Štev. 65. V Ljubljani, v ponedeljek, 23. marca 1942-XX Leto VII. tzkl|očoa pooblaičrnke ca ogln*e*anJe Italijanskega In tajege | Urednlttfo ib oprava: kopitarjema d, Ljubljana = Concesstonsrla eicloslTa pel la pubbltclM d) provenienza ttalianc Uvora Limone Pubblicite Itaiiaoa S. A. Milana = Uedazione Ammimstrazione: Hopitarlera K Lobiana. = ed ester*: Union« PubblicitA Ualiana Si A* Milano. Spedlzlone In abbonanaent« postale Poštnina plačana v gotovini Proslava 23. obletnice ustanovitve fašistovskih bolnih skupin 150 bataljonov mladine iz GIL-a je včeraj v Rimu korakalo mimo tajnika Stranke ^ojno poročilo št. 659 : Letalski nastopi vsepovsod 659. uradno vojno poročilo pravi: V Cirenajki so bile sovražnikove sile, ki so skušale vdreti v naše črte, gladko odbite ob pogumnem sodelovanju letalstva, ki je izvedlo drzna bombardiranja v strmoglavem poietu in napade s strojnicami v nizkem poletu. Številna sovražnikova oklepna vozila so bila razbita in mnoga druga izločena iz borbe. Nemški lovci so sestrelili tri Curtisse. Na zahodnem Sredozemskem morju so naša letala napadla dve sovražnikovi ediniei manjše mere. ki so ju zasledili ogledniki; ena teh edinic je zletela v zrak ko je bila zažgana, druga je bila zadeta in hudo poškodovana. Naše ladjo za preganjanje podmornic so na Sredozemskem morju potopile štiri uadaljne angleške podmornice. P—i—— Triindvajsetletnica Danes pred 23 leti je tedaj še mladi fašizem pod vodstvom nezmotljive Mussolinijeve daljnovidnosti začel z zborom na milanskem trqu San Sepolcro svoj neizprosni programatični in dejanski boj zoper komunizem in boljševi zem v vseh njeqooih pisanih, toda enako škodljivih oblikah. 23. marec tistega leta je zgodovinski dan začetka trdeqa in neizprosnega dela za ozdravljenje ter duhovno čistost Italije, Evrope in sveta. Mussolini je s svojimi pogumnimi sansepoleristi bil prvi politik sveta, ki je doumel vso nevarnost, grozečo svetu ter njegovi boljši duhovni vsebini. Tri in dvajset let že traja ta boi, ki je bil, je in bo bistvena točka v idejnem programu fašizma. Tisto, kar so prod tri in dvajsetimi leti videli Mussolini in njegovi, ie v zadnjih mesecih sprevidel ves svet: največji sovražnik Evrope ie boljševizem. In v prav Mussolinijeva ter fašistovska idejna zasluga je, če je Evropa, sicer pozno, spregledala ter se po zgledu Italije vsa postavila v strnjeno bojno črto zoper komunizem ter pričela tedaj z njim vrsto ogromnih bitk in zmag, ki morajo Evropo in svet pripeljati do Mussolinijevega cilja, tistega cilja, ki ga ie postavil pred 23 leti v Milanu. Da bo ta cilj dosežen, daje poroštvo ime začetnika evropskega boja zoper komuni zem in vztrajnost, s katero je ob odporu Evrope in sveta uresničeval vse svoje cilje ter naredil Italijo veliko, zmagovito in vodilno. Tokio, 23. marca. s. V tokijskih krogih poudarjajo, da je Avstralija zdaj v zelo težavnem vojaškem in gospodarskem položaju. Vojna je omejila izvoz in silno zvišala vojne izdatke. Poleg tega pa se je spor med stranko »Zedinjene Avstralije« (stranke konservativcev) in med Delavsko stranko, ki predstavlja opozicijo, hudo zaostril. Prva ie vedno težila za sodelovanjem z Veliko Britanijo, druga pa se ie vedno zavzemala le za narodno delovanje. Po 1. 1939 so imeli voditelji stranke Zedinjene Avstralije večjo moč, ko so iglede obrambe Singapoo-reja in težavnega ameriškega posega docela računali na angleško pomoč. Ta nai bi po njihovi sodbi zavirala japonsko prodiranje. Zato so pomnožili pomoč Angliji in z njo sodelovali pri varstvu pomorskih poti ter ii poslali vojaški ekspedicijski zbor. Od sedmih milijonov prebivalcev ie v Avstraliji okrog enega milijona mož sposobnih za vojaško službo. Iz teh so izbrali ekspedicijski zbor nekako 250.000 mož, ki so iih poslali na bojišča v Afriko, na Srednji vzhod in na Malajo, čeprav ie bila večina prebivalstva iasno proti temu. Po zlomu odpora pri Singapooreju in v Holandski Indiji je položai Avstralije zdaj porazen. Avstralski ekspediciiski zbor se je zavoljo hudih izgub močno skrčil in pomorske poti so avstralskim ladjam čisto zaprte. Vrh vsega tega so se prepričali, da je angleška pomoč samo lep sen, Amerika pa da nikdar ni imela tolikšnih sil, da_ bi jamčila varnost Avstraliji. Danes Avstralci uvidijo potrebo, da morajo sami skrbeti za svoio obrambo. Politično delovanje Japonske glede Avstralije ne teži za ozemeljsko osvojitvijo. Japonski je Ie do tega, da bi to deželo spravila iz težkega položaja, v katerega io ie pognala vladna stranka, ter da bi ii vrnila svobodo in ii pomagala do pravega dela in reda. Tokio, 23. marca. s. List »Japan Times« prinaša uvodnik, v katerem pravi, da je zdaj udarila ra Avstralijo usodna ura. Omenja izvajanje ministrskega predsednika Toja in trdi, da Japonska nima osvojevalnih teženj glede Avstralije, temveč bi hotela Avstralijo samo videti neodvisno in delavno na tem važnem predelu zemlje. Proti sovražni Avstraliji pa bi ee Japonska morala boriti kakor proti Angliji in drugim svojim nasprotnikom. Avstralija mora zbirati med tem, kar lahko postane njena bližnja bodočnost, ali pa med usodo, ki je zadela holandsko Indijo. List poudarja, da ie Anglija Avstralijo izdala, ker je Singapoore padel, angleško in ameriško brodovje je izginilo in Avstralija mora zdaj sama braniti svoiih 20.000 km obale. To stanje je še slabše zaradi tega, ker ji majhno število prebivalstva ne dovoljuje ustvariti vojske, ki bi bila kos sedanjim nalogam. Avstralija itlm, 23. marca. Za 23 letnico ustanovitve bojnih lašijev, s katero je Mussolini na trgu San Sepolcro v Milanu začel svoj zgodovinski boj zoper komunizem, boj, čigar svetovni pomen je docela razviden šele danes, za to obletnico je včeraj v Rimu bila prva izmed vrste določenih proslav. •'roslavo je otvoril veličastni zbor GIL-a. Slovesnosti so je udeležil tajnik stranke, ki je pregledal 150 bataljonov mladine, razporejene na prostoru med vilo Glori in med Pariolj. Vrste mladine so zavzemale ogromen prostor, ki je nudil pravcati pomladanski videz. Ljudstvo iz prestolnice je prihitelo enodušno občudovat mogočni prizor, tako da je bila vsa flaminijska mestna tetrt polna tisočev in tisočev ljudi in številnih zastopstev. Tajnik stranke je prišel na Viale Tiziano, kjer se je ob 10.30 začel mimohod. Prihod Ekse. Vidussonija so pozdravile trobente, nato je spro-jel poročilo zveznega podpoveljnika o zbranih silah. Zatem pa šel vzdolž vseh prvih vrst zbrano mladine ter tako prehodil dva kilometra dolgo pot. Spremljali so ga: dva podpoveljnika, generali iz glavnega stana GIL-a ter zvezni tajnik. Nato je šel na častni oder, kjer so med. drugimi j dostojanstveniki bili: jeruzalemski multi, minister [ za narodno vzgojo, poveljnik armadnega zbora in Sofija, 23. marca 6. Nemški poslanik v Turčiji von P apen je na poti v Berlin včeraj dopotoval v Sofijo Na postaji eta ga 6pre:ela načelnik pisarne v bolgarskem zunanjem ministrstvu ter bolgarski poslanik iz Ankare, ki je zdaj tudi v Sofiji. Papen je včeraj 06tal v bolgarski prestolnici ter obiskal predsednika bolgarske vlade Filova in zunanjega ministra Popova. Nemški poslanik je danes odpo-tova’ v Berlin. Sofija 23. marca. s. Bivši bolgarski vojni minister Lukov objavlja v listu »Zora« članek, v katerem razpravlja o položaju na različnih bojiščih. Poudarja, da imajo na širnih frontah vsepovsod pobudo v rokah države troine zveze. Obupni boljše-viški poskusi za zlom nemških črt, pri čemer 60 se Rusi okoriščali z zimo, so docela spodleteli. Stafford Cripps ne bo mogel rešiti angleškega položaja v Indiji. Države trojne zveze so vsepovsod v napadu in to z vsemi 6vojimi ogromnimi zalo- poveljnik mestne obrambe. Sedeži na odru so bili določeni za pohabljence iz sedanje vojne, ki so se v družbi številnih ranjencev tudi udeležili slovesnosti. Odlično mesto je bilo namenjeno rodbinam padlih vojakov. V pričakovanju mimohoda se je tajnik stranke tovariško pogovarjal s tistimi, ki so dali prijemljiv davek za domovino. Mimohod mladine je spremljalo kar največje navdušenje. 150 bataljonov rimskega GIL-a je še enkrat nudilo krasen prizor ponosa, reda in sile. Pred oboroženimi oddelki so korakale ženske skupine, tudi čudovito ubrane v smislu resnega vojnega zbora. Te skupine so granitni sklopi notranje fronte in so nosile znamenja različnih strok, od zdravstvene pomoči do pomožnih del, pri katerih se udejstvujejo. Na čelu moških vrst so korakali bataljoni pripravnikov za kolonialno službo, vrste športnikov ter oddelki kolesarjev. Za njimi so prišle osupljive kolone mušketirjev iz Balille, med njimi posebni oddelki vojnih sirot: zatem oddelki za motorizacijo, skupine planinskih in mornariških, letalskih in konjeniških pripravnikov. Popolna in neposnemljiva organizacija liktorske mladino se je razgrnila v izrazu vse svoje sile in skladnosti. Ko so hodile mimo njega mladinske vrste, je tajnik stranke iztegnil roko po rimsko. Zastave, med katerimi je bil škrlatni prapor fašistovske zveze iz prestolnice, so se sklonile v pozdrav, živahni trobentaški oddelki pa so dajali takt bojnemu koraku. Ljudstvo ni moglo zadrževati svojega navdušenja in je pogosto izbruhnilo v navdušeno odobravanje, na čast mladini, ki je znala proslaviti rojstvo odrešitve domovine in sveta z obredom svetle lepote ter jasne pomembnosti. Ti vzkliki so ob koncu pregleda dobili še večjo gorečnost v skladnem in navdušenem kriku >Ducc. Ducelc # Bataljon »M« v Zagrebu Zagreb, 23. marca. s. V Zagreb, je prišla in bo tam ostala stotnija črnih srajc iz bataljona »A/«, ki se ie hrabro borila na albanski fronti. Popoldne ie poslanik Casertano v spremstvu vojaškega odposlanca ter poslaniških uradnikov in častnikov obiskal vojašnico in pregledal stotnijo. Pregleda se je udeležil tudi general Montagna, nadzornik oddelkov milice pri II. armadi, ter poveljnik ustaške milice z visokimi hrvaškimi častniki. Poslanik ie oddelek pozdravil in dejal, da je navzočnost črnih