bi bile naše podporne organizacije res nekaj vzvišenega. Toda to je le preveč samo rečepo in ne storjeno. Dela govore! Katera konvencija traja dlje od teden dni, tam niso iskreni delegati, tam se ne dela za blagor organizacije, tam je dovolj takih, ki jim ni mar blagor, marveč jim je strankarstvo več ali pa korist dnevnic. Kako zborujejo Amerikanci? Kmalu bodo tudi v naših organizacijah zavzeli naši tukaj rojeni člani naše konvencije. Takrat se bodo nas, ki bomo že v grobu, . spominjali nekako pomilovalno, češ: "Kako so zborovali naši dedje? Kako so se po dva in tri tedne mučili, kregali, prerekali," itd., med tem, ko bo njih konvencija trajala k večjem le tri ali štiri dni skupaj, in od tega bo še večina časa uporabljena za razveseljevanje. Preveč smo ponosni na sebe, prevroče smo krvi in premalo zaupamo drugim in sami ne vemo dovolj, to so naše napake, katerih se ne bomo iznebili nikoli, marveč bodo šle z nami v grob. Ko se vrnemo iz konvencije, nam je žal, sramujemo se, da smo porabili toliko časa in naredili tako malo. Ko se pa zopet snidemo na drugi konvenciji, ravnamo po starem sistemu. Vodimo borbo, govorimo kot advokati in zopet brez pomena tratimo čas, za katerega plačuje članstvo težko zasluženi denar. To so naše konvencije. Mnogokrat je že kdo rekel: "Organizacije bi bile dobre, ko bi ne bilo konvencij." Skoro da je imel prav. Pošten in zaupen glavni odbor izkušenih in dobro misleči mož naj bi vodil organizacije vestno kakor svoje lastno podjetje in bil tudi odgovoren za delo. Konvencije naj bi se sešle le za par dni in izvolile nadaljnih takih mož, in delo bi šlo 100% bolje in veliko ceneje naprej. In ker manjka takih mož, manjka bratstva manjka zaupnosti in pošten j a: zato pa trpi narod in plačuje za delo, ki ni plačila vredno. Končno je pa narod še mnogokrat razočaran, mesto da se odboru da zaupanje, se mu ga jemlje Celo tako daleč gremo, da vzamemo glavnemu odboru pravico do glasovanja. Glavni odbornik je smatran manj vreden, nego je vreden navaden član organi zacije. Glavni odbornik, ki je izvoljen, da bo stal na čelu or ganizacije, vodil in svetoval kot gospodar, nima pravice, da bi glasoval. To se pravi, njega se ne smatra, da je zmožen misliti ali soditi kaj je prav ali ne-prav, dobro ali slabo za organizacijo. Čudni ljudje smo! Na eni strani izvolimo glavni odbor milijonski organizaciji, na drugi strani mu pa ne zaupa-mb, da bi imel besedo ali glasovnico. Tu se pa neha naša logika in to presega meje naše dostojnosti. To bi se nikdar ne smelo zgoditi in je naravnost protipostavno. Dokler kateri član plačuje asesment, mu ni-kdo ne more preprečiti pravice do glasovanja. Ce je to izrekla konvencija, *je storila protipo-staven korak. Končno je pa to proti ugledu glavnega odbora in je preponiževalno. Kdo bo imel veselje do dela, če se ga smatra za tako malo vrednega, da se mu še glasovanje ne dovoli? Kje je logika? Mnogo stvari, ki se dogodijo na konvenciji, se da pregledati in odpustiti ter pozabiti, ker se iste porode v naglici, v razburjenju v nepremišljenosti, zadeva, da se pa vzame pravico do glasovanja glavnim odborni-to je pa dobro premišljena zadeva, to je največja nezaupnica najboljšim ljudem, katerim je poverjen največji mandat. To je poniževalno in nelogično, in bi se nikdar ne smelo na konvenciji vlačiti. To je ko-munizacija in diktatura onih, ki vedo manj, onim, ki vedo več ali bi morali vedeti več. Pri takih okolščinah se človek sam sebe vpraša: "Kakšni smo si mi bratje? Kam jadrajo naše organizacije? Tužna nam majka!" To velja vsem orga- nizacijam, katere si štejejo prizadete. Na konvenciji Hrvatske Bratske Zajednice se je nadalje določilo, da bo še ostala centralizacija. Ostal bo tudi Zajedni-čar kot glasilo, kakor je bil. Hotelo se je predrugačiti in centralizacijo odpraviti. Spremenila se je dosmrtna bolniška podpora in omejila na dve in pol leti in plačilna lestvica iz §1.50 na mesec na 90 centov. Po mnenju nekaterih delegatov, bo konvencija zborovala tri tedne. Delegacija je razdeljena v bloke, ena tretina šteje v komunistični oddelek, drugi so razdeljeni v narodne in druge skupine, za kar vse to skupaj delo zavlačuje. Konvencija ima izbornega konvenčnega predsednika v osebi Miloš Bojiča, ki nastopa izredno odločno in vodi zbornico kljub viharnim nastopom zelo uspešno. Miloš Bojič (Boyd) je Clevelandčan in kandidat za jesenske volitve v državno zbornico. Ker je mož na mestu, zasluži, da bi bil izvoljen v tak urad. V sredo popoldan sva se z Mr. M. Brajdičem srečno vrnila v Cleveland. Anton Grdina. Žena, ki že 35 let išče svoje starše Pretekli teden je dunajski radio dal v javnost sledečo vest: "Dne 5. junija 1896 so na Dunaju v četrtem okraju v Wey-ringergasse 6, v veži našli kakih 8 mesecev staro dekletce. Na perilu je bila uvezena viteška krona z začetnicama R. C. Radio Dunaj v imenu najdenke prosi podatkov, da bi bilo mogoče najti starše." Zgodba je tale: Tistega dne, kakor so izjavljale priče, ki so pa sedaj že mrtve, se je pred omenjeno hišo pripeljala elegantna kočija, v kateri je sedela gosto zastrta