Oblast — učiteU. Spisal Anton Maslo iz Riomanj. ,,Oblastva bi morala očrtati — v pravem pomenu besede — svojim zastopnikom, kako jim je postopati, da se vrši v zakonih vsem osigurana in zajam6ena pravica, oziroma dolžnost v prospeh in blagor napredka, omike, vzgoje in šole." nTo se do sedaj ni izpolnjevalo in tudi se ne bo, dokler vladajo take razmere." Prav v 61anku, ki ga je objavil rU6iteljski Tovariš" v letošnjem letniku (številka 20. in 21.) je pokazano bistvo oblasti do u6iteljstva in učiteljstva do oblasti ne glede na drugi namen, s katerim je uredništvo morda nehote priobčilo pod 6rto pisateljevo stransko misel. Obenem se ta 61anek najmanje ne dotika lokalnih razmer in je zato le subjektivno mnenje pisatelja, ki mora ločiti osebe od po6etij, da ne nasprotuje stvarnemu taktu.*) Eesnici na ljubo moram pa konštatirati, da ni dobil od deželnega šolskega sveta ozna6eni u6itelj nikake graje, pa6 pa letos pri perijodi6nem nadzorovanju red prav dobro iz nastopa glede discipline in uspeha v šoli. — Da se resnica prav spozna, treba je 6uti oba zvona. Die Schule ist ein Politikum — a v glavnem ji je naloga nravno - verska vzgoja, ki pospešuje v 61oveštvu svetovno nrav. V razvitku te je oblast v drugačnem elementu, ker zakon se da potom avtoritet vsiliti, kar je pri nravi nemogoče; zato prideta oblast in nrav eelo v navzkrižje. Da se to ne zgodi, mora tudi nenravi priskočiti na pomo6 državna oblast, dokler se to godi v mejah kakega zakoua. Eešitev težko6 na podlagi tega, da izhaja nrav iz 6loveškega uma, se komaj doseže. Za stvarnost je pa oblast del nravi. Del nravnih zapovedi je avtoritetam ali žase ali za skupnost važnejši nego vse; zato se pri tem njihovem delu spajajo nravni nagibi z nagibi veselja; ti slednji žugajo bole6ine ali neprijetnosti v večje zagotovilo izpolnjevanja avtoritetnih ukazov. Take zapovedi imajo vsiljiv zna6aj, ker avtoriteta s svojo močjo in s svojimi bridkimi sredstvi primora učitelja k izpoliijevanjii dolžnosti, da se varuje prestopa podanih mej. Avtoriteta si more uporabo tega prmlnega sredstva ali zase pridržati ali pa je odvisna uporaba omenjenega sredstva od priziva javne oblasti, od strani zanimajo6e se stranke. Tako nastane na pravnem polju v nravi nepoznan pojem subjektivnega prava, ki je obenem po avtoriteti samostojen ali pozvan po delujoči mo6i. Ta sili zavezanca potom oblasti ali uporabe bridkih sredstev, da izpolni svojo dolžnost. Pooblaščenec je oni, ki mu *) Tako je tudi g tem člankom. Uredniitvo. avtoriteta poveri zaradi njegovega priziva to podporo. To razmerje se prične tudi z dejansko močjo posameznika do kake stvari. Tu ni od strani drugih nravne mo6i; nastane pa zaradi zapovedi avtoritete, kakor hitro se dejanstvena mo6 prizna za pravo lastnika; iz tega se izcimi prisilna dolžnost drugih, ki stori, da se ne moti lastnika v izvajanju svoje mo6i proti dotični stvari. Iz tega se razvija razlika med osebnimi in stvarnimi pravicami. Nasprotje, ki je mogo6e med pravom in nravjem, se vidi iz tega zapopadka, ker avtoriteta v svoji omejeni raoči ima le najvažnejše razmere; iz teh se šele izvajajo nravstvene dolžnosti, ki so preskrbljene s toliko silo. Vsi drugi oziri, ki so še v nravstvu in se v raznih slučajih iz razloženih razmer do dolžnosti uni6ujejo, se od avtoritete ne upoštevajo; tako nastane pravo tudi tam, kjer odpade nravstvena dolžnost zarafli omenjenih ovir. Zaraditega