srajc v Zagrebu ne samo zelo ljuba, temveč bo tudi ustvarila simpatično ozračje tovarištva s hrvaškimi in nemškimi sobojevniki. Na koncu je poudaril visoko veljavo znamenja »A/«, s katerim se stotnija ponaša ter poveličeval vojaške čednosti milice v revoluciji črnih srajc. Stotnija ie potem v rimskem koraku šla mimo poslanika. Velika množica Zagrebčanov je z občudovanjem gledala ves prizor. Vesti 23. marca V Libijo so dospeli številni zavoji, dar Italijanov, prebivajočih v tujini, za bojevnike na libijskem bojišču. Zavoje so razdelili pod predsedništvom generalnega guvernerja in vrhovnega poveljnika oboroženih sil v severni Afriki, eksc. Bastiea. Japonski listi odgovarjajo Angležem in Amerikan-cem, ki trdijo, da je japonska sprememba do-zdaj veljavnih mednarodnih postav o vojskovanju na morju nezakonita. Listi pravijo, da je Japonska s tem zase uzakonila iste vojne načine, kakor jih uporabljata Anglija in Amerika. Bivši predsednik filipinske republike, Quezon, naj bi bil po nekem japonskem radijskem poročilu 17. marca umrl zaradi kapi v kraju Ati-loilu na otoku Pantaju. Španska policija je po dolgih in potrpežljivih raz-iskavanjih zdaj ugotovila, da so organizacije nekdanje španske marksistične mladine bile dejansko v službi angleškega vohunstva. Te organizacije so delovale še zdaj in naj bi bil njihov cilj, postaviti Španiji vladavino, nasprotno generalu Francu. Člani te organizacije so bili doma v vseh slojih ter so zbirali novice in podatke za svoje voditelje, ti pa so to gradivo oddajali angleškim vohunom. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da se podmornica »P—38«: ni vrnila in da jo je treba imeti za izgubljeno. Avstralska vlada sporoča uradno, da je bila v bitki ob Javi potopljena ogledniška ladja »Pyra«. Imela je 10C9 ton ter 100 mož posadke. Japonsko oblasti v Šanghaju so postavile pod vojaško nadzorstvo vsa podjetja, ki so last podanikov držav, vojskujočih se z Japonsko. Pod nadzorstvo je prišla tudi lastnina tistih Ki-, tajcev, ki so pristaši maršala Čangkajška. Po vsej Nemčiji so včeraj slovesno praznovali dan mladinskega nabora. Na ta dan stopijo prostovoljno v vrste Hitlerjeve mladine vsi dečki in deklice, ki so dopolnili 14. leto. V Berlinu je pri tej slovesnosti govoril državni mladinski vodja, ki je poudarjal, kakšne naloge imq nemška mladina v sedanjih dneh. V Rimu je umrl msgr. Carminati, glavni tajnik kongregacije za širjenje vere. Ob južni obali Španije in obali španskega Maroka divjajo veliki viharji, ki onemogočajo plovbo po morju in je moralo večje število parnikov poiskati zavetja v luki Cadiz. Včeraj je bila v Washingtonu štiriurna seja med ameriškim predsednikom Rooseveltom, poseb. nim avstralskim odposlancem, avstralskim poslanikom Caseyein in Rooseveltovim zaupnikom Hopkinsom. Izdano ni bilo nobeno poročilo, pač pa sklepajo, da so se razgovarjali o velikih težavah glede načrta, kako bi z ame-riško pomočjo^ okrepili obrambo Avstralije. Zaradi pomanjkanja živil, ki ga je povzročil snežni vihar v pokrajini okroe Malmoeja jn Gote-borga, so bile švedske oblasti prisiljene organizirati oskrbo po bombnikih. Angleška družba diamantnih rndnikov De Beers, ki obvladuje 90 % Jjndonskega trga za diamante. bo ustanovila podružnico na otočju Hermuda v Atlantskem oceanu, kamor se bo preselila tudi londonska borza za diamante, ki je imela do sedaj sestanke v kletnih pro-štorih družbe Diamond Trading Co v Londonu. Na Atlantiku je bil torpediran, in p^opljen bivši jugoslovanski parnik »Trepča* (>052 ton) in neki švedski tovorni parnik. Oba sta bila v službi zaveznikov. Iz Tokia poročajo, da je japonska vlada sklenila 30. aprila razpisati splošne volitve. ograža Indijo in Avstralijo. Japonci lahko napadejo ta ali oni cilj, ker imajo premoč na morju in na kupnem. Bogataške in demokratične zaveznice pa nimajo sredstev, da bi se uspešno uprle japonskemu nastopu. Japonski načrti glede Avstralije Japonci Avstralije ne mislijo osvajati, temveč ji samo pomagati do prave svobode, neodvisnosti, dela in reda Obiski nemškega psslanika iz Turčije pri bolgarskih državnikih ni nikdar imela političnih ali gospodarskih povodov za spore z Japonci. Dobri odnošaji med njo in med Japonsko so odpovedali zaradi vmešavanja Anglije in Amerike. Zdaj pa se mora Avstralija odločiti in postati neodvisna t-er svobodna država. Če pa bo krenila po drugi poti, pojde v neizogiben polom. Nemško vojno poročilo: Vsi sovjetski napadi znova odbiti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. marca. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Na polotoku Kerču so bili odbiti ponovni sovražnikovi napadi. Tudi na drugih odsekih vzhodne fronte so bili živahni medsebojni boji. Napadi nemških čet so bili uspešni. Obstreljevanje vojaško važnih naprav v Petrogradu se je nadaljevalo z vidnim, učinkom. Letala so bombardirala pristaniške naprave v Kerču in so posegala zlasti na donskem področju, v srednjem odseku vzhodne fronte in južno od Ilmenskega jezera učinkovito v boje na tleh. Pri letalskih napadih na železniške naprave je bilo hudo zadetih 24 sovjetskih oskrbovalnih vlakov in je bilo povzročeno veliko opustošenje na razkladalnih železniških postajah. Včeraj je izgubil sovražnik na vzhodni fronti 51 letal. Na fronti ob Zviru so uničile finske letalske sile 20. marca sovražnikovo motorizirano kolono. V severni Afriki 60 bile angleške čete pri ■poskusu, da bi vdrle v nemško-italijanske postojanke. odbite Z bombami in strelnim orožjem je bilo uničenih več angleških oklepnih iz vid n iških voz in tovornih avtomobilov, dve bateriji onesposobljeni za boj, več letal pa poškodovanih na tleh. Na Malti so napadali močni oddelki nemških bojnih letal ves dan vojaške naprave na otoku. Pri tem so bile hudo zadete letališke naprave v Ca Veneziji, 6 angleških letal je bilo uničenih na tleh. 4 nadaljna letala pa so bila sestreljena v zraku. Na Sredozemskem morju je napadla nemška podmornica močno zavarovan angleški konvoj in je potopila pred Tobrukom rušilec razreda »Jervis«. gami ter 6 6vojo porazno tvarno in moralno premočjo. Bolgarsko ljudstvo je pa tudi trdno združeno v notranji fronti ter brezpogojno zaupa v zmago 6vojih velikih zaveznikov. Angleška letala bombardirala turško vas Rim, 23. marca. s. Agencija Reuter poroča, da je angleško poslaništvo v Ankari dobilo od angleške vlade sporočilo o uspehu preiskave glede bombardiranja turškega kraja Milas. Preiskava je pokazala, da so te bombe zaradi obžalovanja vredne pomote vrgla angleška letala, ker je bila tista noč zelo temna in vremenske okoliščine zelo neugodne. Neljubi dogodek se je primeril v noči na 15. marec in je bila povzročena škoda. Angleški poslanik je še enkrat izrazil obžalovanje v imenu svoje vlade zaradi te pomote ter dejal, da želi Anglija škodo povrniti. Angleške oblasti pa bodo storile vse, kar je mogoče, da se izognejo ponovitvi takih dogodkov. Nova trgovska pogajanja med Nemčijo in Madžarsko Budimpešta, 23. marca. s. V Budimpešti potekajo nova trgovska pogajanja med Madžarsko in Nemčijo. Nemško zastopstvo vodi minister dr. Clodius. V kratkem bo sklenjena nova pogodba, ki bo določevala še večjo izmenjavo blaga med obema državama. Pri operacijah proti sovražnikovim vojnim in prevoznim ladjam ipred Cirenajko se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom poročnika Krausa. Računi med Španijo in Francijo Madrid, 23. marca. s. V španskih političnih krogih zelo živahno razlagajo članek uradnega glasila francoske vlade »Tempsa«. Članek vsebuje nekako predložitev francoskih računov Španiji in omenja, da je Francija človekoljubno sprejela 500 tisoč španskih rdečih beguncev. List »Arribac pa odgovarja na ta izvajanja in pravi, da se je francosko človekoljubje pokazalo v tem, da so Francozi sprejeli Ruse, z njimi pa pokradeno špansko bogastvo ki ni bilo nikdar vrnjeno. Vrnitev teh beguncev v Španijo je ovirala prav Francija, ki jih je uporabljala kot meso za topove v boju zoper Nemčijo. Španija, nadaljuje list, bi prav lahko docela osvetlila zadevo z rdečimi begunci, zakaj pokazalo bi se, da se francoska odgovornost za to stvar ne omejuje samo na nekdanjo vlado ljudske fronte, kakor so v Španiji dozdaj plemenito verjeli. Tedaj bi Španija bila tista, ki bi morala predložiti strahoten obračun glede mrtvih, glede pohabljenih ter glede španskih mest in vasi, ki so bile uničene. To je tako imenovana francoska človekoljubna pomoč za španske komuniste. 0 japonskih izgubah v dosedanji vojni Carigrad, 23. marca. 6. Nekateri ameriški propagandni listi se skušajo tolažiti zaradi vojnih izgub 6 tem, da trdijo, da so Japonci imeli med dosedanjo vojno že znatne izgube. Turški list »Igdam* pravi: »Tudi če bi to bilo res, je treba upoštevati japonske osvojitve in izgube, ki so jih Japonci zadali nasprotniku. Te izgube znašajo samo v ujetnikih čez 200.000 mož. Japonska je zdaj gospodar Tihega morja, velikega dela Indijskega morja ter Pogreb ubitega akademika Jaroslava Kiklja Tisoči so spremili do groba žrtev zverinskega umora Ljubljana, 23. marca. Ni še zagrnila zemlja prve nedolžne žrtve \/. katoliških vrst, ko so komunistični plačani klavci iz zasede ubili drugega nedolžnega mladega človeka: študenta Jaroslava Kiklja, predsednika Katoliške akcije za akademike, človeka s svetniško dušo in svetniškim življenjem. V sredo zjutraj je še stregel pri zadušnici za |K)kojnim tovarišem 2upcem in bil pri obhajilu, ko pa je opoldne z drugimi tovariši Sel k skromnemu študentovskemu kosilu, so ga iz zasede kakor žival pobili tako imenovani borci za lepšo bodočnost slovenskega človeka. Za ta novi umor nedolžnega slovenskega človeka, za ta novi strahotni bratomor je odgovorna osvobodilna fronta, zlasti pa tisti v njej. ki se izdajajo za »katoličane v osvobodilni fronti«. Pokojni Jaroslav Kikelj, sin preprostega delavca iz Studencev pri Mariboru, je biil skromen fant, ki se je odpornosti in vztrajnosti naučil v siromaščini, skozi katero se je prebijal od rane mladosti pa skozi gimnazijske in V6eučiliške študije. Zmerom je bil tih in zaveden katoličan, pa V6elej tam zraven, kjer je delo za študentovske in slovenske kulturne koristi zahtevalo njegovega sodelovanja. V Ljubljani je najprej študiral medicino, pozneje pa je odšel na filozofsko fakulteto. Kot odbornik medicinskega društva je prišel tudi v novo ustanovljeno vseučiliško organizacijo. To njegovo žrtvovanje za višje slovenske narodne koristi so si komunisti vzeli za pretvezo in ga zverinsko ubili. Dejanski razlog komunističnega sovraštva do Kiklja pa je bilo pokojnikovo delovanje pri Katoliški akciji? Fant je bil globoko veren katoličan, ki se tudi 6mrti zavoljo svoje vere ni bal. Včeraj popoldne je nastopil svojo zadnjo pot do večnega počivališča pri Sv. Križu. 