gospa. Na njen ukaz je sluga stopil s sedeža in odnesel v hišo velik zavoj, zavit v odejo. To je opazovala trafi-kantka, ki je imela prodajalno poleg veže. Nato je kočija od-drdrala. Trakikantka je iz veže zaslišala otročji jok, šla pogledat in našla v odejo zavito dekletce, katero so spravili na policijo. Vse poizvedovanje po starših je bilo zaman. Na perilu je bil viteški monogram s črkama R. C. Otroka so oddali v deželno najdenišnico, kjer so ga pogojno krstili na ime Karo-lina Ritter. Nato so dekletce oddali v rejo neki gospej v Sto-ckerau, kjer se ji je zelo dobro godilo in kjer so skrbeli za njo, kakor za svojo . . . Krušna mati se je vse življenje trudila, da bi svoji najdenki našla starše, že davno jo krije zelena ruša, najdenka pa, ki se je med tem poročila in se sedaj piše Karo-lina Tamme, še do danes nič ne ve o svojih starših. Ko je odrasla, si je morala začeti služiti svoj kruh ter je dobila službo vzgojiteljice otrok pri nekem generalnem direktorju v Solunu. Tam jo je zalotila grško-bolgarska vojjia in granate -so razdejale njihovo hišo. Tri dni so bili prebivalci skriti v kleti in pokopani pod ruševinami. Končno so jih rešili nemški mornarji in mlado gospodično poslali na Dunaj k njeni krušni materi. Potem se je poročila in vzela ključavničarskega mojstra Tamme. Med vojno si je morala po moževi smrti zopet sarria služ-ti kruh . . . Ima sina, ki je že 20 let star in po očetu prevzel ključavničarstvo. Vendar jo nikdar še ni minila želja, videti in poznati svoje starše. Nekdo ji je nasvetoval, naj pokliče na pomoč radio. To se je zgodi-lo. 35 letna gospa je izjavila časnikarjem, ki so prišli k njej, sledeče: "Ni mi še ugasnilo upanje, da bom vendar enkrat spoznala svoje starše. To moje hrepenenje more razumeti le tisti, ki ve, kaj se pravi biti najdenka." y Ce verjamete aP pa ne. Tale je priletela iz južnega konca Clevelanda in sq na pristnost iste lahko brez skrbi precej da. Blizu hrvatske meje stoji ali leži vas, skozi katero teče' bister potoček, ki nosi svojo vodico naprej na hrvatsko pokrajino. Prav ob potoku, koncem vasi je imel svojo kočico vaški čevljar, ki je živel tam s svojo ženo in spravljal vaščanom škarpe v boljšo voljo in razpoloženje. Imela sta samo borno kočico s ped-jo zemlje okrog. Niti malega hlevca nista imela, da bi notri spravila kravico, ki bi jima dala mleka. čevljar si je pa vedno mislil in upal, da bo nekoč imela svojo postojanko pri hiši kaka mavra, ki mu. bo dala telička, ki bo zrasel v vola in se bo tako povzdignil v malega kmeta. Namenil se je, da bo enkrat kar pripeljal kravico domov in tako veselo presenftil ženo. Tako se poda nekega dne na semenj na hrvatsko stran v neki trg, da proda nekaj parov čevljev. Seboj vzame tudi nekaj prihranjenega denarja za vsak slučaj. Ko je prodal svoje škarpete, se ogleda tudi po goveji živini. Ker ni imel mnogo denarja, se je ogledaval bolj po malih kravicah in si končno izbere luštkano hrvatsko bušo, o kateri je mislil, da bo zadostovala za prvo silo. žena je že spala, ko prižene bušo domov. Ker ni imel še hleva, si misli, da bo buša že prestalo eno noč zunaj, zjutraj ji bo pa že kaj skupaj zbil, da bo pod streho. In ker ni bilo bolj pripravne stvari blizu hiše, pri-veže bušo ob ograjo pri mostu, ki so segale prav do hiše. "Stara, kravo sem kupil," reče ženi, ko stopi V hišo. "O, Marička, pa menda vendar' ne! Saj sem vedela, da kaj pravdanskega napravil-Kam jo boš pa del in kaj ji boš dal jest, ko jo nimamo mrvice sena pri hiši?" "No, no, le počasi. Jutri boni stopil k Žagarju, da mi proda par desk in do jeseni se bo la' hko pasla na gmajni. Do takrat bom pa že dobil kaj sena pri sosedih, da jo bomo prere-dili čez zimo." "Kje si jo pa pustil čez noč? Bojim se, da bo danes še nevih-ta, ker me ves dan trga po no-gah. Ali bo krava kar zunaj v' dežju?" "Privezal sem jo za mostn0 ograjo in četudi bo dež, ne bo je konec, ne," jo tolaži mož, ko dregne v skledo mlečne kaše, W mu jo je žena dela na mizo. In res. Ponoči je nenadoma nastal hud naliv, voda v potoki je narasla v hudournik, ki je od" nesel most in žnjim tudi —• bušo. Ko zjutraj čevljar vstane, ni buše nikjer in ves žalosto'1 pripoveduje, da mu jo je vod3 odnesla bogve kam. Ampak, je mislil, da bo dobil pri sosedil1 tolažbo, se je hudo zmotil. župan, ki je bil moder mož, je ''-]' nil, da ni voda odnesla mostu i11 buše, ampak da se je buši štor1' lo milo po svojem rojstnem kra" ju, pa je močno potegnila in odvlekla most doli na hrvatsko stran. Občinski svetovalci so P0' tegnila z županom in za njim vsa vas. In zgodilo se je, da so vfl' ščani zahtevali, da jim čevlja1" plača most, ker ga je njegovžl buša odvlekla. Ker ni hotel z\e' pa plačati, so šli na sodnijo pravijo, da pravda še danes 111 končana. V ameriški šoli vpraša učite" ljica učenčka: "Kdo je bil prvi mož?" "Prvi mož je bil George ^ shington. On je bil prvi v vojski, prvi za mir, prvi za . • • * "Ne, nimaš prav. Prvi je bil Adam." "No, seveda, če štejete zrave tudi inozemce." Ko je prišel Al Smith v Chicago, ga je sprejela na kolodvoru tisočglava