mora avtoriteta postopati izvršilnim potom proti dolžniku, akotudi bi nravni oziri velevali, da se mu d& odlog, najsi bo to morda zaradi rodovinske zveze ali zaradi nezakrivIjene bede dolžnika. S tem naj bo na realni podlagi razjasnjeno, kar se ne da rešiti po drugem na6inu. Pravo in nravstvo prihajata iz enega vira, t. j. iz zapovedi vzvišenih avtoritet; pravo je le del splošnega nravstva, ki se odlikuje tudi po svojih dolžnostih in ima razen nravuih motivov tudi take, ki zbujajo radost, oziroma bridkost; pri tem ni izklju6ena možoost, da pride pravo v navzkrižje z ukazi nravi. Kakor je pojem važnosti, na katerega se opira pravoslovje s svojimi zakoni, omahljiv, tako se obenem meje med nravo in oblastvom zdaj zožujejo, zdaj zopet razširjujejo; to pa v onem razmerju, kakor se izpreminjajo navade in potrebe prometa. Medtem, ko se je nravstvenost šele v teku 6asa mogla razviti iz razli6nih avtoritet in ujenih zapovedi, je bilo delovanje 61oveštva v za6etku Ie sad mika in razuma Nrava je pri6ela v družinah z zapovedmi glavarja hiše, glavarja rodu, vere in države. Iz vlastite narave teh treh avtoritet sta se razvila nrava in zasebno pravo v narodu; zadnje pa iz njegovih navad brez glasnih ukazov, medtem ko je javno pravo utemeljeno po vladarjih in dolžnosti do Boga, ter duhovno pravo po duhovnikib, tu seveda ne more biti nikakega govora o obmejenju na teh poljih Zapovedi so se izpolnjevale pretežno v posameznih slučajih, za kar nam stara zaveza in zbirka tozadevnih zakonov daje mnogo zgledov. Le polagoma so se mogle zapovedi splošno spoznati; tako se je pri6ela razdelitev in uvrstitev poedinih Sednosti glede vsebine. Pričenša znanost se je strogo držala te razdelitve ter dostavila razvrstitev dolžnosti do Boga, do bližnjega in saraega sebe. V tej obliki se je vsebina nravstvenih načel obranila do današnjih dni. Da so se posamezne čednosti spajale na posamične meri, ki so bile v narodu od veselja določene, torej na raeri, ki so se po napredku in omiki mnogokrat izpremenile, se sklepa na nedolo6nost in izpremenljivost čednosti, proti katerima je težko zraagovati. Ce piimerjamo 6ednosti današnjega pojmovanja z onimi od nekdaj pod ravno istim imenom, vidimo, da so si v razli6nem razmerju. Važnejša je druga posebnost čednosti, zaradi katere si te ne privzemajo iz svojega bistva meje, temveč jo dobe šele, kadar stopijo medsebojao v razmerje. Iz tega sledi, da vsaka 6ednost pri prestopu ene gotove sredine k manjšini ali k ve6ini izgubi svojo pravo veljavo. Var6nost zajde v oderuštvo ali zapravljivost, hrabrost v predrzaost ali strahopetnost itd. Lahko je vpoštevati posamezno 6ednost, ne tako pa določiti vsaki mejo, pri kateri neha biti ista. Pokaže se tudi tu, da se ne more določiti meje gled6 stvarnih na6el; kar se more, je to, da se čednosti dad6 vzpo- rediti po razli6nosti moči, s katerimi se odlikuje v določenem času dolo6en narod na podlagi posameznih v 6ednostih na6elnih meri. Tako so se pri Eimljanih bližale 6ednosti hrabrosti; ta je pa bila bolj Ijuta nego danes, ko so postale druge smeri jačje ter potisnile hrabrost v ožje meje. Iz tega izvira končno, da se dado mol6e spoznavati iz avtoritete Ijudstva izhajajoče zapovedi po šegi, pa tudi zani6evanje kršitelja; zato jim priraanjkuje potrebnih določil. Zaradi tega se ne more dolo6iti splošnoveljavnega zakona nravstvenosti v praveni pomenu. Stvarnost pa