2e dobro uro pred pogrebom so se z vseh strani Ljubljane zlivale cele procesije ljudi proti Zalam. Gez dan so nedolžno žrtev hodile kropit nepregledne množice. Pred četrto uro je bil prostor pred Zalami že poln pogrebcev, ki so hoteli ne samo počastiti Kikljev spornim, pač pa hotedii pokazati tudi svoje zgražanje nad nečloveškimi dedom komunistov, ki svoj boj začenjajo in nadaljujejo z braitomori. Pred kapelico na Zalah so se zbrali številni predstavniki javnega življenja. Tam so bili predstavniki Visokega komisarja, podprefekt dr. Bissia, zaupnik vseučiliške organizacije inž. Carra, rektor vseučilišča dr. Milko Kos z več dekani, prodekani in profesorji univerze, ljubljanski župan dr. Adlešič, bivši ban dr. Marko Nallalen, stolni prošt Ignacij Nadrah s člani stolnega kapitlja, mnogi duhovniki zraven velikega števila akademikov, akademičark, dijakov in dijakinj in predstavnikov drugih stanov. Škof dr. Gregorij Rožman jo blagoslovil truplo, nakar sta se od svojega pokojnega tovariša poslovila g. Marn za Katoliško akcijo im akademik Felicijan za Kivijeve tovairiše. Govornika sta poveličevala nesebično in plemenito Kikljevo žrtev za ideale, katerim je služil vse svoje življenje neustrašeno. Pobijala sta odločno počila natolcevanja, ki hočejo morilci z njimi opravičiti svoj umor, pa jih prijatelji komunistov 6edaj raznašajo med ljudstvo. Kikelj Jaroslav ni bil morda sin odvetnika, baaič-nika, zdravnika aili bogataša, ki vsi rte poznajo trdot življenja revnega študenta, pač pa sin delavca iz revne bajte. Po končanih govorih so bogoslovci zapeli ganljivo žaloetinko, nakar se je vsa reka ljudi uredila v veličasten pogreb. Dolge nepregledne vrste mož in fantov so krenile proti kapelici Sv. Križa. Skoz in skoz ob cesti pa so stotine žena im deklet držale špalir. Pred krsto so korakali dijaki in akademiki, zastopstva katoliških društev in organizacij, tik pred krsto pa so akademiki nosili več krasnih vencev. Pogrebna opravila je v^dil sam škof. dr. Gregorij Rožman. Kreto so nesli pokojnikovi tovariši. Za njo so stopali pokojnikovi prijatelji, predstavniki oblasti in javnih ustanov. In znova in znova so se uvrščali ljudje v pogrebni sprevod. Pobožna molitev je vrela iz vseh src kot edini odgovor morilcem, kajti šla je do Boga prošnja, naj bi za nedolžno kri sani pripravil maščevanje tako, da bi naklonil zapeljancem milost spreobrnitve in jim dal priliko, da bi zgrešenost svojega zločinskega početja spregledali in obžalovali. Iz pokopališke kapelice, kjer so študentje zapeli v slovo žalostinko, se je sprevod usmeril na novo pokopališče. Tu je škof dr. Rožman blagoslovil krsto s truplom, potem pa v slovo spregovoril tole prošnjo Vsemogočnemu Bogu: Besede škofa dr. Rožman? Večni Bog, čigar »modrost z močjo sega od kraja do kraja in vse koristno urejuje*, sprejmi našo molitev, ki ti jo pošiljamo od tega svežega groba: Zahvaljen bodi, Gospod, za prvega mu: čenča, ki si ga blagovolil dati naši Katoliški akciji, ker si nam s tem dal poroštvo blagoslovljenega uspeha. Zahvaljen bodi za prelepo dušo našega Jaroslava, ki si jo z vsakdanjim angelskim kruhom ohranil v bleščeči lepoti svoje uiilosti med vsemi boji viharnih mladih let. Zahvaljen bodi za vso ljubezen in radost in za svetal zgled, ki si ga iz/arjal iz njegove duše med vse, katere si pripeljal v njegovo družbo. Zahvaljftn bodi, Gospod, da si njega in njegovega tovariša Frančka, ki tu zaeno počivata, priličil svojemu Sinu, našemu Odrešeniku, krivično obsojenemu, kruto umorjenemu, osramočenemu in še po smrti oklevetanemu. Verujemo. da dopuščaš to zaradi tega, da jima moreš nakloniti vso brezmejno blaženost, ki jo je Jezu« obljubil: »Blagor vam, kadar bodo vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, zakuj veliko je vaše plaJilo v nebesih.« Zahvaljen bodi zn največjo milost, ki si mu jo skazul, da si mu dal popolno vdanost v nedoumljive sklepe tvoje svete volje, da je zagroženo mu smrt pričakoval z veseljem in s hrepenenjem po nebesih, kakor čaka /euin na poroko. Zahvaljen bodi za ta košček zemlje, ki je posvečena z njegovo nedolžno, od bratske roke prelito krvjo. Zahvaljen bodi za to svetišče, ki ga nam puščaš v tolažbo in upanje. Procimo te, ponovi tudi zdaj. kar si tolikokrat etoriil v zgodovini svojega kraljestva, da bo mučeniška kri vnetega apostola Katoliške akcije vzbujala vedno številnejše in vnetejše vrste mladih apostolov, ki bodo ob svetlem zgledu našega mučenca v moči evharističnega kruha živeli s Teboj povezani močno nadnaravno življenje, pripravljeni na vse žrtve* v veliki ljubezni do Tebe in v očiščeni ljubezni do svojega naroda, da bo zaživela mladina, ki ne bo iskala rešitve v nemoralnih zablodah brezbožnih voditeljev, ampak v Tvojih postavah in v Tvoji volji. Pravični Sodnik, ki si maščevanje sebi pridržal, rotimo Te, maščuj se za nedolžno prelito kri. Maščuj se tako. kakor si maščeval kri svojega prvega mučenca Stefana, da si spreobrnil preganjalca Savla v svojega najgorečnejšega apostola. Gospod, maščuj se nad neznanimi samozvanimi krivičnimi sodniki, nad brezvestnimi morilci in nad vsemi, ki od strast; zaslepljeni njhove zločine podpirajo in odobravajo in še po smrti lažnive klevete v opravičilo zločina širijo, maščuj se tako, da jim snameš mreno zablode raz zaslepljene oči, da zagledajo svetlobo Tvoje resnice in ljubezni in se iz preganjalcev Tvojega kraljestva spreobrnejo vTvoje zveste služabnike. To bodi prvi sad mučeniške krvi! Gospod! Blagoslovi ta prostorček, kjer počivajo telesni ostanki naših mučencev; daj, da bo nam in zanamcem to svet kraj, kamor bomo pobožno romali, da pe ob spominu na njuno žrtev vedno znova napijemo veselja za žrtvč, poguma za trpljenje, neustrašenpsti v l>ojii za Tvoje kraljestvo, stanovitnosti in zvestobe do smrti in neomajnega zaupanja v Tvojo končno zmago. Še enkrat. Gospod, bodi tisočkrat zahvaljen za svojega zvestega služabnika Jaroslava, ki v Tebi živi na veke. Amen. * Ko je prevzvišeni končal svoj govor, se je iz src vseh pogrebcev utrgala mogočna hvalnica Vsemogočnemu: »Tebe Boga hvalimo.« Peti so jo prav vsi, ki 60 s svojo udeležbo pri pokopu povedali, da jih ni strah pokazati svoje prepričanje in svoje zgražanje nad zločinom ki je terjal nedolžno žrtev ii vrst slovenske akademske mladine. Hvailnica je prišla iz src, ki so se zahvalila Bogu za mučemiško smrt, naklonjeno čisti duši Jaroslavu Kiklju, čigar grob nas bo vedno spominjal in opominjal na večno trdnost idealov, za katere je moral svoje zemisko življenje položiti mladi slovenski idealist. Včerajšnja nedelja Včerajšnja nedelja je bila pusta. Nebo jo bilo oblačno, pa tudi nenavadno hladno je bilo. Sicer se je od časa do časa ponujalo sonce, vendar pa gostih oblakov le ni moglo prodreti. Poti so bile lepe in suhe, kakor nalašč za sprehode. Dopoldanska promenada je bila kljub hladnemu vremenu živahna. Popoldne so jo Ljubljančani spet mahnili v kinematografe in gledališča. Vse predstave so bile razprodane. Velik uspeh je žel v Drami pri popoldanski predstavi Goliev »Jurček«. Na tretji pomladanski dan - sneg Ljubljana, 23. marca. Ze dva, tri dni je bilo precej hladno in mrzli sever se je v ozračju boril z južnimi vetrovi. Zmagal je prvi in prinesel hladne dni, v noči od včeraj na danes pa nam je postregel še s snegom. Malo po polnoči je začelo nalahno naletavati. Tako je padal, da je s tanko plastjo pokril zemljo. Tudi v zgodnjih jutranjih urah je od časa do časa po-malem naletavalo, vendar pa kaže, da kaj hujšega ne bo. Tretji dan že imamo, ko je nastopila koledarska pomlad, pa imamo zemljo pobeljeno. Narava čaka vstajenja, drevje hoče zeleneti, vreme pa noče. Pobiranje nevcIneRšh cunj in odrezkov Rim, 21. marca. s. Uradni list je objavil 12. marca uredbo o zbiranju, trgovini in razdelitvi cunj, ki niso iz volne. Uredba odreja, da prehaja Z 20. marcem zbiranje vseh vrst c.unj in trgovanje z njimi v roke družbe za zbiranje starega železja. Pod pojmom nevolnenih cunj se razumejo vseh vrst cunje in odrezki, pa naj bodo že rabljeni ali novi, pa naj bodo domačega ali tujega izvora, iz enotnih ali mešanih tkanin živalskega ali rastlinskega tkiva, izjemo pa tvorijo cunje in odrezki iz volne ali mešane volne, za katere veljajo določila, ki jih uveljavlja posebna uredba z dne 8. marca lanskega leta. Podobna določila veljajo tudi za že rabljene vrvice in nove odrezke iz vseh vrst tkiva. Prepovedano je zbiranje ali predelovanje navedenih cunj in odrezkov pod kakršnokoli obliko, pa naj gre za zasebnike ali industrijska podjetja ali za obrtnike. Prepovedano je tudi oddajanje tega blaga od strani zbiralcev za industrijsko predelavo, če ni bilo izdano posebno dovoljenje in če poraba zbranega blaga ni v skladu z določili obeh uredb. Obenem je bil pri korporacijskem ministrstvu ustanovljen poseben odbor, ki ima nalogo dajati pojasnila in razlago k posameznim določilom te uredbe, ki ima tudi pravico predlagati, da se temu ali onemu industrijskemu podjetju daje pravica za porabo določenih količin zbranih cunj, toda le za tiste izdelke, ki jih je pri imenovanih podjetjih naročilo za