množica, ki ga je in njegovo soprogo, prisrčno pozdravljala. Smith bo igral važno vlogo pri imenovanju demokratskega kandidata za predsednika Zed, dtžav. Smith ima upanje, du bo on nominiran. "Oh!" je v zadregi obžaloval mladič. "Potujem le skozi," je povedal Bob. Prodajalec je naskočil iznova. "Ah tako ■— tujec. Zato nimate smisla. In ne vaš ženin, milostna gospodična? No, vam naj-prisrčneje čestitam!" Boba je to zabavalo, "škoda!" "Res škoda," je ponovil s ka-rajočim pogledom, "škoda za vas, če pomislim, kaj vam uide iz rok. Morda pa se boste kedaj še spreobrnili in tedaj ne pozabite name! Ob sobotah in nedeljah sem vedno tu. Tudi v Eldoradu imam svojo pisarno. Prilika je ugodna! Vsekakor pa sem vesel, da smo se sešli!" Pustila sta ga pri revnem izviru, žalostno, toda upa polno prikazen.' "Ubogi dečko!" je spregovorilo dekle, ko je avto drčal dalje. "Pijonirju je povsod težko!" Bob je zatopljen v svoje misli nekaj časa molčal. "Pozoren opazovalec sem, kaj?" je končno za-godrnjal. "Kaj mislite?" "Vašega prstana niti opazil nisem. Torej ste zaročeni?" "Kajneda, tako kaže?" "Za božjo voljo, samo tega mi ne govorite, da boste vzeli kakega domišljavega filmskega igralca !" "Morali bi me pa že bolje poznati." "Seveda. Toda opišite mi tega srečnega človeka! Kaj pa dela.?" "Ljubi me!" "To se razume!" Bob se je zopet nemo zamislil. "Menda vendar niste hudi," je tiho "vprašalo dekle. "To ne — toda zelo užaljen. Vi o tej zadevi nočete govoriti," "No — nekatere dogodke iz svojega življenja obdržim rajši sama zase — se še premalo' časa poznava." "Kakor želite!" je nejevoljno zagodrnjal Bob. Avto je drvel z vso silo. "Milostna gospodična, puščavo in njene prebivalce poznam sedaj štiri in dvajset ur, toda verujte mi: to je okrutna dežela!" Med rjavimi skalami se je pred njima pokazal Eldorado, če pe okrog malega rdečega kolo dvora. Ko sta izstopila pred pu ščavskim hotelom, je rekel Bob: "Kedaj se zopet vidiva," "Morda v torek." "Tedaj bom najbrž že odšel. Torej, poprej, prosim!" "Jutri dopoldne pridem v vaše kraje. Če hočete, pridem po vas." "To je. zelo ljubeznivo, toda do jutri je še dolgo. Drevi bom mislil na vas, ko boste v kavarni Oaza" sedeli pri večerji. Pozdravite mi najin beefsteack, če ga srečate. Do jutri torej — Vam li| smem kupiti budilko?" "Saj ne bom več zaspala," se je zasmejala. "Zdravstvujte!" "Na svidenje! In hvala vam za vožnjo!" Bob Eden je odšel na koto dvor, kjer je bil tudi brzojavni urad. Pri malem okencu je sta! Will Holley s polo papirja v roki. "Dober dan. Pravkar oddajam svoj intervju. Mene iščete?" "Tudi to. Toda najprej bi tudi rad brzojavil." Uradnik je dvgnil glavo. "Ni mogoče, gospod! Gospod Holley ima prvi pravico." "Nič ne de. Brzojavko gospoda Edenai oddaste lahko vmes." Z nagubančenim čelom je sestavljal Bob besedilo težavne brzojavke. Kako naj obvestim svojega očeta o položaju, ne da bi vedel ves svet? Končno je zapisal: (Dalje prihodnjič) Newyorski republikanci nimajo kandidata New York, 25, junija. Republikanski stranki v državi New York prede silno trda, ker ne morejo dobiti pravega kandidata za governer j a. Kandidat mora biti odločen pristaš mokrih, sicer nima vidika, da bi bil izvoljen. Ogden L. Mills je zvezni zakladničar, Henry Stimson pa državni tajnik ,in sta. kot tajca izključena. Hughes bi bil dober, toda ne bo pustil sodnijskega urada, drugi republikanci pa niso dovolj upoštevani. Nemčija dobiva avstrij sko industrijo Dunaj, 25. junija. Nemške industrijske družbe so si pridobile naj prvo večino delnic poznane avstrijske industrije Gelsen-kirchen Minng Co., in sedaj so nemške družbe prevzele tudi Al pine Montangeselschaft, ki je največja jeklarska družba v Avstriji, Dotična avstrijska industrijska družba je bila doslej največja podpornica avstrijskih fašistov, i Francoske žene so dobile' nekaj pravic Paris, 24. junija. Francoski parlament je na priporočilo ju-stičnega ministra spremenil postave, ki določujejo stališče poročene ženske. Odslej naprej mož, ne bo imel pravice odpirati pisem ženske, nadalje, da smejo ženske začeti z lastno trgovino, delati pogodbe, ne da bi imele privoljenje moških. Žena kongresmana kaznovana radi pijanosti Washington, 25. junija. Mrs. Bertha Huddleston, žena poznanega kongresmana, je bila kaznovana s $50.00 globe, ker je vozila avtomobil v pijanem stanju. Podpora brezposelnim v Philadelphiji ustavljena Philadelphia, 25. junija. Od- Farme naprodaj Katerega veseli, naj pride pogledat v državo New York, kjer so na razpolago vsakovrstne rodovitne farme. Naprodaj so velike ali male farme, kakor kdo želi. Dobijo se z živino in orodjem, in za majhne denarje lahko kupite, drugo se pa izplačuje z mesečnimi dohodki. Priporočamo sledeče farme: Farma, 145 akrov na State Road, hiša ima 8 sob, dobra klet, hlevi, poslopje za orodje, druga poslopja,, 18 krav, 2 konja, vse potrebno orodje, ves pridelek. Cena je $5500. Takoj plačate samo $1200. Na lahka odplačila. Farma 150 akrov, hiša 7 sob, velik hlev, kokošnica, 13 krav, 2 konja, mlada živina. Vse potrebno orodje. Vse skupaj samo $4000. Takoj $1500, drugo | na jako lahka odplačila. Tu je sedaj velika slovenska naselbina, dobri ljudje, jako prijazen prostor. Za nadaljna pojasnila pišite na Louis Babnick East Worcester, N. Y. (151) SETINA SESTRI VAM NAJ-BOLJE POSTREŽEJO Eugene ali Gabrieleen Permanent Wave, navadno $8, sedaj samo...