Temelji družbenih planov Bežigrada in Ljubljane
Majsko zasedanje zborov združenega dela in krajevnih skupnosti obč. skupščine ni potekalo, kot ponavadi, v pro-storih Oružbenega centra Be-žigrad. Delegati združenega dela so zasedali v Časopisnem in grafičnem podjetju Delo, delegati krajevne skupnosti pa v Družbenem domu Stadion.
Na zboru združenega dela je delegate najprej pozdravil generalni direktor ČGP Delo Brane Musar. ČGP Delo, ki je lani praznovalo 25-letnico, združuje 12 temeljnih organi-zacij združenega dela, med njjrni Delavsko enotnost, Go-spodarski vestnik, Novi tednik Celje, Knjižno založniško or-ganizacijo Globus Zagreb ter Studio za marketing in propa-gando. Poleg osrednjega slo-venskega dnevnika Delo tiska-jo v njihovj tiskarni še okoli 50 drugih časopisov in revij, ob-činskih in tovarniških časopi-sov in delegatskih gradiv. Bra-ne Musar je opozoril tudi na materialne probleme te delov-ne organizacije. Cena časopi-sa Oelo ni ekonomska, zato bomo tudi letos za kritje razlik med proizvodno in prodajno ceno potrebovali več kot 300 milijonov dinarjev. S stališča razvojnih planov za naslednje srednjeročno obdobje pa je opozoril na že zelo dotrajano grafično opremo tiskarne, ki jo bo počasi treba zamenjati. Gotovo je, kot je dejal Brane Musar, da njihova proizvodnja ne more poslovti po običajnih tržnih pravilih in da tudi ne more izvažati (v izvoz so se kljub temu vključili). Menijo pa, kot je končal generalni di-rektor, da so zaradi posebne-ga družbenoekonomskega in-teresa družbe uravičeni tudi ¦do posebne obravnave.
OBČINSKI IN MESTNI DOKUMENT TVORITA ENOVITO CELOTO
Pred obravnavanjem osnut-ka dogovora o temetjih druž-benega plana občine za na-slednje srednjeročno obdobje in osnutka dogovora o teme-Ijih plana mesta do leta 1990 sta delegatom uvodoma spre-govorila Aleš čerin, predsed-nik bežigrajskega izvršnega sveta - na družbenopolitič-nem zboru in Branko Drob-nak, podpredsednik izvršnega sveta - na zborih združenega dela in krajevnih skupnosti.
Oba osnutka dogovora slo-nita na izhodiščih, sprejetih z mestnimi in občinskimi srnor-nicami za pripravo družbenih planov za naslednje srednje-ročno obdobje ter na kriterijih iz republiškega dogovora. Mestni osnutek po mnenju be-žigrajskega izvršnega sveta ustrezno zajerna vse skupne zadeve, politiko in osnovne usmeritve družbenega razvoja v Ljubljani, ki so skupnega po-mena za vseh pet občin. Zato osnutek bežigrajskega dogo-vora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 ne ponavlja vseh osnovnih in globalnih usmeri-tev, ki so že zapisane v mest-nem osnutku! Oba dokumen-ta, ki sta med seboj povezana in odvisna, je treba zato obrav-navati kot enovito celoto, saj gre za skupno urejanje vrste pomembnih področij družbe-noekonomskega razvoja Ijub-Ijanskih občin na nivoju mesta. Po oceni bežigrajskega izvrš-nega sveta tudi osnutek občin-skega dogovora zajema vse bi-stvene elemente družbenoeko-nomskega razvoja za nasled-nje srednjeročno obdobje v občini.
Zbori občin$ke skupščine so po  temeljiti   obravnavi   obeh
planskih dokumentov in maj-skem zasedanju posredovali svoje pripombe in usmeritve izvršnemu svetu ter pozvali vse udeležence — podpisnike do-govora, da v času javne razpra-ve, ki bo trajala do konca avgu-sta, oblikujejo na svojih samo-upravnih organih pripombe in dopolnitve obeh dokumentov ter jih posredujejo občinske-mu komiteju za družbenoeko-nomske odnose.