svoje namene državno podtajništvo za vojno izdelavo. Po vice iz Onrave M treh vrstah... Preteklo nedeljo je mladina v Tržiču priredila velik koncert, katerega čisti dobiček je šel za zimsko pomoč. Učenci in učenke so bili za svoje lepo petje deležni toplega odobravanja. V Dobu so imele matere pred dnevi roditeljski večer, na katerem so se z učiteljicami porazgo-vorile vse, kar se tiče njihovih otrok. V Kranju so pred dnevi prvič počastili spomin padlih vojakov. Spominska svečanost je bila na pokopališču in se je je udeležilo zelo veliko meščanov. Prišli so tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. V lprostorih jeseniške posvetovalnice je bi otvorjen tečaj za nego dojenčkov v jeseniškem okrožju. Voditeljica tečaja je orisala namen tečaja in nalogo žene in matere, ki ju smatra Hitler za temeljna stebra velike nemške države. Tečaj bo obsegal 10 dvojnih ur. Vsi župani radovljiškega političnega okrožja so imeli pred dnevi sestanek. Med ostalim so jim sporočili uvedbo davčnih upravnih predpisov za zasedene kraje Koroške in Kranjske. Dalje je bilo govora o občinskih davkih, zlasti o državljanskem in obrtnem davku. Priporočali so jim nadalje, naj se čim bolj posvete svojim nalogam. Častna dolžnost je tudi, da občine skrbe za grobove padlih vojakov. Kamniški okrožni kmetovalec je čez to zimo ukrenil vse potrebno, da bo v prihodnjih mesecih v kamniškem okraju pridelanega čim več sočivja in zelenjave sploh. Potrošnja te vrste hraniva je zelo velika in zato je potrebno, da je obdelan vsak vrtiček, vsak košček zemlje. V Kamniku samem bodo porabili za zasaditev vse nezazidane parcele. Težave so edino pri nabavljanju semen. S Hrvaškega Ob priliki triletnice obstoja nezavisne slovaške države je poslal Poglavnik predsedniku slovaške vlade tole čestitko: V6a hrvaška srca so polna veselja ob tretji obletnici nezavi6ne slovaške države. Kakor vam, gospod predsednik, tako tudi ostalemu slovaškemu narodu želimo vso srečo. Vso srečo v junaški borbi, ki jo bojujeta oba naroda, hrvaški in slovaški, ob 6trani 6Vojih velikih zaveznikov. — Na straži! Izdana je bila nova zakonska odredba, ki proglaša za narodni praznik dan, ko je bila ustanovljena Nezavisna Hrvaška Država. Državni uradniki imajo ta dan prosto in so zato vseeno plačani. Na ta narodni praznik bo vse delo počivalo, izjemna dovoljenja bo izdajalo le ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo. Benetke in novi čas. S spremembami, ki jih je prinesla vojna, nastaja tudi za Benetke nov čas. Ker so se razširila ozemlja Italije in je po drugi strani odpadlo na vzhodni strani več meja. prihajajo Benetke kot važno prometno križišče in pristanišče znova do tvoje veljave. Poseben odbor gospodarstvenikov pripravlja načrt, po katerem bi se uredila velika vprašanja prometnega značaja in ureditve pristanišča za čas po vojni, ko bo beneško pristanišče igralo še veliko vlogo. Pripravili bodo načrte za prenovitev pristanišča in njegovo opremo, potem pa tudi za ureditev železniških in cestnih zvez. Poraba tobačnega semena. ?e 1. 1935. so začeli v Italiji preizkušati porabnost tobačnega semena in so ga to leto nabrali 14.000 stotov in začeli iz njega pridobivati olje. Dve leti kasneje so predelali že nekaj manj kakor 20.000 stotov semena. Ugotovili so, da so boljše vrste subtropienega in levantinskegga tobaka najbolj primerne za obsežno gojenje, ker dajo po 80 do 500 kg semena na posejani hektar. Sedaj plačujejo stot semena po 500 J ir. Ta zgled je opogumil tudi Bolgarijo, Švico in Romunijo, da so se lotile podobnega podjetja in so začele na veliko sejati tobačno seme. Kazni za skrivalce blaga in navijalce cen Rim, 23. marca. a. V vseh pokrajinah državo se nadaljujejo razprave proti kršilcem predpisov o prehrani in zalogah. V zadnjih dneh so bile izrečene sledeče obsodbe: 0 let zapoia, 20 000 lir denarne kazni in zaplembo vsega blaga za trgovca Vatturija Jakoba iz Napolija, ker ni prijavil oblastem zalog tkanin in volnene preje. 4 leta zapora, 10.000 lir kazni in zaplembo vsega blaga za trgovca Hassela Benjamina iz Napolija, ker ni prijavil zaloge tkanin. 5 let zapora, 10.000 lir kazni za Hanzana Bene-detta, ker je skrival tkanine in oblačilno blago. V Lancianu je bil obsojen na 4 leta zapora in 7000 lir kazni Bologna Alessandro, ker je skrival svinjsko meso. V Trevisu je dobil 4 leta in šest mesecev zapora ter 20.000 lir denarne kazni Nattielo Giuseppe, ker je skrivaj prodal 20 stotov usnja po višjih cenah. 8 leta in pol zapora ter 24.000 lir denarne kazni je dobil Nattiello Pietro, ker je skrivaj prodal nekaj usnja po višjih cenah. Oba sta bila obsojena tudi na to, da nimata 5 let nobenih državljanskih pravic, obrtni list pa so jima vzame za dobo 1 leta. V Rimu je bil obsojen na 3 leta ter na 9000 lir kazni Dalmazio Cosimo, ker je kupoval in prodajal milo mimo predpisov. Enako kazen je za isti prestopek dobila Granata Carmine. Na tri leta in 1 mesec zapora ter 8000 lir denarne kazni je bila obsojena Amanti Aurora, ker je skrila 200 kg čebule in jo potem prodajala po višjih cenah. 3 leta in en mesec zapora je dobil Pergolesi Ani-ceto, ker je skrival razno blago. Tri leta in pol zapora in 800 lir denarne kazni je dobil Cinti Emilio za skrivanje usnja. 3 leta zapora in 5000 lir denarne kazni ter z zaplembo blaga je bila kaznovana Arnata Italia, ker je skrivala oblačilno blago in ga skrivaj prodajala. 3 leta zapora in 9000 lir kazni so dobili trije trgovci, ki so skrivali olje in ga potem pod roko za višje cene prodajali. Po tri leti zapora in no 9000 iir Mr/.hi sta dobila Arcangeli Enima in Rocci Elide, ker sla skrivala olje, sladkor in milo in prodajala vse skupaj, brez nakaznic. V Bergamu: po 3 leta in po 10.000 lir so dobili Lorenzi Giovanni' Magni Giuseppe in Mario Magni, ker so skrivali usnje. Obenem se jim zapleni blago. V Livornu sta bila obsojena trgovca Tucci Giovanni in Mntteucei lorenzo za nedovoljeno trgovanje z usnjem. V Parmi: 3 leta zapora in 5000 lir kazni je dobil Marcchetti Mario, ker je prodal skrivaj 72 kilogramov krompi rja. V Co-senzi je dobila 3 leln Soranna Liberato, ker je skrila 80 ker sira. V Ternjju je dobila 3 leta zapora in 2000 lir denarne kazni Marsini Ana, ker je skrila 152 parov čevljev. V Brindisi,ju: 3 lela zapora in 5000 lir kazni ter z zaplembo blaga ie bil kaznovan Amnturo Giovanni, ker je skril 71 llrov olja. V Napoliju je bil obsojen na 3 leta zapora in 5000 lir denarne kazni Tovino Gennaro, ker ie skril večio količino krompirja. 3 leta in 10.000 lir kazni je dobil Morbilio Salvatore, ker je skril mast. ne da bi imel za to potrebno dovoljenje. 3 leta znoora in 5000 lir denarne kazni je dobil Niccolo Gosu, ker je skril 70 kg surovega masla. širite najboljši slovenski '»poldnevnik »Slov. dom« Kuga v Vincgauu V začetku sedemnajstega 6toletja ni bil Vinč-gau nič bolj samotna in malo naseljena dolina kot je danes. Majhne gorske 6tene 60 navpične in brez gozdov, skozi številne stranske doline gledajo visoke gore na dolino. Rjavo in rumeno 6kalnato kamenje je na V6eh straneh usmerjeno navzgor, na pobočjih livad se svetijo zvezdne cvetlice alpske llore, črne koze 6e pasejo visoko gori v jarkih, ozka goveda mukajo čez širne doline drugo drugemu, kot sneg beli 6lapovi grmijo v Adižo, odprta terna dolgih prelazov in zavitih kotlin daje slutiti v notranjosti gorovja globoko odrezanost od sveta in na razklanih skalah se vidijo miljo za miljo prastari gradovi. Poletje povzroča cvetje mandlovca in plemenitega kostanja in visoko se vzpenja vinska Irta okoli počrnelih moren. Toda zima 6ama je v spodnji dolini trda. Pravijo, da napravi bolezensko dolgočasje od oktobra do aprila skoraj vse uradnike za morliniste. Poštna cesta, ki vodi čez sedlo Stilfs, je osem mesecev zasnežena, 6amo proti Me-ranu vod: položna pot, toda tam stanuje ljudstvo, ki se veliko smeje. V Vinčgauu mislijo mnogo, njegovi ljudje so sloki, molčeči, pazljivi in 6e tristo let v 6vojem bistvu niso izpremenili. Verjeti bi bilo, da mladost in lepota nista važni na 6vetu, kjer gospodujoča narava za ča6a najdaljše letne dobe tako veže na strogi red svoje stvore. Vendar se je do danes ohranilo poročilo o nekem 6trasti jx>lnem dogodku, mogoče zaradi izrednih okoliščin, ki 60 bile z njim zvezane. Zgodba se je odigrala med dvema sovražnima rodbinama Ladurner in Tappeiner, ki 6ta stanovali pri Schlan-etersu v dveh vaseh desno in levo cd Adiže, La-dumerji 60 stanovali v Goldreinu blizu nekega gradu, Tappeinerji pa v Morferju ob bregovih deročega potoka. Nesloga je obstajala že mnogo rodov in nikdo ni vedel razloga, nekateri so dejali, da je bil povod neki nalašč podrti mo6t, drugi pa 60 de- jali, da so bili nesporazumi o lovskih pravicah. Vsekakor je bilo to železno, zavistno kmečko sovraštvo, kjer gre kri proti krvi. Večkrat se je zvedelo in tudi pesniki pričajo o tem, da je ravno izročeno sovraštvo med blizu bivajočimi rodbinami nenadno in v naravnem nasprotju proti v krvi živečim 6labim nagonom povzročilo zvezo dveh 6rc in 6e je tako postavila prvina ljubezni proti prvini sovraštva. Ce je bila 6 tem rešitev dogodkov sovražečim vzeta iz rok, 6e to ni zgodilo zaradi tega, ker je bila ljubezen močnejša, temveč ker je bilo uničenje splošno v zvezi 6 propadom dveh ljubečih ljudi. Na binkoštno nedeljo leta 1914. je razprla svoje šotore na trgu v Solandereu 6kupina glumačev. Bili so z juga in 60 imeli pri sebi čarodeja, plesalca na vrvi, padarja, atlete in predvsem opico gorilo. Opica je vzbujala delno radovednost, delno pa 6trah, ker je vkljub svoji sličnosti človeku v gestah in opravilih kazala nedojpovedliivo divjost. Glumači niso bili nič kaj gvišni živali, saj so jo kupili šele pred nedavnim v Benetkah od mavrskih trgovcev in so jo zato ponoči privezali na verigo. V gneči okoli zakoličenega prostora so se 6po-ir;1? mladeniči iz Ladurna in mladi Franc Tappeiner, ki je bil v družbi nekaj tovarišev iz Mnrtena, in kazalo