____________$4.95 Brezplačno damo tri shampoos in sets s zgorel jim Permanent Wave Hanna Pack _______________________„ 50^ Finger Wave________,;_______________25£ Finger Wave, Dried________35^ Shampoo and Wave-^_______45^ Marcel ______________________________35£ Drugi Permanent Waves po ................... $2.50 in $3.50 EMMA & JEAN SETINA 624 E. 140th St. EDdy 7216-M V najem se da stanovanje, štiri sobe, zgo-rej, na 1288 E. 71st St., kopališče, pralnica, velika klet in pod- bor za podporo brezposelnim, se Utrešje. Garaža na razpolago. DNEVNE VESTI Vojaški veterani se baje pripravljajo na boj Washington, 25. junija, Vsi policisti v tem mestu so dobili povelje, da morajo biti vsak trenutek pripravljeni za slučaj, da zbruhne revolta v taborišču, kjer se nahajajo vojaški veterani, ki zahtevajo bonus. Baje se pripravljajo ,da naskočijo zakladnico Zedinjenih držav. je moral raziti, ker so vse blagajne prazne. V 18 mesecih je ta, odboar razdelil med potrebne $14,500,000. 57,000 družin je sedaj, izročenih stradanju. Vprašajte na 6211 Carl Ave. (151) L. G. Collister, blagajnik Cuyahoga, okraja, ki je sedaj priznal, da je prifnanj-kljaj v blagajni in dar je vedel za to, še predno so prišli državni pregledovaci pregledat knjige. Zakaj ni tega že prej povedal, ni hotel pnznaii. Napačni strup Ko je včeraj popoldne sedela Mrs. Mary Kolcynski, 52 let stara, 7830 Spafford Ave. pred svojo candy trgovino, je videla prihajati svojega raaporočenega moža. Boječ se najhujšega, se je zatekla k sosedovim, toda mož ji je sledil. Oddal je dva strela na njo ter jo ubil. Morilec je nato povžil nekake tablete, misleč, da je strup in se vlegel na travo in čakal, da umre. Toda ker smrt ni hotela priti, jo je urnih krač pobrisal, sosedje pa za njim, Vjeli so ga in izročili policiji. Mož je povžil tablete za kašelj, misleč, da povžije strup. 1 Cenejše obleke Richman Bros. tovarna naznanja, da je ponovno znižala cene svojim oblekam, in to že drugič v šestih mesecih. Prvotno so se obleke prodajale po $22.50, pozneje so bile znižane na $20.00, in odslej se bodo prodajale po $18.50. Stotine Slovencev je za-posljenih v tej tovarni. maTi()gi;asT Oglas! Radi važnih zaključkov, ki so nastali po zadnji redni mesečni seji, se sklicuje izredna seja društva Kras št. 8 S. D. Z. v torek, 28. junija, ob 8. uri zvečer, v prostorih Slovenskega Doma na Holmes Ave. — Odbor. (151) pred kratkim dospelo iz stare domovine, jako pripravno za hišna dela, išče primerne službe. Vprašajte na 1240 E. 175th St. (152) Permanentno uravnaiije las Mi vam spletemo, marceliramo in uredimo lase. Prvovrstno delo po najbolj zmernih cenah. Amelia Kovach 1107 Addison Rd. HEnderson 4181. (Mon.x) PRIPOROČILO KADAR SE SELITE, POKLIČITE ANTON SEDMAK 1139 Norwood Rd. HEnderson 1920 Dobra postrežba po zmerni ceni JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Mala «121 Bid*. Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Ksnmore 1694 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 Aug. KolJander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. | m v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnlke; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor; izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA ilillliB cixrra:xxxxxxxrrxxxxxrxxxx; fXEET'WING PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave J XXXX3XCtXXXIXXXXXZiXlXiXXJ AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27TH, 1932 ________CJ| KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV EARL DERR BIGGERS: KITAJČEVA PAPIGA ALI VESTE?.....f*. J- Scott JULIJ 3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi. 3.—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 3.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ, piknik na Hartmanovi farmi na Ridge Rd. 3.—Oltarno društvo fare sv. Kristine, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O. 4.—Euclid Rifle klub, piknik na Močilnikarjevi farmi. 10. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Eutflidu. 10—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Močilnikarjevi farmi. 10.—Slovenska šola Slovenskega Doma, piknik na Frank Kauškovi farmi. 10.—Piknik Slovenske šole Slovenskega Doma na Holmes Ave. se vrši na Frank Kavškovi farmi. To je prvi piknik te šole. 17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik .piknik na Močilnikarjevi farmi. 24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24. — Klub collinwoodskih groceristov in mesarjev, piknik na Močilnikarjevi farmi. 31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24.—Praznovanje godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd. 31.—Piknik delničarjev Slovenskega Doma na Holmes Ave. na prostorih Frank Močil-nikarja. 31.