LJUBLJANADO1990 - ZGRAJENIH 9.500 STANOVANJ TER VSIOBJEKTI SAMOPRISPEVKA III
Osnutek mestnega dogovo-ra med drugim predvideva, da bomo po posebnem programu prednostnih infrastrukturnih objektov za njihovo izgradnjo v naslednjih petih letih potre-bovali 35 milijard dinarjev (po lanskoletnih cenah). Ker denar za vse ni zagotovljen, se bomo za vire financiranja dogovorili v času javne razprave od os-nutka do predloga dogovora.
Med najpomembnejšimi iz prioritetnega programa infra-strukturnih objektov v Ljublja-ni so: izgradnja daljinskega ogrevanja in plinskega omrež-ja, izgradnja nove toplarne, gradnja in širitev toplarne Ši-ška za 100 megavvatov, sana-cija toplarne v Mostah, izgrad-nja električnega omrežja in razdelilnih transformatorskih postaj, gradnja lokalnih in centralne čistilne naprave vo-de, gradnja kanalizacije in vo-dovodnega omrežja, izgradnja sanitarne deponije na Barju, širltev pokopališča Žale, iz-gradnja 9500 stanovanj z vso kornunalno oprerno in s spremljajočimi objekti, preno-va 300 starih stanovanjskih enot, izgradnja južne obvoznj-ce, dograditev in sanacija glavnih mestnih cestnih pove-zav in pričetek izgradnje prve etape potniške postaje Ljub-Ijana.
Skupna razvojna politika družbenih dejavnosti in bi-stvene naložbe v prostorsko in materialno osnovo izvajalcev njihovih storitev, se v osnutku dogovora vežejo predvsem na dosežene rezultate v material-ni proizvodnji. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo dokončno zgrajeni objekti iz sredstev tretjega samopri-spevka. Z namenom prestruk-turiranja Ijubljanskega gospo-darstva pa se bo do leta 1990 predvsem širila in posodablja-la proizvodnja električnih apa-ratov in strojev za računalni-štvo, mikroelektroniko, proiz-vodnjo telekomunikacijskih si-stemov, strojegradnjo, kemijo, za visoko zahtevno industrijo gradbenih materialov in za in-ženiring dejavnost. Poleg njih pa tudi dejavnosti skupnega pomena za vso Ljubljano -med njimi trgovina, transport, kmetijstvo in druge.
BEŽIGRADDO1990 -DENARLEZA TRETJINO ZAPISANIH NALOŽB
Osnutek dogovora o teme-Ijih družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 med drugim predvideva, da se bo družbeni proizvod povečal za 2,5 odstotkov, industrijska proizvodnja za 3 odstotke, iz-voz za 6 odstotkov in število Bežigrajčanov za 1,1 odstotka. Vsi.ti cilji pa temeljijo predv-sem na prestrukturiranju beži-grajskega gospodarsteva z opuščanjem starih programov in z uvajanjem novih ter na iz-
gradnji povsem novih proiz-vodnih zmogljivosti. Prednost bo imela industrija, temelječa na znanju, intenzivnosti in usmerjenosti v izvoz, ter - s stališča varovanja okolja - na čistoči.
Med pomembnejšimi nosilci naložb do leta 1990 v občini so v osnutku dogovora zapisane predvsem naslednje organiza-cije združenega dela: Belinka, Ljubljanske mlekarne, Mladin-ska knjiga, ČGP Delo, Tovarna kovinske galanterije, Jub, Mer-cator - Mednarodna trgovina, Slovenijales, Elektronabava, Salus, Termika, SCT Obnova, Geološki zavod, lnex Adria Avi-opromet, Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij, Go-spodarsko razstavišče in Obrt-ne zadruge. Predračunska vrednost teh naložb znaša 30 milijard dinarjev jn predvideva 31 naložb v izgradnjo 300.000 kvadratnih metrov pokritih po-vršin z ustrezno proizvodno opremo. Ker bodo razpoložlji-va sredstva bežigrajskega go-spodarstva za naložbe v tem obdobju znašala predvidoma 10 milijard, se bodo morale v času usklajevanja od osnutka do predloga in še y vsem na-sledn|em srednjeročnem ob-dobju naložbene želje precej zmanjšati ter se širše družbe-no potrditi tudi s kriteriji za prestrukturiranje gospodar-stva.