je, da ne bo ostalo samo pri grozečih gestah in bliskanju oči, ko je položila mlada Romilda Ladurner svojemu bratrancu roko na roko in ga nagovarjala k miru. Ko je Franc Tappeiner zapazil deklico ki je imela čvrsta ramena in zobe kot mlad pe6, je stopil korak bliže k njej, kajti prej je še nikdar m videl in njen pojav je povzročil na njegovem svežem obrazu neskončno začudenje. Vzdržala je njegove poizvedujoče poglede in njene oči so gledale trdno kot orlovske, dokler je ni njen bratranec, ki je slutil nesrečo, prijel za roko in potegnil proč. Mladi Tappeiner je silil za La-durnci. kot plavalec 6e je gibal 6kozi množico in ko je za Romildo prišel zopet k vrvi, ki je ločila gledalce od glumačev, se je ravno producirala opi- ca — gorila v obleki plemenite gospodične, hodila je 6 pokloni gori in doli in je s 6vojo florentinsko pahljačo delala veter kosmatemu obrazu. Kmetje so se smejali in hihitali od začudenja. Naenkrat 6e je opica ustavila in 6 svojimi žareče nemirnimi očmi gledala na zbrano množico, v njenih potezah pa 6e je kazala satansko predrzna premoč bitja, ki se zaveda 6Voje orjaške moči, pa vendar ima rajši, da 6e zakriva v igrajoči se zasedi. Tedaj so obstali njeni pogledi na obrazu mlade Romilde, zagledala se je v mehko človeško bitje, zašklepetala je z zobmi v grozni prijaznosti, naenkrat je z enim/ samim 6kolomazal z nekim mazilom, ki je dišalo po medu. Romilda je izginila. Franc je komaj slišal vsevprek govorjenje svojih spremljevalcev, ki 60 6e zopet znašli pri njem, pač pa je čakal 6amo na priliko, da bi 6e jih zopet iznebil. Vendar je moral potrpeti, dokler ni nastopila tema, potem pa je zbežal ob vrtovih in gostilnah, kjer so ob hitro stesanih mizah in na klopeh Vinčgavci sedeli ob vinu in govorili o burnem dogodku. Ljudje iz Ooldreina so bili ponavadi v gostilni pri pošti; ko je 6tal ob vratih in skrivaj gledal v vežo, ki so jo osvetljevale plamenice, je padla nanj 6enca in ko je pogledal, je zagledal Romildo pri sebi. Bliskajoče oči nekega 6tarega kmeta iz Ladurnske bratovščine so zasledovale oba v brezumnem začudenju ter strahu, ko sta molče zapustila ozko pot in izginila v temnem večeru, kot čudežno spravljena skupaj. Šla sta ob pobočju črnih gora po dolini proti Romildini vasi; imela sta isti občutk nevarnosti in ko se je na njih levici odprla neka globel, sta ne da bi 6e med seboj sporazumela, 6ledila prekipevajočemu potoku in šla navzgor. Na višini se je noč razjasnila, v globini pa se je jx)tapljala Adiža kot 6veteč 6e trak in zvezdno nebo je bilo kot vihrajoča zastava nad njima. Primikajoče se skale 60 povzročile, da je obrežna 6teza postala neprehodna in podala 6ta 6e v 6mert proti neki višini, kjer je stala cerkvica sv. Martina. Pred kapelo sta se ustavila in 6ta molila, nato pa sta se |>oljubila in prvikrat poklicala z imenom. Namesto, da bi šla v vas nazaj, 6ta korakala globlje v gorovie in Romildin ponosni korak in pokončno držanje glave, ki izvirata pri deklicah iz teh krajev od tega. ker nosijo težke |>o6ode vode, sta se izpremenila v žensko popustljivost in primikanje. Ko so se pokazali modrikasti obrisi ledenika nad temo smrek in skal, 6ta se čutila kot da nimata doma in sta zaprla oči za svet, ki naj bi bil tako mikaven in sanjski, ko 6ta 6i bila drug drugemu. (Dalje). Nekaj vzornih misli in pobud za prebujenje dolenjskega čebelarstva V zadnji številki »Slov. čebelarja« je priobčen zanimiv članek, poln pobud izpod peresa A. B., ki velja, da pride tudi v širšo javnost in ga zategadelj v nekaterih glavnih točkah ponatiskujcmo. Dolenjec se je bolj živo oprijel čebelarstva šele po odpravi desetine in tlake, ko.se mu ni bilo več treba bati, da bo moral večji del medu in voska odrajtati grajščaku. Kljub temu je kmetijskih čebelarjev razmeroma mani kakor na Gorenjskem, čeprav bi človek glede na ugodnejše pašne razmere pričakoval ravno nasprotno. Morda ne tiči Dolenjcu ljubezen do čebel tako zelo v krvi kakor človeku po drugih krajih? Kar ne morem se otresti domneve, da mu je vinograd to, kar so na pr. Gorenjcu čebele. Do uvedbe panjev s premičnim satjem so Dolenjci čebelarili v kranjičih, v Beli Krajini, zlasti na ozemlju, ki meji na Hrvaško, pa v slamnatih koših. Kraniiči so še vedno močno v navadi. A.-Ž. panja so se oprijeli najprej učitelji, duhovniki in večji kmetski posestniki, v zadnjih dveh desetletjih pa sploh vsi, ki so hoteli čebelariti po sodobnih načelih. Sedaj je že lepo število resnično naprednih in dobrih čebelarjev: pri marsikateri kmetski hiši stoji ličen čebelnjak s samimi A.-2. panji. To bo brez dvoma dobro vplivalo tudi na čebelarje, ki sedaj še nimajo smisla za mirnejše Čebelarjenje in capljajo še po izbo jenih polih nekdanjih »čebelorejcev«. Velečebclariev po Dolenjskem ni, razen nekaj izjem. Tudi večjih vzornih čebelnjakov, v katerih bi bilo mogoče prirejati čebelarske tečaje in praktična predavanja, manjka. Pa saj v tem pogledu tudi po drugih naših krajih ni dosti boljše. Kar se tiče dolenjske čebele, bodi mimogrede omenjeno, da se v ničemer ne razlikuje od gorenjske. Križanke tudi tu najdeš povsod, ponekod več, ponekod mani. So pa kraji, kjer prevladuje čisto pleme, ozir. kriiank sploh ni. Največ čebelarjev je v območju železnice od Grosuplja do Trebnjega in v Ribniški dolini, zlasti v okolici Vel. Lašč. Tod je čebelarstvo zelo razvito in so kmetski čebelarji prav spretni v opravljanju čebel. Ko je še cvetela trgovina z živimi čebelami, je tu ,vse čebelarilo na roje, saj so trgovci s čebelami spomladi pokupili vse, kar je bilo dobrega. Tiste čase čebelarji niso bili nikdar v zadregi, kam s čebelami. Zadnja leta je bolj slaba s to kupčijo, vendar se še vedno kupci pomalem oglašajo. Starejši .čebelarji šo precej starokopitni in samosvoji, mlajši rod pa je dovzeten za čebelarjenje po modernih načelih. Najbolj napredni so čebelarji v okolišu Velike Lašče-Dobre-polje in okoli Radohove vasi. Tod ie tudi največ čebel. Stari kranjičarji so znali s čebelami zelo spretno in umno ravnati. Domača čebelarska veda je tudi tu rodila žlahtne sadove. To ie spoznal tudi pisatelj Fran Levstik, ki je (leta 1867.) spisal svoje znamenito Bučelstvo »po izkušnjah in besedah rčtiiškega bučelarja Jožefa Oblaka«. Stokrat škoda, da je to dragoceno delo, ki mu ni para v našem čebelarskem slovstvu, kar se tiče bogastva čebelarskih izrazov in načina izražanja, še vedno v rokopisu. V prejšnjem odstavku omenjenim okolišem kaže posvetiti posebno pozornost. Temelji so zdravi in trdni, naprej graditi ne bo težko, zlasti ker je v teh krajih največ čebelarskih po- družnic. Tem ne bi škodilo nekoliko več življenja in podjetnosti. Vzorno ie delovanje novomeške podružnice, ki se trudi in peha, kjer se more, za izboljšanje stanja dolenjskega čebelarstva. Če so razmere v širši okolici Novega mesta v zadnjih letih izboljšale, je to zasluga te delavne podružnice. Belokranjsko čebelarstvo se prav lepo razvija. A.-2. panj prevladuje povsod in marsikje najdeš prav lične čebelnjake s številnimi panji. Tu se vidi, da gre tudi »samo od sebe«, če so kraji za čebelarstvo kaj boli ugodni. Organizacija čebelarjev pa ni zadovoljiva. Edino črno-meliska podružnica drži pokonci prapor čebelarskega napredka, druge podružnice se rode, umirajo, zaspe, se zopet obude ali pa izginejo za vselej. Tega bi res ne bilo treba, saj hi pravega vzroka za to. Naše čebelarje pa utegnejo najbolj zanimati tisti kraji na Kočevskem, iz katerih se je nedavno izselila večina prebivalcev. Izseljeni so pred odhodom večino panjev podrli, pro dali ali pa jih ie prevzela družba Emona in oddala do nadaljnega ostalim čebelarjem v var stvo in oskrbovanje. Z novimi naseljenci bodo prišli tudi novi čebelarji. Takrat bo treba krepko poprijeti, da se novim prebivalcem omogoči izkoriščanje naravnega bogastva. Tam doli so kraji, kjer je mogoče pridelati mnogo medu. V' okolici Koprivnika, Stalceriev, Nemške Loke in Starega Loga je doma izboren cvetlični med, okolica Grčaric, Kočevske Reke, Gotenic in Čr-mošniic pa slovi zaradi izvrstne paše na hoji. Če hočemo biti pravični in odkritosrčni, moramo reči, da smo se za dolenjsko čebelarstvo doslej premalo zanimali in premalo storili za njegov napredek. Morda so temu nekoliko krivi tudi Dolenjci sami. ki niso kazali dovolj živahnosti in volje za napredek. Med Dolenjci še sedaj ni dovoli čebelarjev za važnejša vodilna mesta. Manjka zlasti dobrih organizatorjev in predavateljev, ki bi znali mlačne čebelarje zdramiti in jih trdno povezati v nove podružnice ali pa pritegniti v vrste že organiziranih čebelarjev. Skrajni čas je, začeti s smotrnim pospeševanjem dolenjskega čebelarstva. Dosedanji način ne more roditi resničnega in trajnega napredka. Dobro bi bilo, če bi se področje razdelilo recimo v župe. Vsaka župa bi obsegala podružnice določenega okoliša, na pr. ribniška župa, stiska župa, trebanjska, novomeška, belokranj ska župa itd. 2upa bi imela svojega vodnika, nekakega »župana«, ki bi skrbel za čebelarski napredek v župi, organiziral s pomočjo podružnic predavanja in tečaje in drugo. Morda bi ne bilo napak, če bi se še letos sklical informativni sestanek zastopnikov podružnic, na katerem naj bi sc skušala rešiti vsa vprašanja, ki prihajajo pri izvedbi organizacije v poštev, zlasti finančno. Največje težave utegne povzročiti rešitev vprašanja predavateljev. Premalo jih ie. in slabo bi storili, če bi posameznim naprtali preveč bremena. Saj ne gre samo za predavanja, marveč za tečaje, ki morajo biti dobro pripravljeni in premišljeni, če hočemo, da bo zadetih z njimi »več muh hkrati«. Pri kmetijskem oddelku Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino je pokazal sedanji strokovni referent mnogo zanimanja zn čebelarski napredek. Za letos je v načrtu večje število tečajev in ustanovitev dveh prašilnih postaj. Nikar ne bodimo zaspanci in počnsneti, čas ie tak, da terja od nas več dela, zlasti pa požrtvovalnosti. Če je pri