—Slovenska Zadružna Zveza, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. AVGUST 7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah. 7.—Društvo Presv. Rešnjega Telesa, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 7.—slov. soc. klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi. 14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 14.—Piknik družbe S. N. Doma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd. 21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 21.—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi. SEPTEMBER 25.—Velika prireditev 'Ameriške Domovine' v S. N. Domu za brezposelne. OKTOBER 10.—Društvo Na Jutrovem praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. NOVEMBER 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. CARIGRAJSKI PSI Kljub vsem naporom, da se svetovno znane carigrajske pse zatre, pa se tej nadlogi ne more priti V okom in so postali v nekaterih mestnih delih prava hi-gijenična nevarnost. V zadnjih 4 mesecih, so ubili več kot 4,000 teh psov na povelje mestne uprave, pa se njih število kljub temu neprestano množi. Oblasti so pri tem delu zelo ovirane radi velike simpatije prebivalstva do teh psov. Mnogo slučajev se je pripetilo, ko so dali mestni prebivalci, zlasti ženske, psom, ki so bili zastrupljeni, protistrup, da so jih ohranili pri življenju. Največja nevarnost od teh psov preti radi številne pasje stekline. Dnevno je odpeljanih do 300 oseb v bolnice, ki so bili ugriznjeni od steklih psov. Eden teh ugriznjenih toži mestno upravo, češ, da je njena dolžnost zabraniti tem psom prosto potepanje po mestu. Teh psov je na tisoče v Carigradu, ki se klatijo brez vsakega gospodarja po ulicah in iščejo ostanke po smetiščih, da se preživijo. -o- SREDSTVO PROTI NAHODU Iztisne se sok ene citrone na dlan roke. Dlan se pritisne na nosnice in se sok vdihava v nos. Po dva ali trikratnem poskusu, bo nahod izginil ali vsaj postal mnogo manjši. -o- * V Honan provinci na Kitajskem je bilo 200 oseb ubitih od toče. Kričeč lepak ju je klical. "Stojte! Ali ste že kupili parcelo v Dattel City?" Na stopnicah majhne posredovalnice' se je nenadoma razživel slabo oblečen mladenič. S povzdignje-no roko je planil na kraj ceste. Pavla Wendell je ustavila. "Kaj pa, ko bi le, gospoda moja?" je krakal mladi človek. "Tukaj se vam ponuja velika bodočnost! Ne hodite mimo! Naj vam pokažem eno parcelo v Dattel City, bodoči prestolnici puščave." Bobov, pogled je krožil po žalostni pušči. "Me ne zanima!" je mrmraje odklanjal. "Ne? Pomislite vendar na tiste kratkovidneže, ki so o Los Angelosu prav tako govorili. Nas ne zanima! Pa bi bili zemljišča lahko kupili za kos kruha) s sirovim maslom namazanega. Glejte v bodočnost, cenjeni gospod! Ali si morete misliti, kakšna bo ta cesta čez deset let?" "Najbrž ravno taka, kakršna je danes!" "Kako graje vredna zaslepljenost!" je karal mešetar. "Tukaj ne bo vedno puščava!" Pokazal je na tanko svinčeno cev, ki naj bi med skalami pomenila nekak vodomet. Iz nje je žuborel maj hen curek brez moči. "Kaj je to? Voda, gospod moj! Voda, tisti fluid, ki daje življenje, žubori iz peščenih tal. Kaj to pomeni ? Tu vidim vstajati mesto, vidim nebotičnike, palače kinov, vidim zemljišča, ki se plačujejo po pet tisoč dolarjev za kvadratni meter, zemljo, ki jo danes in sedaj kupite lahko že za bera-ška dva dolarj"a!" "Naj bo — riskiram en dolar." "Rotim mlado damo," je nadaljeval zgovorni agent. "Prstan na njeni roki govori o zaroki." Preplašen je zazrl Bob na. gibki dekličji roki velik, v platino vkovan smaragd. "Vi, milostna gospodična, imate zelo praktičen pogled. Kako bi bilo, ko bi vidva oba kupila eno parcelo in jo — hm — prihranila bodočemu zarodu ? Bog astvo, neizmerno bogastvo ... ali nimam prav .milostna gospodična?" Pavla Wendell je zardela. "Morda. Toda motite se. Ta gospod ni moj zaročenec." —DA IMA RIBA LAMPROTOXU IZ- ^ __ RAZTEK, KI JI SLUŽI-ZA TIP, KI JE MNOGO DALJŠI —da živijo ribiške družine v Nuneaton, Anglija, na barkah. In ker se matere bojijo, da bi mali razposa-jenčki utonili, če bi prosto tekali po ladji, jih enostavno vtaknejo v moževe čevlje iz robarja in vse skupaj obesijo na žebelj ob steni. —DA JE BIL "NEUMNI KONJ" NAJBOLJ PREBRISAN INDIJANSKI POGLAVAR, KAR JIH JE ŽIVELO. ON JE IZDELAL NAČRT, KO JE S POGLAVARJEM "SEDEČIM BIKOM" DO ZADNJEGA MOŽA POBIL AMERIŠKEGA GENERALA CUS-TERJA Z VSO POSADKO PRI LITTLE BIG HORN V MONTANI, 25. JUNIJA, 1876. '4 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27TH, 1932 ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuijiiiiiiiiiuiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiim A. ACHLEITNER: Gospodična s pošte Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. s TtllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllll[lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf= Kako naj sedaj dostavi pisma? Niti poštni pečat se ne pozna več. Lina se je kar tresla strahu in si ni vedela pomoči. V tem obupu je odprla nekatera pisma, da morebiti po vsebini najde na-slovljenčevo ime. Mili Bog! Samo za enega je lahko