Področje družbenoekonom-skih odnosov v družbenih de-javnostih je v občinskem do-govoru opredeljeno z osnovno smerjo razvoja in je v skladu z mestnim dogovorom. Doku-ment predvideva med drugim naslednje pomembne naložbe na tem področju: adaptacija bolnišničnega oddelka v Zavo-du za rehabilitacijo invalidov ter Centra za usposabljanje, povečanje kapacitet invaiid-skih delavnic v Centru za reha-bilitacijo sluha in govora, iz-gradnja delavnic v PTT Sred-nješolskem centru, nadzidava Zavoda za farmacijo in preiz-kušanje zdravil, nadzidava te-lovadnice v Srednji naravo-slovni šoli, zidava prizidlMLM centralni laboratorij Kmetij-skega inštituta Slovenije, prizi-dek k Domu učencev Ivana Kavčiča, prizidek za skladišče in vadbene prostore sloven-skega mladinskega gledališča,
ter izgradnja nove telovadnice in delna sanacija osnovne šole Dr. Vita Kraigherja.
Do konca tega desetletja bo v občini zgrajenih predvidoma 1.600 novih stanovanj v druž-beno usmerjeni blokovni gradnji. Za polovtco zazidal-nih otokov, kjer naj bi ta sta-novanja zrastla, pa še niso sprejeti zazidalni načrti. Na področju urejanja prostora in varovanja okolja pa bo v tem obdobju najizrazitejše oprede-Ijevanje namembnosti zem-Ijišč, predvsem z izvajanjem nove prostorske zakonodaje in projekta Ljubljana 2000. V tem času bodo predvidoma pridobljena in urejena tudi zemljišča za kasnejšo gradnjo v Zupančičevi jami, na prosto-ru vojašnice Ljuba Šercerja in v soseskah BS-8 Stožice ter BM-3 Ježica.
DRUŽBENO-POLITIČNIZBOR: »NOSILCI PLANIRANJA ZAMUJAJO!«
V družbenopolitičnem zboru so med drugim sprejeli stališ-ča, ki jih je oblikovalo predsed-stvo občinske konference so-cialistične zveze. Ko je obrav-navalo oba dokumenta, je me-nilo, da sta osnutka sprejemlji-va podlaga za pripravo in skle-panje  dogovorov  o  temeljih družbenih   planov   občine   in mesta. V obeh osnutkih pa se zrcalijo zamude pri  planskih aktivnostih temeljnih nosilcev planiranja in u tega izvirajoče neusklajenosti   in  nepopolno-sti. Zato morajo organizacije združenega dela, samouprav-ne interesne skupnosti in kra-jovne skupnosti takoj pospešiti pripravo svojih temeljnih sred-njeročnih planskih dokumen-tov in s tem omogočiti pripra-vo in sklepanje usklajenih do-govorov o temeljih družbene-ga plana občine in mesta.
V zvezi z bežigrajskim doku-mentom je predsedstvo meni-lo, da bi moral osnutek dogo-vora zajeti naloge pri nadalj-njem razvoju storitvene obrti, zlasti deficitarne ter pri razvoju drobnoprodajne trgovske mre-
že. Bolj natančno bo treba opredeliti vire za gradnjo ob-jektov družbenega standarda. Z družbenim dogovorom, kot ga predvideva osnutek, tudi ne bomo mogli zagotavljati načr-tovanih sredstev izven globa-lov skupne porabe za izboljša-nje medicinske opreme. V do-govoru bi bilo treba vključiti še neopravljene naloge na po-dročju varstva naravne in kul-turne dediščine ter konkretne naloge in obveznosti posa-meznih subjektov pri varova-nju okolja. V poglavju o teme-Ijih razvoja krajevnih skupno-sti je treba bolj upoštevati ugo-tovitve, stališča in usmeritve, ki jih je v zvezi s tem sprejela občinska konferenca sociali-stične zveze. Tudi novo pro-storsko preoblikovanje krajev-nih skupnosti, ki ga predvide-va 66. člen osnutka dogovora, po mnenju socialistične zveze, ni potrebno. Glede financira-nja krajevnih skupnosti pa bi moral dogovor vsebovati bolj obvezujoče in konkretne na-loge.