čebelarjih kaj ljubezni do stvari, bodo prav vse težave premagali in_ dosegli, kar_ je v človeških močeh. Ampak vsi bodo morali pomagati, vsak po svoji zmožnosti, vse naj pa vodi dobra volja. Torino krepko vodi pred Venezio in Romo Italijansko nogometno prvenstvo v A razredu je z včerajšnjimi tekmami stopilo v zadnjo tretjino prvenstvenega tekmovanja. Prav vsaka tekma je prav za vsakogar v tem razredu silne važnosti, eaj si klubi slede v tesnih presledkih. V včerajšnjem XXI. kolu je veljala posebna pozornost dvema tekmama, in sicer srečanju med Romo in Mjlanom in pa med Venezijo in Juventusom Prva tekma je bila odigrana v Milanu in je morala Roma na težjo pot. Nič lažja pa m bila za Juventus, ko je moral po oreh v Venezijo. Vodeči Torinci pa so imeli lahek posel, saj so na domačih tleh sprejeli Napolitance, ki jim pač niso mogli resno ogra-žati dveh točk. In res. Kakor je bilo pričakovati, je Torino spravil obe točki v svoj žep in ostal tako s 30 točkami še za teden dni na vodečem mestu. Vendar pa so jim bili Napolitanci trd oreh. Tudi rezultat je za italijanske nogometne razmere posebno v prvem razredu precej čuden. Zmagal je Torino s 5 :3. Trdost tujega igrišča je morala občutiti včeraj tudi Roma, ko je izgubila tekmo proti Milanu. Izgubljeni točki bo zelo težko pogrešala. Pa tudi Venezia je bila doma uspešna in je gladko odipravila sicer nevarni Juventus Lepo zmago pa je včeraj zabeležila Triestina. Na domačem igrišču je po- BU9INO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA Oggi clie 1’alimentazione dev’esaere repolats con estrenia raztonalltft, II Rudlno La Rocca merita opni preferenza oome allmento completo. Entrano nella sua oomposizione pence, ollo puro d’oliva e verdure, tre elementi basilari. dl altissimo te-noro uutritivo e nnuisitnmente anpetttonl. Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena a skrajno racionalnostjo, zasluži pač RIBJA PAŠTETA La Hocoa vsako prednost kot popolno hrantvo. V njeno zmes je vmeSano ribje meso, čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so Tedilne in izredno tečne flSCHP»STETi metla z Bologno. Zmaga je bila skoraj malo proti pričakovanju. Vse kaže, da so Triestinci spet uredili svoje vrste in da bodo zaigrali proti koncu spet tako nevarno kakor so začeli. Če bodo še tekme proti koncu tako uspešne kot so bile v začetku, se bo Triestina prerinila do vodečih mest. Podrobnejši rezultati: Firenze — Fiorentina : Ambrosiana 4 : 1, Roma — Lazio : Livorno 3:0, Genova — Liguria : Modena 2 : 1, Torino _ Torino : Napoli 5 : 3, . Trieste — Triestina : Bologna 1 :0, Venezia — Venezia : Juventus 2 : 0. Bergamo — Atalanta : Genova 0 : 0, Milano — Milano : Roma 4 : 2. VrstnJ red po številu dobljenih točk; Torino 30, Venezia 28, Roma 27, Genova 24, Lazio 23, Juventus 22, Bologna in Triestina 21, Milano 20, Atalanta, Ambrosiana, Fiorentina in Liguria 19, Livorno 18, Napoili 16, Modena 12. V B razredu vodi Bari s točko razlike pred Padovo Tudi tekme v B razredu iposfajajo od nedelje do nedelje bolj zanimive. Včerajšnjo nedelj jo so bile vse oči obrnjene v Padovo, sai «o se _ vsi spraševali, kako bo uspela proti UcK-neju. In je uspela. Pripisala si je dve nadaljni dragoceni točki v svojo korist in če ne bi tudi Bari zmagal na tujih tleh proti Alessundri ji, bi prišla Padova včeraj na prvo mesto. Tako pa? Zmagal je tudi Bari in za teden dni bo zasedel spet prvo mesto. Vicenza, za katero je bilo tudi veliko zanimanje, pa je imela včeraj črni dan. Izgubila je proti Pescari. V majhno opravičilo naj ji bo. da je igrala na tuiih tleh. Toda izgubljenih točk je zelo škoda. Finmana, ki v letošnjem tel-moranju vozi prav po velikih ovinkih, ie včeraj zmagala celo na tu jem. Premagala je Reggiano, in to prav temeljito. Podrobnejši rezultati včerajšnjega V. povratnega kola: La Spezia — Spezia : Savona 3 : 0, Alessandria — Bari : Alessandria 1 : 0. Busto Arsizio — Praio : Pro patria 2:1, Pescara — Pescara : Vicenza 2:0, Padova — Padova :Udinese 1 :0, Reggio — Finmana : Rcggiana 4:0, Piša — Pisa : Lucchese 1 : 0, Lodi — Novara : Fanfulla 1:0, Brescia — Brescia : Siena 2 : 1. Vrstni reti po dobljenih točkah je: Bari 31, Padova 30, Novara 29, Vicenza 28, Brescia in Pescara 26. Spezia 24, AVssandria 23, Fanfuilla 22, Pisa, Ddinese 20 Savona 18, Pro patria, Siena, Prato 16, Finmana 15. Reg-giana 12 in Lucchese 6. Ukinjena raba dopisnic In nazna-nilnic z znižano poštno pristojbino Rim, 23. marca. s. Prometno ministrstvo objavlja, da bodo državne pošte začenši s 26. marcem nehale sprejemati in odpravljati vse dopisnice, ki bodo frankirane z znamkami po 10 in 15 centesimov, enako pa tudi posetnice, frankirane z znamkami po 20 cent. ter rojstna, smrtna, ženitna in podobna vabila, frankirana z znamkami, po 15 cent. Če bi se primerilo, da bi bile takšnih vrst razglednice oddane na pošto, jih bo uprava vrnila pošiljateljem, če bodo znani, če pa ime pošiljatelja ne bo znano, bodo romale med zavrnjeno pošto. Pač pa se smejo še naprej odpošiljati razglednice in dopisnice, ki so opremljene z znamko po 30 cent., odnosno posetnice in podobna naznanila, če so frankirana tako kakor zaprta pisma. Ljubljana Obvestila D anes, ponedeljek. 23. marca: Viktorijan, m. Torek, 24. marca: Gabrijel, nadangel. Koledar Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. + Franc Zajc. V Ljubljani je umrl v starosti 67 let, gospod Franc Zajc, brivski mojster in častni član Združenja brivcev in lasničarjev. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 24. marca, ob 4 popoldne, z Zal, iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Frančiškanska prosveta bo ponovila prelepo pravljično igro »Pogumni krojaček« v sredo, 25. marca ob 5 popoldne. Zanimanje za to mladinsko predstavo je zlasti med nnšimi najmlajšimi, zato priporočamo, da si še danes preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoji Frančiškanska 1. Velikonočne razglednice nabožne in pokrabnske kupite najceneje v Papirnici Lludshe Knjigarne, Ljubljen« Pred Škofijo 5 in „Nltman“, Miklošičeva cesta 5 Drevi ob pol 7 zvečer v veliki Filharmonični dvorani klavirski koncert pianistke Rossane Bottai z naslednjim sporedom: 1. Vivaldi: Koncert v d-molu, 2. Chopin: Schorzo v H-molu. Dve etudi. Poloneza v as-duru. 3. Musella: Marina. Pick-Man-giagalli: Rondo. Liszt: Rapsodija št. 2. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice in pred začetkom koncerta v veži Filharmoničnega poslopja. Živilske nakaznice za april je mestni pre-skrbovalni urad začel raznašati predvčerajšnjo soboto, zato opozarjamo vse družinske glavarje in člane, naj takoj pripravijo glave živilskih nakaznic za mesec februar! ne za marec) in potrebni denar, namreč po 50 centesimov za vsuko živilsko nakaznico, tako za navadno kot za dodatno, da dostavi jaleem ne bo. treba po nepotrebnem čakati in s> tem zavlačevati naglega dostavi jan jo. Steklenice od piva so. kakor že svoj čas uradno objavljeno,‘last pivovarn in niso kupljive, niti se jih ne sme uporabljati v kake drugo svrho. — Za naš promet izgubljene steklenice so zlasti sednj nenadomestljive, ker jih ni mogoče nadomestiti z novim nakupom. — Zato prosimo vse, ki hranijo ali uporabljajo naše steklenice, da nam jih vrnejo odnosno sporoče proti vrnitvi stroškov zn obvestilo, kje se nahajajo. — D. d. pivovarne Union, Ljubljana. Tjjubljansho yleda1i$<,f' Drama: Ponedeljek, 23. marca: zaprlo. Torek, 24. marca ob 17.30: »Konto v ! miera. Red Premierski. Opera: Ponedeljek, 23. marca: zaprto. Torek, dne 24. marcu cb 17: »Don Pasquule.« Red A. »Konto X« je naslov zelo zabavne veseloigre, ki sta jo napisala znana pisatelja Ber-najter in Oester. Delo imenujeta »veseloigro o ljubezni in drugih nemodernih rečeh«. Dejanje se suče okrog misterioznega konta X. ki ga je ustanovil advokat, da bi pomagal obubožani rodbini ljubljenega dekleta. To delo, ki vsebuje veliko moško komično vlogo, ie imelo na številnih odrih velike uspehe. Igro ie zrežiral Milan Košič. Premiera bo v torek za red Premierski. SiS! S. S. van Dlne KRIMINALNI ROMAN »Tn niste dišali nobenega Topota | niti potem, ko ste šli v svojo sobo? Na primer, da bi 6e bila zaprla kakšna j vrata?« . . . I »Ne, gospod, vse je bilo čisto mir-no.< »Koliko je bila tedaj ura, ko ste zaspali,« »Tega vam ne bi mogel točno povedati, gospod, /.nabiti, da je bido to ob enajstih in dvajset minut.« »In seveda ste bili zelo presenečeni, ko vas je gospodična Šibila zbudila in vara ipoveuala, da je v sobi gospoda Chestra počil strel.« »Seveda sem bil. gospod. Zelo sem bil presenečen, skušal pa sem se obvladati.« »Brez dvoma z uspehom. Toda. jaz bi rad vedel, ali po prejšnjih dveh zločinih niste prnv nič slutili, da se utegne še kaj zgoditi...« Vancejev pogled je bil trd in ukazovalen, obraz 6tarega majordoma pa je ostal nespremenjen in glas odločen »Dovolite mi, gospod, pripombo, da ne razumem, kaj hočete s tem reči. Če bi bil slutil nesrečo, bi bil prav gotovo gospoda ciiest™ varno zastražil. To je bila moja dolžnost, gosjpod.« Potem ga je Vanče odslovil. Glas njegovih korakov se je komaj še slišal ko je vstopil v sobo dr. Doreinus. »Evo vam krogila, gospod narednik, je vzkliknil glasno in vrgel na mizo svinčenko. »Dobi'1 sem jo iz trupla le po naključju. Vstopila je med petim in šestim rebrom, šla povprek skozi srce, se zasadila v prednji rob Irape-zoidalne mišice ter obtičala tik pod kožo.« Tleath jo je naglo vzel na odprto dlan. Potem je segel v žep jopiča, potegnili iz njega še dve svinčenki in ju ponudil Markhamu. »Poglejte, to so tri krogle, ki 60 bile izstreljene v tej hiši, tri svinčen ke kalibra 32. Julija, Ada in Cheste so bili ustreljeni z istim orožjem, o tem ni mogoče dvomiti.« X. poglavje. Vrata, ki se zapirajo. Petek, 12. novembra ob 9.30. Medtem ko je Ileath to govoril, je Sproot odšel) po sobi proti vratom in jih odprl, prav v tem trenutku pa je prišel dr. Von Blon. »Dober dan, Sproot, je kaj novega?