more tudi danes vkljub vsemu prizadetju idealizma pristopiti k tera nazororn. Najboljša dela nravstva nam dajo sicer celo vrsto posameznih pravil, a o meji nam v najmanjšem ne omenjajo in pogrešajo tako vsake gotovosti. Tuo*i navadno življenje, ki v posameznostih ponuja rešitev teh navzkrižij, nam ne odpomore v teh velikih pomislekih. In vendar se nam odkriva tudi 'tukaj prostrano polje 6loveških sklepov z ozirom na veselje i razsodnost. Na tak na6in se primerja svetovno nravstvo poslopju, ki se je delalo brez na6rta ter se je v teku 6asa izpopolnjevalo delno v gradnji. Glavni stebri so sicer močni in drže stavbo, da se ne zruši; stavba ima pa pri vsem toliko razpok iu lukenj, da vdira skozi nje nevihta strasti in hlimb; tako se nežni stavbeni deli vedno majejo. Poslopje je ovito od zunaj in od znotraj z zajedalnimi rastlinami, ki se vzdigujejo od tal, medtem ko se glas znanosti, ki kljubuje bore6im se močem, brezuspešno razgublja. Zasebno pravo se je moglo šele povzdigovaje se izlociti iz nravstvenega polja bolj dolc6no, ko je država zagotovila prisilno izvršb« ia je obenem prešel razsodek prepornih slučajev iz rok ljudstva v roke posebno zaupljivih uradnikov. Zaraditega se je ta ločitev, sicer pomanjkujoč od začetka, a potem temeljito polagoraa izvrševala. S tem je prešla obenem ostrejša dolo6ba vsebine od Ijudstva na državno oblast in na poseben stan pravnikov. V razpisih in ukazih je našla tu veda skupno z razsodki posameznih slu6ajev gotovo oporišče in je dospela zato že pri starih narodih k popolnosti, ki velja še danes kot zgled ali podlaga, na kateri sloni daljni razvoj prava. Najimenitnejše oblike zasebnega prava so lastnina, pogodba iu družina. Te razmere so obstajale še pred zasebuim pravom v nravstvu ter dobe tudi danes iz tega svoje pojasnilo. Zasebno pravo daje tein oblikam večjo gotovost ter ostrejše meje, ker brez tega ne more zagotoviti država svoje moči k prisilni izvršbi. Do sedaj se je ranogo delalo, da se dobi pravi temelj za lastnino in pogodbo in da se izveda iz tega po deduktivni poti nekatere dolo6be njiju vsebine. Na ta način se je lastnina vzporejala zdaj v delo, zdaj v voljo kot njeno razodevanje; pravna dolžnost pogodb je imela oporišče zdaj v koristi za skupnost, zdaj v dolžnosti k resnici. V stvarnem pogledu so ostali ti poizkusi neuspešni, ker se nista pravo in nravstvo v svojem zapopadku razvila iz stvarnih načel, terave6 iz osamljeuih ukazov razli6nih, večkrat od nasprotnih nagibov izvirajočih avtoritet. Iz tega se tolma6i najrazli6nejša vsebina, ki se je tem oblikara prilagodila v razli6nih 6asih in krajih. V pravem pomenu se torej zaraditega ne more zajemati iz boljšega vira kakor iz onega, ki zastopa naravo avtoritet in njeaih zakonov. Ta povelja zadostujejo popolnoma tudi sodniku in prepirajočim se strankam. Pomanjkljivosti v teh ukazih se morajo potem dopolniti z znanimi sredstvi podobnosti in razlage. Pravega in uaravnega prava zatoni; še učitelji pozitivnega prava so večinoma uvideli, da je to nemogoče. Neobhodna, potrebna dolo6nost zasebnopravnih predpisov daje zunanjim oblikam, pod katerimi se izvršuje pridobitev teh pravic, važnost, s katero dospe ve6krat privatno pravo z nravstvom v protislovje. Iz tega se razvija pojem pri- mernosti, ki izkuša kvarljive dolo6be spraviti v soglasje z nravnostjo tam, kjer pravo dopusti z razjasnilom ali sodniškim spoznanjem. (Konec.)