V zvezi z osnutkom dogovora o temeljih družbenega plana me-sta pa je predsedstvo občinske konference socialistične zveze posebej opozorilo na razmeroma veliko neusklajenost, ki se kaže v zeio velikem številu etementov ponujenih za usklajevanje, predvsem na področju družbe-nih dejavnosti. Poleg tega.pred-lagatelji osnutka dogovora s predloženim besedilom (členi 27, 34, 38 in 62) kot vir potrebnih sredstev že določajo tudi samo-prispevek občanov in s tem pre-judicirajo referendumsko odloči-tev delovnih Ijudi in občanov, kar je nesprejemljivo! V predlože-nem besedilu razdelka o javnem obveščanju (112. člen) je izpuš-čena vloga obfiinskih glasil na tem področju. V zvezi z izvaja-njem programa III. samoprispev-ka v Ljubljani, ki sega tudi v na-slednje srednjeročno obdobje, pa je predsedstvo v skladu z že sprejetimi stališči v okviru občin-ske organizacije socialistične zveze posebej poudanlo, da je treba v mestnem in v občinskem dokumentu jasno in nedvoumno opredeliti dokončno izvedbo ce-lotnega sprejetega programa III. samoprispevka. Glede na dose-danje uresničevanje programa in na izpad sredstev zdravstvenih skupnosti pa je treba še posebej določiti vire sredstev za izvedbo tega dela programa. Le-ta dolo-ča zidavo zdravstvenega doma za Bežigradom.
ZBORZDRUŽENEGA DELA:»PREMALOO TURIZMU, OBRTI, INFORMATIKIIN KMETIJSTVU«
Na zboru združenega dela je EMIL PEČOVNIK,delegat ČGP Oelo, k osnutku dogovora o te-meljih družbenega plana občine med drugim menim, da bi moral dokument ovrudnotiti tudi nego-spodarske naložbe, opredeliti prioritetna področja razvoja go-spodarstva, nameniti več pozor-nosti prihodnjemu razvoju turiz-ma, gostinstva ter drobnega go-spodarstva in razvoja informati-ke. Opozoril je tudi na neusklaje-nost občinskega dokumenta z mestnim pri obravnavi razvoja stanovanjskega gospodarstva. FRANC AMBROŽIČ, delegat ČGP Delo, je v imenu svoje kon-ference delegacij pohvalil mestni dokument, ker le-ta vrednoti vse gospodarske ter infrastrukturne nalozbe in opredeljuje vire sred-stev. Pri poglavju o družbenem informiranju pa po njihovem mnenju ne moreta bitl podpisni-ka dogovora le Iskra Oelta in In-tertrade, temveč vse tiste organi-zacije združenega dela, ki oprav-Ijajo računalniške storitve za večji del uporabnikov v Ljubljani ter Zavod za statistiko in Služba družbenega knjigovodstva.
V imenu delegacije kmetov je spregovorila FANI DULMIN. Kmetje so imeli že pri obravnavi dokumenta Ljubljana 2000 več pripomb, ki bi jih, kot je menila delegatka, morala upoStevati tu-di ta dva dokumenta. Osnutka dogovorov premalo opredeljuje-ta prostor, namenjen kmetijstvu. V Ljubljani bi morali v prihodnje pospeševati tudi pridelavo povrt-nin in zelenjave.
VERA MOKRANJAC iz bežt-grajskega Centra za socialno dalo je opozorila na pereče pro-bleme centra pri nakupu ali adaptaciji svojih poslovnih pro-storov. Na Centru za socialno de-lo, kjer se ukvarjajo tudi s pre-ventivnim in ne zgolj s terapevt-skim delom na področju social-nega varstva, se kot institucija posebnega družbenega pomena zavzemajo, da bi tudi naložba v njihove nove prostore našla svo-je mesto v občinskem dogovoru o temeljin družbenega plana za naslednje srednjeročno ob-dobje.
DUŠAN NOVAK iz Geoloike-ga zavoda je med drugim dejal. da je tudi tokrat v osnutku dogo-vora o temeljih družbenega pla-na mesta omenjeno ravnanje z odpadki, praksa pa se Se do da-nes ni spremenila. Nerazumljivo je, kot je menil delegat, da komu-nalne Orgamzacije že do zdaj ni-so poskrbele za ravrščanje od-padkov in vračanje uporabnih surovin industriji. Namesto ne-potrebnega zamenjavanja smet-njakov za zabojnike, bi bilo po delegatovem mnenju bolj smotr-no in za okolje bolj koristno, če bi uvedli različne smetnjake za različne odpadne materiale.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: »KAKO BO REŠENO FINANCIRANJE KS?«
Tudi na zboru krajevnih skup-nosti so imeli delegati k obema dokumentoma precej pnpornb. MARJAN RODE iz krajevne skupnosti ČrnuLe-Qma|na je predlagal. naj se obiinski osnu-tek dogovora dopolni tako, da bi predvidena razširitev trgovinskih kapacitet v občini obsegala tudi Mercatorjevo trgovino v sklopu zazidalnega otoka BS 111/2. Na-ložbe posebnega pomena na po-dročju negospodarstva naj so dopolnijo z obnovo obstoječega zadružnega doma za kulturne in druibene namene vseh Stirih čr-nuških krajevnih skupnosti terza enoto Ljubljanske banke. Pri opremljanju zemljišč s komunal-nimi napravami pa bi morali v prihodnje po njegovem mnenju nujno vključiti tudi področje za-zidalnega otoka BS 111/5,6 saj kljub temu, da ta del Bežigrada -nima nobene črne gradnje, še vedno nima kanalizacije! JOŽE LESKOVŠEK iz krajevne skup-nosti Urike Zatter je med drugim dejal. da bi morali v občinski do-kument k temeljem razvoja druž-benih dejavnos^i nujno zapisati, naj se v pnhodnje položaj zapo-slenih v družbenih dejavnostih izenači s tistimi v gospodarstvu. BORIS BUROVCH iz krajevne skupnosti Savsko naselje I je poudaril, da iz občinskega doku-menta ni razvidno, kako bo pote-kalo prestrukturiranje gospodar-stva, kako se bo žirilo toplovod-no omrežje, kaj bo s kmetijstvom niti kako bo rešeno vprašanje fi-nanciranja krajevnih skupnosti. MIRO KRAUPTNER iz krajevne skupnosti Berlčevo—Brinje je v imenu svoje delegacije odločno zavrnil načrtovano gradnjo hitre železniške proge preko vasi Beri-čevo in Brinje, ki jo predvideva mestni dokument. Krajevna skupnost doslej ni imela nikoli priložnosti. da bi povedala svoje mnenje o tej gradnji, čeprav so na to opozorili že v razpravi o osnutku dolgoročnega plana ob-čin in mesta do leta 2000. MIRO DEŠMAN iz krajevne skupnosti Brlnje je menil, da bi morali na-črtovalci dokumentov delegatom bolj jasno povedati, da je načrto-vana stanovanjska gradnja v na-slednjem srednjeročnem obdob-ju vprašljiva. saj je pridobivanje zemljišč ter sprejemanje zazidal-nih načrtov za večino sosesk v občini še odprto, poleg tega pa tudi Ijubljanska komunalna skupnost Le ni sprejela svojega srednjeročnega nairta. CIRIL TRČEK iz krajevne skupnosti Bo-ris Ziherl je menil, da je v na-sprotju z visokimi gospodarskimi načrti v občini kultura v prihod-njih petih letih zejo mačehovsko obravnavana. Tudi o zaščiti oko-Ija ni v dokumentu niti besede. ANTON VRVIŠČAR iz krajevne skupnosti Sawl|e- Klete pa je v imenu svoje delegacije pogrešal v občinskem osnutku dogovora tudi podrobneje obravnavana gostinstvo in tunzem
VIDA PETROVČIČ