« smo slišali, da ga je vprašal z običajno vljudnostjo. »Nič, gospod, nič ni novega. Gospod Markham in policija so še vedno tu. Izvolite odložiti površnik, gospod?« Von Blon je stopil v sprejemnico, pozdravil in takoj opazil dr. Doremusa. »Dober dan, doktor. Bojim se, da se vam še nisem zahvalil za pomoč, ki ste jo nudili gospodični.« »No, no,« je odvrnil Doremus, »nimate se za kaj zahvaljevati. Kako je zdaj z bolnico?« »Rana se hitro celi. Pravkar nameravam 6kočiti k njej, če nimate kaj nujnejšega,« se je obrnil k Markhamu. »Nič, gospod doktor,« je dejal Mark-ham in vstal. »Tudi mi pojrlemo tja, ker želim zastaviti gospodični Adi nekaj vprašanj in bt rajši videl, če ste vi pri tem zraven.« »Jaz se vrnem k svojemu delu,« je pripomnil Doremus. »Ali sto prepričani, gospod doktor, da gospodična ve. da je njen brat mrtev?« je vprašal Vanee, ko smo šli po stopnicah navzgor. »V nasprotnem primeru mislim, da čaka van ta neprijetna dolžnost, obvestiti jo.« Bolniška postrežnica, ki jo je bil obvestil Sproot, nas je čakala v sobi in nam povedala, da kolikor je mogla ugotoviti, Ada še ni bila obveščena o Chestrovem umoru. Ada je sedela na postelji in pregledovala neko revijo. V obraz je bila še vedno zelo bleda, njene oči ipa 60 dobile nazaj mladostni blesk in so bile zelo živahne Zdelo se je, da jo je naš prihod presenetil, pa se je brž spet pomirila, ko je zagledala Von Blona. »Kako je kaj, Ada?« jo je prijazno vprašal Von Blon. »Poznate te gospode?« Ada nas je a struhom pogledala in se poskušala zasmejati. »O, da, spominjam se jih. Je glede Julijinega umora zdaj že kaj ugotovljenega?« »Bojim se, da še nič,« je odvrnil Von Blon. se usedel k njej in jo prijel za roko »Toda. zgodilo se je nekaj novega, nepričakovanega ... Preteklo noč je bil Chester... nesrečnik ..« »Kaj!« oči so se ji razširile, »hočete reči. .« Glas 6e ji je tresel in zastal. »Vem, kaj hočete reči. .. Chester je mrtev.« Von Blon je pokašljal in pogledal vstran. »Da, Ada, toda vi morate biti močni in 6e ne smete pustiti... ne smete se pustiti streti. Vidite... »On je ubit!« Te _ besede šo bile krik, in izraz groze ji je nakazil obraz. »Streljali so nanj, prav kakor na Ju lijo in name.« Videti je bilo. kakor da je zagledala nekaj strašnega, nekaj, kar je mogla videti samo ona. Von Blon ni odgovoril, Vanče pa je stopil bližje k postelji. »Ne bomo vam lagali, gospodična,« ji je dejal ljubeznivo, »prav ste slutili.« »Kaj pa Rex in Šibila?« »Dobro jima je,< je nadaljeval Vanče s prepričljivim glasom. »Toda, zakaj se vam je takoj zazdelo, da je isto kot Julijo in vas zadelo tudi Chestra?« Ada se je počasi ozrla nanj. »Ne vem, toda slutila sem tako, vedno, že od mladih nog, da se v tej hiši utegnejo zgoditi strašne reči in prejšnjo noč sem spoznala, da je trenutek, ki sem se ga tako bala prišel! Ne vem.' kako bi si vse to razložila, toda bil je to čuden občutek, ki najde svoje po trdilo tedaj, ko se zgodi tisto, kar človek pričakuje.« »Razumem,« je odgovoril Vanče s sočutjem. »Ta stara hiša je nesrečna. Končno .pa ne gre za kakšno nadnaravno presečenje. Morebiti le za navadno in nesrečno zvezo med vašo nenavadno občutljivostjo in nesrečami, ki so se pripetile. Policija je mnenja, da gre za tatu ...« Ada ni odgovorila in Markham sc je prepričevalno nasmehnil »Odredil sem, naj bo hiša noč in dan zastražena, da ne ho mogla priti vanjo nobena sumljiva oseba več /ato «e vam ni treba nič več bati, pač pa glejte predvsem na to da boste čim-prej okrevali « »Torej,« se je oglasila Ada s tesnobnim glasom in še vedno gledztla Markhama, »torej vi sodite, da je... tista oseba prišla od zunaj v hišo.« »Odkrili smo njene stopinje.« 484. »Kaj pa je tamle?« je vprašal poliho Viljem in pokazal na gručo Indijancev, ki so prav divje vpili. Tomažu se je zdelo, da vidi med njimi lujca. Res, bil je Evropejec v širokem klobuku. Prijatelja sta se začudeno vpraševala, kaj bi to pomenilo. 485. Tedaj je ogenj spet zagorel in ostrmela sta od groze. Dva Indijanca sta pograbila belega človeka ter ga vlekla k debelemu kolu, pod katerim je bil kup suhega listja. Čeprav se je branil, sta ga le privezala na kol ter ga potegnila malo kvišku. 486. Na drugem kolu je visel še nekdo, stražili sta ga dve Inditanki. Ena je imela v rokah dolg nož ter ga ie zdaj zdaj hotela zasaditi nesrečniku v trebuh, mož pa jo je odganjal z nogami, ki niso bile zvezane. Bil ie grozen pogled, a kaj storili. rrrt Žalost in veselje: j Risal lože^Beranek^rn: Besedilo prlredn^Mlrlco^lavornnc^j^J^J^J^j^J^^ Rastline so naše sorodnice... Vodijo jih isti naravni zakoni, kot človeka in živali Če govorimo v jeziku biologov, 60 rastline sorodne živalim in človeku. Do te svoje trditve 60 se prirodoslovci povzpeli že davno, in ne morda šele pred kratkim, čeprav je niso dokazali. Imejte obzir do dreves in tudi do v6eh drugih skromnejših rastlin, tako so večkrat' opominjali svetovnoznani učenjaki, pri čemer so imeli pred očmi V6e tiste zanimive ugotovitve, do katerih 60 prišli na podlagi dolgotrajnih znanstvenih raziskav, — imejte obzir do njih, ker so to vaši sorodniki in vredni vsega spoštovanja. Toda človek, ki dostikrat nima snii6la niti za tisto, kar je božansko lepega, za najbolj nepokvarjeno naravo, je ostal gluh za ta utemeljeni in plemeniti opomi-n in z nekakim nezaupanjem gleda nanj, češ, saj to je vendar samo bajka, lepa beseda, kakor je še mnogo drugih, ki 60 same 6ebi namen ... V biološkem zavodu stockholmskega vseučilišča, ki slovi po svojih odličnih, celo svetovnoznanih znanstvenikih, na polju biologije so se mnogo ba-vili tudi z vprašanjem, ali so rastline res v »6orodu« z živalmi in človekom ter so v zadnjem času prišli do izredno zanimivih ugotovitev. Povedali so svojo jasno besedo o tem te? tudi z neiz]xxibitnimi dokazi odstranili. vsak dvom glede »vzporednosti« rastlinskega živalskega življenja . Prav na enak način in v enaki meri je rastlinsko življenje podrejeno delovanju hormonov in vitaminov kot je to pri živalih in človeku. Danes je že splošno znano, da 60 hormoni proizvod kemičnega procesa v f>osebnih žlezah. Ti proizvodi, ki jih kri v človekovem telesu raznosi vsepovsod, delujejo kot ferment, nekak »kva6«, ki je zelo učinkovit, čeprav ie raztresen po človekovem tel“su v tako majhnih količinah, pri tem pa v tkivo ne prodre, kakor 6e na primer dogaja s hranilnimi snovmi. Tudi porabijo se ne ali zgore kot na primer tiste 6novi, ki človeškemu telesu dajejo moč. Ujx>števati ie treba še, da so vitamini heterogene sn^vi, ki j:h človeškemu telesu dovaja hrana in delujejo tudi v silno majhnih množinah. Kdo bi verjel da bodo kdaj začeli ljudje pridobivati tudi iz nekaterih rastlin snovi hormonske narave, snovi, ki bi bile sposobne povzročiti v človeškem telesu kakšne presenetljive učinke? Pa se je tudi to zgodilo in zaslugo ima 6pet omenjeni stockholmski biološki zavod. V številnih primerih hudih živčnih bolezni 6e je zgodilo, da so te hormonske 6novi bolnikom nenadno pomagale. Pa ne 6amo, da 60 telesno ozdraveli, j>ač pa se je tudi njihova duševnost zapeljala spet na normalni tir. Rastlinski hormoni 60 živčno bolnim okrepili voljo do življenja. Spet 60 postali živahni, celo tako dobro razpoloženi, kot še 'niso bili nikdar prej. Zadovoljni so jx>stali 6 eamim 6eboj ter veseli lastnega življenja, ki jim ni bilo nič več v breme kskor prej, ko 60 se od živčnosti kar tresli ter se morda tudi že enkrat za vselej sprijaznili 6 svojo kruto u6odo. Ne moremo ravno reči — spričo tako hitrega uspeha zdravljenja 6 temi rastlinskimi hormoni, ki nimajo ničesar 6kiipnega 6 klorofilom in njigo-vimi derivati — da je bilo vprav pomanjkanje rastlinskih hormonov tisto, zaradi česar so se'živčni ljudje prej tako 6labo počutili, a 6 tem se še ne pravi, da je za to pomembnost čudovite pomoči, ki jo'daje v tem oziru rastlinski svet človeku, kaj manjša. Mimozi so dali narkozo! Pa še tole: Znano je, da imajo rastline tudi 6voj »živčni sistem«, na katerega uspavalna sred- stva delujejo prav tako kot na človekov živčni sistem. O tem priča na primer tako imenovana »mimoza 6ramežljivka«, ki kakor ji latinci pravijo, »mimo6a pudica«, ki je silno občutljiva za V6ak tudi še tako slaboten dražljaj fizične narave. Kdaj so torej ugotovili v stockholmskem biološkem institutu? Tole: Mimoza, ki 60 ji dali etrovo ali kloroformovo narkozo, je globoko »zaspala«, prav tako, kakor zaspi človek na oj>eracij6ki mizi. Če ne verjamete, vam povem še to, da v jeseni listje na drevju ne izgubi svoje barve zato, ker je prišla jesen, pač pa ker mu začne primanjkovati ta-• ko imenovanega »autocianina«, tistega barvila, po katerem imajo rastline 6vojo boli ali manj prikupno barvo. Danes se je tudi ze posrečilo ohraniti v rastlinah to barvilo čez vse leto, tudi pozimi. Zanje je to barvilo prav tako nujno, življenjsko potrebno, | kot je na primer za na6 žito. S saharinom osladfcana kava ga je izdala Kako je, kadar se človek, ki ima sladkorno bolezen, celo pri vlamljanju preveč strogo drži diete Iz Bueno6 Airesa poročajo o naslednjem zanimivem primeru, kako je policija lahko iznajdljiva in kaj ji vse pride prav; kadar stika za kakšnim zločincem, recimo za vlomilcem, ki si v tuji hiši postreže tudi 6 to ali ono jedjo, preden odnese morda še kak dragocenejši plen. Bogat posestnik, po imenu Pedro Ribiera, se je po več mesecih spet vrnil v svojo hišo, ki jo je imel zunai na deželi ob 6vojem polju v Natalu, v braziljeki državici Rio Grande. Na 6voje veliko presenečenje pa je moral ugotoviti, da so bili med tem časom, ko je živel v mestu, v njegovi hiši na deželi tatovi, ki so mu jx>kradli srebrnino, mnogo dragocenih preprog in drugih stvari, ki 60 bile dokaj vredne. Čuvaj, ki 6tanuje kakšnega jx>1 kilometra proč od tiste hiše, ni opazil ničesar, čeprav je medtem večkrat prišel v nišo. Tat je namreč vsa vrata za seboj spet lepo zaprl preden je izginil Niti približno ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je