ugotovila, da je učiteljevo. Zaprla je pismo ter rfapisala nanj: "V svr* ho eruiranja naslovljenca, uradno odprto. C. kr. poštni urad v Jezerski vasi." Poklicala; je Jožo ter mu naročila, naj pismo dostavi učitelju. Strahoma je napisala poročilo poštnemu ravnateljstvu ter prosila navodil. Zvečer ni mogla večerjati ter se je zaklenila v pisarno. Mesto sreče, skrb in strah! Dogodkov polnemu dnevu je sledila nemirna noč. Drugo jutro je našla Lina v poštni 'Skrinjici pismo na ravnateljstvo. S tresočo roko ga je dvignila. Slutila je, da pismo vsebuje učiteljevo .pritožbo. Le Za trenutek je omahovala, dali naj zadrži pismo, a takoj se je odločila, da mora vršiti svojo dolžnost vestno, naj pride že karkoli. Joža je odnesel pošto na kolodvor, usodepolno pismo tudi. Zmedena, vržena iz tira, je opravljala Lina službo. Le ljubo ji je bilo, da ni skoro nihče prišel v urad. Proti poldneva je prišel Ivan, srečen in ve-, sel ter je svojo zaročenko srčno pozdravil. Lina pa je odvrnila pozdrav z bridkim smehljajem. Ivan je zapazil spremembo in je vprašal po vzroku. Obotavlja-je se" mu je Lina povedala o svo-ji nesreči. Ivan pa set je skušal šaliti: "Nu, izgleda, kakor da prinašam nesrečo v cesarski kraljevi poštni urad!" "Bojim se, Ivan, da bom vsled tega izgubila službo." "Nu, saj ni to nikaka nesreča. Kot zdravnikova žena ven-dar ne boš ostala poštna ekspe-ditorica!" In Ivan ji je pojasnil, da bi se dalo morebiti črnino vsaj toliko spraviti s pisem, da bi bili naslovi čitljivi. Treba jih je samo s klorom sprati. "Ne smem izročiti teh pisem nikomur." "Nesmisel, Lina! Pomagal ti bom! Poleg tega sem tvoj zaročenec, tedaj spadam tako napol k pošti tudi jaz. Le daj mi jih! Skušal jih bom očistiti kemičnim potom. Drugače ne bi moglo tudi ravnateljstvo storiti." Lina je izročila pisma zdravniku, ki je takoj odhitel domov. Vendar je hotela usoda drugače. čim je prišel domov, je Ivanu sporočila pekovka, da mora takoj k Mokraču v Suho reber, Ivan je dal takoj osedlati konja, odrekel se kosilu ter od jahal. Le ozka steza je vodila v Suho reber, nevarna ljudem in živini, posebno v zimskem času. Zato niso ljudje po tej stezi nikdar hodili brez derez. Kaj kmalu se je konj na strmi poti spod-taknil, Ivan je razjahal, šel peš ter konja vodil za sabo na uzdi. Od časa do časa je Ivan zaklel nemarnost kmetov, ki ne bi popravili pot, ki je bila vendar edino občevalno sredstvo, pa četudi bi si polomili na njej rebra. Ako si konj ali govedo zlomi nogo, tedaj jamrajo in jočejo ter kolnejo vlado — da bi pa umaknili kamen s ceste sami, jim ne pride na um. Samo nobenih no-votarij! Ivan se je štel srečne* ga, ko je prispel v reber. Tiho, mrtvo je bilo okoli hiše, ki je bila nekako prislonjena ob mogočno steno. Bližnji gozd je odseval barve jeseni in prijetno je sijalo solnce. Gorko je bilo' tu gori. Zato je sklenil Ivan, da priveze konja kar za mostovž. Dolgo tako ne bo ostal, vsled česar se konj ne bo prehladih Poleg tega pa tudi ni nikogar, ki bi konja spravil v hlev. Ivan je privezal konopec, tako da ni mogel konj do geranij in klin-čkov, ki so krasili strohneli mostovž. Iz gozda se čujejo udarci sekire. Tedaj so ljudje pri delu v gozdu. Na njivah pa režejo ženske lan. Nikogar ni v hiši. Hote ali nehote je pač moral doktor Gričar poiskati bolnika sam. V pritličju ni Mokra-ča. Ivan stopi po vijugastih stopnicah v prvo nadstropje. Pokašljevanje mu je naznačile sobo, v kateri leži bolnik. Potrkal je na vrata in odprl: "Bog, Mokrač! Tedaj tu gori ste legli ? Nu, kaj pa je, očka?" Suh, star možak, globoko upadlih lic, leži na postelji. Pokrit je do vratu s pravcato goro odej in pernic. Krčevit kašelj mu ne pusti govoriti. "Hu! in zrak! Pa pokriti ste, kakor bi se hoteli stajati!" je vzkliknil Ivan ter skušal pobrati raz bolnika, preobilo odejo. Mokrač pa jo je tiščal s svojimi koščenimi rokami. "Nu, pa se stopite!" je dejal jezno Ivan ter odnehal. Pekoča rdečica na bolnikovih vdrtih licih in kašelj sta povedala zdravniku dovolj. Nudi mu lahko le olajšave, ozdravljenja nikdar. Groznica bo konec samo pospesila. "Mokrač, v sobo morate spustiti malo gor-kega, dobrega gorskega zraka-Zunaj je gorko in solnčni zrak vam bo dobro del." Pri teh besedah je stopil Ivan k vratom, ki so vodila na mostovž ter jih odprl. Isti trenutek je nastal ropot, zdravnikov konj je udarjal s kopiti kakor besen in zar-jul bolečine. Bolnik pa je sto-kaje viknil: "čebele!" Skušal je sesti. Doktor Gričar je odprl vrata na stežaj ter stopil na mostovž, da pogleda, kaj se zunaj godi. Odmev njegove nenadne stopinje pa je konja splašil. Nenadoma je konj, katerega so nadlegovali obadi in čebele, poskočil, nategnil z vso močjo motvoz, z ropotom se je odtrgala mostov-ževa ograja. Isti trenutek pa so popustili tudi trhli tramovi — padel je ves mostovž, z Ivanom vred. Konj je oddirjal, a med ruševinami leži zdravnik z zlomljenim tilnikom, mrtev . . , Ropot je priklical s polja in gozda ljudi. Jokaje so gledali nesrečo. Končno so se odločili, izvleči izpod ruševin nesrečnega zdravnika, ki je odšel na oni svet kakor junak v boju, sredi izvrševanja svoje dolžnosti. Po naročilu velikega hlapca so napravili iz smrekovih debele nosila ter položili nanja mrliča. Pokrili so ga z belim platnenim prtom. Tiho so nesli štirje hlapci mrtvega po strmi stezi, tiho skozi dolino proti Jezerski vasi. Pretresljiv prizor, ki je takoj spravil na noge vse Gričar je in celo vas. Jokala je uboga mamica in celo stari Gričar je ob pogledu na mrtvega sina čutil bol nenadomestljive izgube, slo va za večno. V poštnem uradu pa je čakala dragega Lina, čakala njega in pisem, ki mu jih je izročila. Ved-bolj si je bila na jasnem, da je izročitev pisem tujcu kršitev predpisov, kar bi utegnilo že itak slab položaj še poostriti. Tedaj pa je planila v sobo pekovka ter zajokala nad nesrečo, ki je doletela njenega hišnega gospodarja. Lina je pobledela in vprašala: "Katerega hišnega gospodarja?" "Nu, mladega doktorja!" "Za Kriščevo voljo, kaj se je zgodilo?" "Pred eno uro so ga štirje hlapci prinesli iz Suhe rebri—" "Mrtvega? Ivan je mrtev?" je obupano vpila Lina. "Mrtev. Zlomil si je tilnik.'' Vsa iz sebe strahu je letela gospodična iz pisarne in doli čez vas k peku, ker je mislila, da je mrtvec tamkaj. Mrliča pa so bili nesli v očetovsko hišo, kamor je prišla Lina, strahu in boli še komaj pri pameti. Grozota je resnica. Tam \ čumnati, kjer je bival, ko se je vrnil s vseučilišča, in preživljal žalostne čase, ko je zaman čakal na prakso, je ležal mrlič. Stara mamica je spoznala v Lininih očeh, v dekletovi boli vez, ki je revico vezala z njenim umrlim sinom. In priprosta hribovska ženica je prijela Lino za roko ter jo peljala gori v čumnato, nemo, a vendar tako zgovorno. Na srcu stare mamice je jokala nevesta prve bol olajšujoče solze. Izginila je mlada, prva sladka sreča.! Še poslednji poljub na mrzle ustne svojega zaročenca, nate pa je zbežala stran od mesta nesreče. Trenutno se je domislila, da je pustila pisarno in blagajno odklenjeno in k grenki boli radi izgube dragega., se je primešal še strah vsled nove pregre-ške proti predpisom. Vrata pisarne so bila na stežaj odprta, vendar na pragu je ležal do sedaj prezirani psiček, živalica je, ko je našla urad odprt in prazen, instinktivno prevzela službo stražnika. Ko ga je pa Lina v znak hvaležnosti potrep-ljala, se je psiček dvignil in modro je izrabil položaj ter skočil na gospodičnino posteljo. Lina mu ni tega branila. Takoj je preštela denar v blagajni. Hvala Bogu, ničesar ne manjka in tudi miza je nedotaknjena! že je gospodična mislila, da ni nje odsotnosti nihče opazil, ko je vstopila stara poštarica ter godrnjala, da je vsekakor ubogi psiček bolj pameten, kakor pa zaprisežena, nemarna ekspedi-torica. S povešeno glavo je sprejela. Lina ukor. Na dan pogreba se je začelo izpolnjevati, kar se je Lina ba-'a. Za deveto uro se je imel vršiti Ivanov pogreb, a Lina ni mogla spremiti dragega na zadnji poti, ker je bil bas ta čas v uradu poštni komisar. Pisal je zapisnik. Lina je svoj pregre-šek voljno priznala, odpovedala se je vsakemu opravičilu, zate je tudi zamolčala, zakaj je pre-vrgla črnilnik. In komisarjev obraz je postajal vedno temnejši, ko mu je Lina sporočila, da je nekatera pisma odprla, da izve za naslovljenca. Uradnik je zahteval tudi ostala pisma. Sedaj pa je bila Lina obupana. Kaj naj reče? "Kje imate pisma?" "Nimam jih — več!" "Nimate jih? Kaj menite s tem? Komu ste jih izročili?" "Gospodu doktorju Gričarju," je zajecala Lina. "Kako morete pisma izročati tujcu? Zakaj ste t'o storili?" "Gospod doktor je hotel črnilo odstraniti kemičnim potom, da bo na ta način naslov čitljiv." "Takoj pošljite koga k gospodu doktorju." "Tega ne morem!" je jokaje dejala. "Zakaj ne?" "Doktorja Gričarja baš sedaj — pokopujejo." "Skrbite, da dobite iz zapuščine takoj pisma. In še nekaj! Po sporočilu zakupnice pošte ste zapustili včeraj pisarno, ne da bi je zaklenili.- To je nezaslišano! Radi tega vas na mestu suspendiram! Danes popoldne bo prišla vaša namestnica in prevzela od vas urad. Po nalogu ravnateljstva vam imam sporočiti premestitev v Svinec, kamor se boste podali takoj po predaji tukajšnjega urada. O včerajšnji kršitvi predpis&v pa bo ravnateljstvo šele preiskovalo in izreklo svojo kazen kasneje. Ne morem prikriti, da se mi zdi vaše sedanje obnašanje nerazumljivo, ko ste vendar do sedaj vršili svojo službo tako brezhibno in pohvalno. S čim mi lahko ta preobrat pojasnite?" Lina je molčala. "Govorite! Edino odkritosrčna izpoved vas lahko še reši. Ako bo vaše pojasnilo verjetno in tehtno, sem vsekakor pripravljen poročati, da ste delali pod neodoljivimi razmerami. Morebiti vam ravnateljstvo potem še. spregleda kazen in ne bo predalo aktov državnemu pravdništ-vu." ». Lina je molčala. "Vaša trma vam bo nakopala ječo in odpustitev iz službe, še enkrat vas kar najnujneje opo zarjam!" Tedaj je spregovorila Lina: "Naj pride, kar hoče — o tem ne morem govoriti! Nalašč nisem storila, zgodilo se je v zmedi, zadnji pregrešek v strahu in sili — kar pa vam ne morem natančneje pojasniti. Prosim vas, da me oprostite vsake nadaljne izjave." Ostro je odvrnil komisar: "Kakor želite! Obračunajte in pripravite vse za predajo urada. Zakupnica pošte vam bo 'izplačala vašo plačq do danes. Medtem priskrbite ona pisma! Ako ne storite tega, pripišite si po- sledice sami sebi! Z Bogom!" Ko je komisar odšel, se je Lina sesedla. Le z izredno voljo je pričela urejevati urad v svr-ho predaje svoji naslednici. Zunaj pa so zvonili zvonovi, v znak da polagajo materi zemlji v naročje mrtveca k večnemu počitku. Jokaje je pokleknila Lina sredi urada ter molila . . . Med opoldanskim odmorom je ina pohitela v Ivanovo stanovanje, kjer je prosila pekovko, naj bi ji izročila s črnilom polita pisma. Vmešal pa se je mož, ki je trdil, da mora ostati zapuščina nedotaknjena. Tedaj je litela poštarica k Gričarci, ji pojasnila svoj obupen položaj Jokaje je preiskala mamica Ivanovo pisalno mizo. Mineval je čas. O pismih ni sledu. Brez uspeha sta morali zapustiti hišo. Tedaj pa je Lina zakričala. Strašna misel se ji je porodila, Trepetaje je vprašala Gričarco: 'V kateri obleki je bil Ivan pokopan?" "V oni, ki jo je imel na sebi, ko so ga prinesli." "Usmiljeni Bog! Ivan je ime) pisma pri sebi!" Zaman je skušala mamica Lino potolažiti. Popoldne se je komisar vrnil ter zahteval pisma. Sedaj mu je morala Lina povedati, da so pisma pokopali obenem z Ivanom. Komisar je presenečenja korak prestopil in nekaj časa mu je vzelo, da se je zbral. Nato pa je začel gospodično še enkrat zasliševati, ne meneč se za očividne muke, ki jih jej je po-, vzročal; a posebno je hotel vedeti, kako je bilo razmei-je med POSEBNOSTI na finih Portis slamnikih prej $1.00, sedaj 79c prej $1.50, sedaj $1.20 prej $1.95, sedaj $1.60 prej $2.45, sedaj $1.95 prej $2.95, sedaj $2.45 prej $3.95, sedaj $3.45 prej $4.95, sedaj $3.95 FINE PRAZNIČNE SRAJCE prej $1.00, sedaj 79c prej $1.50, sedaj $1.20 prej $1.65, sedaj $1.45 prej $1.95, sedaj $1.60 prej $2.50, sedaj $1.95 prej $3.00, sedaj $2.40 prej $3.50, sedaj $2.80 ALLEN SPODNJE PERILO (Union Suits) Prej Prej prej .00, sedaj .25, sedaj 79c 95c .50, sedaj $1.20 KRATKO SPObNJE PERILO prej 50c, sedaj 39c prej 7 5c, sedaj 59c prej $1.00,.sedaj 79c Frank Belaj 6205 St. Clair Ave. RAZPRODAJA DA SE SPOZNAMO! $1.25 Trinerjevo vino..............89c I 40c Fletcher's Castoria ..........28c 25c Feenamint ..........................19c $1.75 Lacaturia ........................$1.39 25c Choc Ex-Lax ......................19c | 75c Rubbing alcohol ................39c Popolna zaloga trebušnih pasov, pasov za kilo itd. NATIONAL DRUG STORE 6036 St. Clair Ave. DARILO Z VSAKIM .NAKUPOM 25 CENTOV njo in doktorjem, da mu je izro-| Popoldne je prišla nova eks-čila tuja pisma. Na to vpraša- jpeditorica, ki je takoj prevzela nje pa Lina ni odgovorila. Za- j urad. Lina je pospravila svoje man je bilo vsako prigovarja- J stvari, ki naj bi jih jutri zape-nje. ljal na kolodvor Joža. 'SJEiC ^ieqara Falls ONLY #375 Oiie^Vay $6.50 round trip between CLEVELAND and BUFFALO Autos, any size, cairricd for only »3.75 <■$4-75 July 1st to Sept. 14th inclusive) Why drive -when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas ? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at 9:00 P.M., May 15th to November 1st. CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only »3.00 0110 way; $5.00 Rd. Trip. Any ear only #».75. THE (CLEVELAND AND BUFFALO TllAJtSIT COMPANY Ask your Loral Tourist or Ticket Agent fur new CO B Line Folder, including free Auto Aiap and details on our All Expense Trips. East 9th Street Pier Cleveland, Ohio V:»i--Jj fm (Casp fwi Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žcmalcem vode. ZNIŽAN <26 oo MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 —-i $48.00 $25.00 ČUDOVITO NIZKI POGREBNI STR0SK1! Mi vam oskrbimo pogreb po izredno nizkih cenah, a postrežba je vseeno prvovrstna. Pri pogrebu za $165.00 dobite: najskrbnejše balzamiranje trupla, mrtvaški venec' na hišna vrata, palme, lepo odprto krsto za $48, kakor kaže zgornja slika, železno "bakso" mrtvaški voz, dva osebna avtomobila, in vso drugo tozadevno postrežbo. Oskrbimo vam pa tudi boljše krste in pogrebe, toda ob nepretiranih cenah. Mi se ne poslužujemo nikakih agentov. Agentje pogrebne stroške samo povečajo. Invalidni voz kamorkoli v mestu, po dnevi in po noči, samo $2.00. Pokličite nas v slučaju potrebe: ENdicott 4735. Najvljudneje se vam priporočamo Pogrebni zavod: FRANK ZAKRAJŠEK 1105 Norwood Road Vsi LONG DISTANCE KLICI izpod 50c so brez davka • LoRjalna, telefonsKjz postrežba. JSfl OVVAVČEJVA U. S. vlade davek na LONG DISTANCE telefonske klice, ki stanejo več kot 50 centov je v veljavi od 21. junija, 1932. Ta davek se ne nanaša na lokalno postrežbo in so prizadeti samo okrog' 30% klici na večjo razdaljo. Nič davka ni treba plačati za klice izven mesta do 50 milj čez dan in do 150 milj po 8:30 uri zvečer, ko nastopi nočria cena. Na primer, po 8:30 zvečer, lahko govorite tri minute med Clevelandom in Columbusom za 45 centov. Po tem vladnim ukrepom, je telefonska družba odgovorna, da pobira te davke in jih izroči zveznemu davčnemu uradu. THE OHIO BELL TELEPHONE CO.