bilo v ti6to hišo vlomljeno, kaj šele, da bi se našla kakšna, vsaj malo zanesljiva sled za tatovi. Brez dvoma pa 60 tatovi morali biti tudi zelo »praktični« ljudje. Ustavili 60 se namreč za nekaj časa tudi v kuhinji, pili likerje ter si skuhali kavo. Na mizi so pustili tri kozaTce, tri skodelice in lonček s sladkorjem. Policist, ki je kmalu prišel na kraj vloma, je ugotovil, da je v dveh skodelicah ostalo na dnu še nekoliko neraztopljenega sladkorja, v tretji skodelici pa je bilo le nekaj malega kavne goščave, ki 6e je 6eveda po tolikem ča6u že čisto strdila. Policist je kavni 6e6edek dal kemično preiskati in . ugotovil, da tisti' tat ni pil kave, osladkane 6 sladkorjem, pač pa s saharinom! Očividno je moral torej imeti sladkorno bolezen. A tudi na podlagi te ugotovitve še ni bilo kar tako lahko reči, kdo je vlomil v Ribeirovo hišo. Policija pa je trdno vztrajala pri tem, da vlomilec ne more biti daleč. Zbrala je podatke o vseh »6ladkornikih«, ki 60 tedaj živeli v tisti deželi. Delo je šlo hitro izpod rok, saj so ljudje tam precej redko naseljeni. »Štetje sladkornikov« je bilo torej brž pri kraju. Policija je seveda prej ukazala tudi vsem zdravnikom in lekarnam, da diabetikom ne 6mejo povedati, zakaj jih popisujejo, kajti drugače bi jo tisti tat lahko pravočasno popihal drugam Potem so spravili vse 6ladkornike pod strogo policijsko nadzorstvo. V6e to tudi zaslišali. Po v6em, kar 60 pri zasliševanju zvedeli, 6e jim je zdelo še najbolj verjetno, da je v Ribeirovo hišo vlomil nek trgovec iz mesta, ki leži kakšnih pet kilometrov proč od tistega kraia. To je bil človek, ki o njem prav gotovo ne bi nihče kdaj mislil, da bo šel kra6t, o/iroma celo vlamljat, sai je užival splošno spoštovanje pri ljudeh kot največji poštenjak. Policija je uvedla preiskavo na njegovem stanovanju. Ko ga je policist začel izpraševati, naj vendar pove, Itako je bilo 6 tistim njegovim vlomom v Ribeirovo hišo, je bil mož kar tnalo užaljen, da njega čeea takšnega dolže. Ko pa je policist našel v trgovčevi 6palnici srebrno razpelo, last Petra Ribeira,_ je trgovec trdil, da ima tisto srebrno razpelo že dolgo in da ga je bil nekje kupil za drag denar. Zmanjkalo pa mu je besedi, ko mu je policist razložil, kako tatu lahko razkrinka tudi skodelica kave, osladkane 6 6aharinoin Potem .je le priznal in povedal tudi, kdo 6ta bila še tista dva njegova tovariša, s katerima se je v Ribeirovi hiši tedaj gostil. Tudi ta dva sta bila »V6e časti in sjx)štovanja vredna« človeka. Tako je, če se »sladkomik« tedaj, kadar kam vlamlja, le preveč drži zdravniških predpisov in pije kavo rajši s saharinom, kot pa da bi malo tvegal in si iepo naložil pravega sladkorja v kavo. Kakor je videti, je hotel biti tisti trgovec ne 6amo na tuj račun bogat, pač pa vsaj v doglednem času tudi zdrav. Krompirjeva voda — odlična pralno sredstvo Iz Berlina pišejo: Poskusi, ki so jih zadnje čase narediti v Nemčiji, so dokazali, da je tista voda, v kateri se je kuhal krompir, odlično pralno 6red6tvo V krompirjevi vod: se perilo lakho prekuha, pri čemer izgubi vst madeže in umazanijo, izvrstna pa je takšna voda tudi za pranje belega perila Krompirjeva voda — končuje svoje zanimivo poročilo berlinski časnikar — ni prav nič manj odličen pralni pripomoček kot milo, čeprav je najboljše kakovosti. Kako so nastali grbi Baron Christian Ulrich von Ulmenstein se je posvetil nalogi, ugotoviti, kdaj je človek iznašel, oziroma začel uporabljati grbe. Pravijo, da se mu je to nalogo, ki si jo je v svoji znanstveni vnemi zastavil, tudi posrečilo rešiti. Ugotovil je. da so grbe uvedli srednjeveški vitezi in sicer v dvanajstem stoletju. Nekaki; predniki poznejših grbov so bile slike, s katerimi eo srednjeveški vitezi kpasfti svoje ščite in često tudi svoje čelade. Te slike pa niso imele namena, Ščite in čelade krasiti, pač pa so služile v ta namen, da je vsak lahko tistega viteza spoznal, čeprav je bil drugače čisto skrit pod težko bojno opremo. Počasi pa so se takšne slike, ki so ponavadi predstavljale kakšne živali, prenesle od rodu do rodu tudi v plemiške družine same ter dobile pomen grba. Oddaja deleža žitnih zalog Rim, 21. marca. s. V skladu z določili medministrskega odbora za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen živil glede pridelovalcev, ki so bili dolžni prijaviti svoje zaloge, ie bilo določeno, da morajo pridelovalci oddati tisti odstotek zalog, za kakršnega ie bila omejena splošna poraba žita ali koruze. V zvezi s tem je dal predsednik poljedelske* zveze navodila vsem pokrajinskim zvezam glede izvedbe teh določil. Predsednik ie podčrtal moralni pomen oddaje, kajti s tein se izenačujejo pridelovalci s potrošniki na poprišču gospodarskega odpora proti nasprotniku, obenem pa se pokaže popol na duhovna povezanost italijanskega naroda. Oddaja odpadajočih količin žita ima na sebi zgoli značai visoke manifestacije domoljubne zvestobe. Že pretekle dni so številni kmetovalci v vseh pokrajinah prostovoljno odstopili del žita. ki so ga imeli pravico obdržati za svoje družinske potrebe. Nova uredba le posplošuje plemenito dejanje kmetovalcev, ki so s tem pokazali popolno razumevanje in svojo voljo do narodne skupnosti. Prenehala je in profesor, prestrašen zaradi blaznega ognja, ki je gorel v njenih nepremičnih očeh, se ni upal vprašati za pojasnilo, čudne oči, ki so še vedno strmel? vanj, so postale nežne in se zameglile. Luiza ga je prijela za roko, ter mu tiho in boječe rekla: »Vprašajmo Marijo.« Sedla sta k mizici in položila roke nanjo. Profesor se je obrnil s hrbtom proti luči, ki-je padala na Luizin obraz. Mizica je bila v trmi. Čez enajst minut globoke tišine je profesor zašepetal: »Premika se.« . <■ In res se je mizica lahno priklonila na stran. Potem je padla nazaj in ralilo udarila. Luizin obraz se je razsvetlil. »Kdo si?« je vprašal profesor. »Odgovori z navadno abecedo.« Mižita je udarila osemnajstkrat, potem petnajstkrat, potem štiriindvajsetkrat, končno enkrat. »Roza,« j? tiho rekel profesor. Roza je bilo ime sestrici njegove žene, ki je umrla kot otrok. Mizica je nekajkrat udarila to ime. »Pojdi!« je rekel Gilardoni, »pošlji nam Marijo. »Tn sem, Marija!« »Marija, Marija, moja Marija!« je zašepetala Luiza z bla-ž.enim izrazom na obrazu. »Ali veš, kaj j? pisal oče tvoji materi1?« je vprašal Gilardoni. Mizica je odgovorila: »Da.« »Kaj naj stori mati?« Luiza se je tresla od nog do glave in čakala. Mizica se ni premaknila. »Odgovori,« je rekel profesor. Mimica se je premaknila ter udarila neko nerazumljivo mešanico črk. »Nismo razumeli. Ponovi!« Mizica se ni več premaknila. »Ponovi vendar!« je skoraj nežno rekel profesor. »Ne!« je prosila Luiza. »Nehajte, nehajte! Marija noče odgovoriti!« Toda profesor je hotel vztrajati. »Ni mogoče,« je rekel, »da duh ne bi odgovoril. Saj veste, da se je že večkrat zgodilo, da nismo razumeli, kaj je rekel.« Luiza je zelo razburjena vstala in rekla, da rajši prekine sejo, kakor bi silila Marijo. Profesor je zamišljeno obstal nu svojem mestu »Tiho!« j- rekel. Mizica se je premaknila in začela udarjati. »Da!« je vzkliknil Gilardoni žareč. »V mislih sem vprašal, ali naj greste in mizica je odgovorila «da». Vprašajte še vi glasno.« Minulo je pet ali šest minut, preden se je začela mizica premikati. Ob Luizin^m vprašanju: »Ali naj grem?« je udarila mit žica štirinajstkrat in potem šestkrat. Odgovor je bil »ne«. Profesor je prebledel in Luiza ga je vprašajoče pogledala. Dolgo časa je molčal, potem je vzdihnil in rekel: »Mogoče ni bila Marija. Mogoče je bil kak lažnivi duh.« »In kako se to zve?« je boječa vprašala Luiza. »Nikakor. Ne more se zvedeti.« »In drugi odgovori, torej, ali niso nikdar gotovi?« »Nikdar.« Potrta je molčala. Potem je zašepetala: »Tako mora biti. Tudi temu se moram odpovedati.« In položila je čelo na mizico. Sveča je obsevala njrne lase, fijene roke. Ni se ganila in nič se ni ganilo v sobi, razen trepe tajočega plamena sveče. Drugi plamen, zadnji žarek upanja in tolažbe, je umiral v tej ubogi glavi, ki se je sklonila pod t^žo bridkega in nepremagljivega dvoma. Kaj naj stori, kaj naj reče profesor Gilardoni? Videl je, da se bo brez njega izpolnila E-ste-rina želja. Tri1 ali štiri minute potem so se zaslišali v pritličju koraki in Esterin glas. Počasi se je Luiza dvignila. »Pojdiva,« je rekla. »Mogoče bi bilo prav, da bi molili,« je pripomnil profesor, ne da bi se ganil. »Mogoče bi bilo prav, da hi vprašali duhove, če verujejo v Boga.« »Ne, ne, ne, ne,« je tiho rekla Luiza in sovražno zanikala tudi z roko. Profesor je molče prijal svečo. Ko se je vračala Luiza v Orio, je stopila k ograji pokopališča. Naslonila se je s čelom nanjo, zaklicala proti Marijinemu grobu zamolkel »zbogom« in šla proč. Ko-je prišla do cerkve, je šla do obzidka, se sklonila čezenj in gledala na jezero, snivajoče v temi. Stala j? nekaj časa tam in pustila svojim mislim svoboden polet. Naslonila se je s komolci na obzidek, položila obraz na roke ter nepremično gledala vodo, vodo, ki ji je vzela Marijo. Njena misel je dobila jasno obliko, n-' v njej, temveč doli v vodi. Preudarjala jo je: Umreti, končati. Poznala j” to misel, videla jo je že, ko je gledala tako v vodo že pred dolgim časom, še preden je pričela s profesorjem spiritistične seje. Potem je izginila. Zdaj se j- vrnila. Sladka in usmiljena je bila ta misel, polna počitka in pozabljenja, polna miru. Dobro ji je delo, ko jo je gledala zdaj, ko je izgubila tudi vero v duhove. Umreti, končati. Prej jo je od zapeljive vode odbijala slika starega strica. . Zdaj ni bilo več toliko tega vpliva. Po Marijini smrti se je po- I greznil stric skoraj v popoln molk. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: »ni. Sodja — Urednik; Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina to lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon Stev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto