Poštnina plačana v gotovini. V LjiilM v petek line 23. decembra 1921. »SLOVENEC« velja po ,ioštl oa vb o strani Jugoslavije In v Ljubljani: za oelo leto naprej . K 210—t za pol leta u .< „ 120-— za četrt teta „ ,, „ 60-— za trn meaec „ ,, „ 20-» Za inozemstvu celoletno K 480'-ss Sobotna izdaja: oa Za oe.o leto . , , , . & 40 — za inozemstvo « ■ . „ 80 — L Š&Vfe!- 1 1 \ 1 1 r^M 1 Leio M s Cena inseratom:ea Enosiolpna petttiu vrtita mali oglasi po K 4'— la (S-, veliki oglas) nad 45 mm rl« Sine po K 8 —, poslana Itd. po & 12 —. Pri več|em naročilo popust .(stanja vsak dan Izvzeinšl ponedeljka ln dneva po pras. nlku ob S, ari zjntra). »eseJu* prilog«; Butnik SKS. IMT Uredništvo le * Kopitarjevi allol Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netrunklrsna pisma se ne sprejemalo. Uredn. telei. it?. 50, uprava, štv. 328. Uprava |e v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hrta ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglasa, avstr. In češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-tiero, 7563. Dr. R .t Meflverski odnošaji v naši državi. i. O urejevanju interkonfesionalnih (med-verskih) odnošajev v naši državi je objavil Protičev »Radikal« troje člankov (št. 51, 53. 56), ki zaslužijo našo pozornost. Člankar meni, da v naši državi nikakor ni treba v celoti menjati interkonfesionalnih zakonov, ampak naj se tudi v Srbiji uvedejo interkonfesionalni zakoni, ki veljajo v novih pokrajnah. V Srbiji namreč medverski odnošaji še niso urejeni z modernim zakonom. Nedavno so bili poklicani zastopniki katoličanov v ministrstvo ver, da tam predložijo svoje zahteve ozir, razlože načela katoliške vere o razmerju cerkve in države in pa raznih veroizpovedanj med seboj. Člankar » Radikala« se peča na široko s katoliškimi predlogi. Popolnoma pravilno uvideva, da je velikanskega pomena za državo samo, ako se ji posreči mirno in sporazumno urediti odnošaje napram katoliški Cerkvi ter jih uzakoniti. Država bi mogla sicer medverske odnošaje kratkomalo enostransko z zakonom urediti — a ne bilo bi to v interesu države same, kar kaže zgodovina držav, ki so to v resnici učini-le, ker bi svojih katoliških državljanov nikakor ne zadovoljila in namesto da napravi in zasigura verski mir, bi le konfesionalna nasprotstva poostrila ter dosegla nasprotno temu, kar namerava. V vsakem slučaju naj vlada poskuša pri urejevanju interkonfesionalnega vprašanja doseči sporazum z rimsko kurijo in »naša država bo vsekako morala iti do skrajnih mej popustljivosti, ker ne gre pri tem samo za katoliško cerkev nego tudi za zadovoljenje Hrvatov in Slovencev, gre dalje tudi za važen državni interes.« Država, ki sestoji iz pripadnikov več veroizpovedanj, pač ne sme biti antikonfesionalna, ker bi to njej sami največ škodovalo. Člankar priznava odkrito, da katoliškega stališča Srbin ne more razumeti. Prebivalstvo novih pokrajin je prežeto z globokim in istinitim čutom religioznosti in sicer konfesionalne religioznosti. V tem so bili vzgojeni skozi stoletja od cerkve in države, »Mi Srbi tega istinitega čutenja nimamo in ne moremo imeti, ker mi pod silo zgodovinskih prilik nismo mogli imeti cerkve, pa niti nismo imeli nikogar, ki bi bil za takšno našo religiozno vzgojo skrbel... In kakor nismo imeli cerkve v smislu za-padnih cerkva v prošlosti, tako je nimamo ne danes in zato tudi ne razumemo drugih narodov, kateri imajo o cerkvi, religioznosti in kcnsesionalnosti povsem druge pojme nego mi,« To odkrito priznanje, v katerem odseva uprav mišljenje srbijanske inteligence, nam razlaga marsikatero izjavo ali naredbo, ki je zmožna žaliti verski čut katoliških državljanov. Iz tega nerazumevanja katoliškega verskega mišljenja izvira tudi nasprotstvo člarkarja proti konfesionalnim šolam, ko sc protivi katoliškemu načelu, ki zahteva, da se mora dovoliti snovanje verskih šol. Država, tako trdi, tega nikdar ne sme in ne more dopustiti, ker je ves poduk državen. Razlogi, katere navaja proti zahtevi katoličanov, jasno kažejo, da ne razume, zakaj da v resnici gre. Dobro je, da si jih nekoliko ogledamo. Prvi protirazlog je, ker stoji kat. kon-fesija pod vrhovno cerkveno upravo, ki ima svoje središče izven zemlje. To je star »šlager«, izvirajoč iz popolnega nepoznavanja resnice. Res, versko središče katoličanov vseh narodnosti in držav je v Rimu. A to središče ni politično, ampak zgolj versko. Nikdar ni Rim posezal v politično delo katoličanov katerekoli države, ampak le v versko življenje. Če pa je kdaj dal Rim katoličanom kakšne nasvete in dobre nauke v političnih zadevah je to storil vedno le v resnično dobro države, da pospeši notranji mir in stalno ureditev razmer. Tako je francoske katolike Leon XIII. opominjal, naj priznajo republikansko obliko in Pij X, Portugalce, naj se pokoravajo revo lucionarni vladi. Tudi glede konfesionalnih šol Rim ni nikdar določal drugega kakor to, kar se tiče verskega pouka in verske vzgoje — vsi drugi predmeti naj se uče popolnoma po zakonih posameznih držav, dokler ti ne rušijo vere in morale. Tako rušenje pa ni niti v interesu države, ki bi si s tem le omajala temelj, na katerem sama stoji. To uvidevajo tudi zapadne kulturne države, na katere se člankar sklicuje, ki dovoljujejo konfesionalne šole in jih celo plačujejo, ako izpolnijo, kar se tiče usposobljenosti učnih moči in posvetnih predmetov, državni šolski zakon. Angleški šolski zakon iz 1. 1902 razlikuje državne in privatne konfesionalne šole (Denominatio-nal Schools), ki stoje pod nadzorstvom šesteročlanskega sveta, od katerih imenujejo 4 ustanovitelji šole, dva pa pokrajinski svet; državne in konfesionalne šole dobivajo iz državnih sredstev enake podpore. Istotako naklanja protestantska Nizozemska po zakonih iz 1. 1889, 1901 in 1905 privatnim konfes. šolam državne prispevke in učiteljem priznava enakopravnost z onimi na državnih šolah. V Belgiji je slično. Ne morem si misliti, da bi pomenile konfesionalne šole nevarnost za versko strpnost in verski mir v naši državi, ko ga pa v najbolj svobodoljubnih kulturnih državah le podpirajo. Ako se naša država postavi — na nasprotno, nesvobodno stališče, bi le dokazala, da še ni tako kulturna, da bi mogla stati v isti vrsti z najbolj naprednimi evropskimi državami. Ravno naši mladi državi mora biti mnogo na tem, da zadovolji katoličane in utrdi dobre odnošaje med posameznimi konfesijami, posebno pa da zniža ogromno število analfabetov. V ta namen mora gledati, da število šol pomnoži, da privatne iniciative v snovanju šol ne zatira, ampak šele vzbuja. S pametnim šolskim zakonom kaj lahko doseže, da je tudi v privatnih šolah ves pouk res državen v pravem pomenu besede. O na-daljnih dveh razlogih proti konfesionalnim šolam prihodnjič. 1 rtoMis p RADIKALCI PROTI REVIZIJI SOLUNSKEGA PROCESA. — KRONA S PAŠIČEM. DVOJNA IGRA MUSLIMANOV. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne je imel radikalni klub svojo sejo pod predsedstvom Ace S t a n o j e v i-č a. Na tej seji je Nikola Pašič poročal o poslednjih pogajanjih z demokrati in muslimani glede sestave kabineta. Pašič je naglašal, da so bila pogajanja skoro že zaključena. Medtem so demokrati sprožili vprašanje glede osebe vojnega ministra. Pašič je povdarjal, da je demokratski klub stavil kompromisni predlog, po katerem naj bi Pašič tudi vršil dolžnosti vojnega ministra. Ta predlog pa je odklonil, ker bi to nasprotovalo interesom države, ki potrebuje dobro organizirano vojaško obrambo. Pašič stoji na stališču, da mora general Ž e č e v i č tudi nadalje ostati vojni minister, ker ni opravičenega razloga za njegovo odstranitev s tega mesta. Pašič je naglašal, da ima krona v vprašanju vojske svoje prerogative, ki jih treba upoštevati. Po tem poročilu se je razvila debata in se je klub popolnoma strinjal s stališčem Pašiča, ki je po seji odšel na dvor, kjer je poročal kralju o poteku pogajanj. Posetil je tudi predsednika narodne skupščine dr. Ribarja, ki mu je sporočil sklep radikalnega kluba glede vprašanja vojnega ministra. Pašič je naglašal, da ima dr. Ribar kot manda-tor krone nalogo, doseči sporazum med radikalci in demokrati ter ga je zaprosil, naj sklepe radikalnega kluba sporoči demokratskemu klubu. Odgovora demokratov je čakal Pašič do 8. ure zvečer. Ako tekom današnjega dne ne dobi odgovora in ako bo odgovor negativen, je izjavil Pašič, da bo ustavil vsako nadaljno akcijo za re-stavo kabineta na podlagi demokratsko-ra-dikalne koalicije. Popoldne je bil Pašič ponovno pri kralju. — Iz navedenega se vidi, da se je kriza tekom današnjega dne poostrila. R a f a j 1 o v i č in Voja Veljkovič bi hotela, da pride na mesto vojnega ministra oseba, ki bi izvedla revizijo solunskega procesa ter dosegla pri kroni amnestijo za krivce. Dvor je tej zahtevi nasproten in raditega je došlo do tega nesoglasja med radikali in demokrati. Vaš dopisnik doznava, da so demokrati danes popoldne sporočili Pašiču, da ne razpravljajo vprašanja glede osebe vojnega ministra, zahtevajo samo, da ne ostane general Zečevič vojni minister. Medtem so radikalci in Pašič čvrsto odločeni, cla ne popuste v tem vprašanju. Njihovo stališče je tem močnejše, ker stoji za njimi tudi krona, ki je izrazila svoje nezadovoljstvo, ker hočejo demokrati zopet sprožiti solunsko afero. Ne ve se, zakaj je P r i b i č e -v i č nastopil proti Zečeviču in zakaj se v tem vprašanju ne strinja z ostalimi krogi. Zdi se, da se je njegov vpliv na dvoru zmanjšal in da hoče pokazati, koliko vpliva ima v demokratskem klubu. Belgrad, 22. dcc. (Izv.) Položaj se jc zelo poostril. Ako se Pašiču ne posreči sestavili jutri kabineta, bo vrnil svoj mandat kroni. Kako se bo potem kriza nadalje reševala, se ne more reči ničesar pozitivnega. V radikalnem klubu so prapriča-ni, da bi bil v tem slučaju ponovno poverjen s sestavo volivnega kabineta Pašič, ki bi imel edino nalogo, da izvede volitve na podlagi starega volivnega reda. Belgrad, 22. dcc. (Izv.) Muslimanski klub je izročil svoje zahteve Pašiču. Muslimani zahtevajo edinstven verski avtonomni zakon, zakon o šerijatskih sodiščih, izplačilo 300.000 dinarjev za verske potrebe in takojšnjo izvedbo agrarnega vprašanja v Bosni in Hercegovini, Zanimivo je, da so muslimani izročili le zahteve tudi Pribičeviču. Seja klubov^ načelnikov. BORBA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA ZA PARLAMENTARIZEM. - SAMOSTOJNI IN BOŽIČNI PRAZNIKI. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Danes popoldne so se sestali načelniki klubov k posvetovanju o določitvi dela zakonodajnega odbora. Demokrati so se zavzemali za to, da bi zakonodajni odbor delal preko določenega roka v ustavi. V imenu Jugoslovanskega kluba sta nastopila proti temu posl. Sušnik in dr. Šimrak, ki je naglašal, da je bil Jugoslovanski klub proti osnovanju zakonodajnega odbora, ki bi imel biti zgolj surogat parlamenta. Z ustanovitvijo tega odbora se smeši parlamentarizem, ker ni dana predstavnikom širokih ljudskih slojev možnost vplivati na ustvaritev najvažnejših državnih zakonov. Odločno nasprotuje podaljšanju dela zakonodajnega odbora preko roka, določenega v ustavi, ker nasprotuje to tudi ustavi sami. Ako se noče ustava, ki so jo ustvarili demokrati in radikali, kršiti v tej točki, potem sc bo mogla kršiti tudi v drugih točkah. S tem stališčem Jugoslovanskega kluba se je na veliko iznenadenje strinjal tudi predsednik zakonodajnega odbora Miša Tr i f u n o v i č ki se je s tem postavil v opozicijo napram demokratom in radikalcem, Belgrad, 22. dec, (Izv.) Na današnji seji načelnikov parlamentarnih skupin sta posl. Sušnik in dr. Šimrak protestirala proti temu, da bi se delalo preko katoliških božičnih praznikov. Naglašala sta, da so doslej najbolj ovirale delo zakonodajnega odbora vladne skupine same, ki hočejo sedaj naskočiti opozicijo, ker vedo, da morajo njeni zastopniki iti domov na božične praznike. Na ta način hočejo na fur-timaški način izvesti najvažnejše zakonske predloge. Zanimivo je, da sc je z radikali strinjal v imenu muslimanskega kluba tudi posl. Korkut. V splošnem pa je treba povdariti, da nastopa muslimanski klub lju-to proti Hrvatom in Slovencem. Z vladnim predlogom so sc strinjali ludi samostojneži, — Stališče krone in možnosti njenega vpliva na tok dnevne politike so jasno določene v ustavi. V parlamentarnih in ustavnih državah se smatra kot najbolje, da se krona kolikor mogoče malo vmešava v politiko in moderni parlamentarci navadno tudi ne segajo po nenavadnem sredstvu, da bi se zatekali pod varno okrilje neodgovornih činiteljev. Tekom sedanje naše krize pa je došlo do pojava, da se po ustavi neodgovorni činitelj vpleta od izvestne strani prav brez vsake potrebe v tok dnevne politike in da se poziva krona na pomoč za rešenje vladne krize. O tem veledelikatnem vprašanju piše Stojan M. Protic v »Radikalu« med drugim sledeče: »Intervencija krone v parlamentarni državi ni nič neprirodnega ali nemoralnega. Načelnik države, pa najsi bo to kralj ali predsednik republike, itna zlasti v težkih situacijah naravnost nolžnost, da intervenira. Toda vsaka intervencija državnega šefa mora biti diskretna, brez šuma in brez očij mnogih, in gibati se mora v strogo ustavnih formah fn slediti parlamentarnim običajem. Intervencija krone v naši sedanji vladni krizi pa ni takega značaja... V danem slučaju ni ustaven in parlamentaren niti akt krone, niti sprejem vloge od strani predsednika parlamenta, ki njegov položaj ponižuje, niti odziv predstavnikov političnih strank na vabilo predsednika parlamenta. Tisti, ki vodijo krono na tako pot, škodujejo kroni in državi. Takih ljudi pa je mnogo, in ti sede na visokih mestih (Pribičevič! Op. ured.) in so namazani z barvo jugoslovanskega demokratizma. Doživeli smo, da krono javno poživljajo, naj uniči najprej na srbski, potem pa na hrvatski strani neki »frankovluk« (fran-kovstvo), ki gp predstavlja v Srbiji radikalna stranka, na Hrvatsem pa »hrvatski blok«. Način, po knterein sc obračajo demokrati na krono, je nenavaden in nedostojen. Jaz (Protič) sem tudi monarhist in zato vam (demokratom) pravim: »Ne igrajte se z ognjem in naženite ono bedake ali v ječo ali pa v norišnico, če jim ne morete drugače preprečiti sličnih bu-(lalosti, ki ne ostajajo nikdar brez slabih in težkih posledic !« Im pred- Na konferenci z Briandom v Londonu jo Lloyd George, kakor poroča »Petit Pa-risienc, slavil sledeče programatične predloge : 11. Dolg Nemčije se reducira na vsoto, ki je potrebna za vpostavitev opustošenih pokrajin v Franciji, Anglija pa se sploh odpove svojemu deležu na reparacijah. 2. Armade vseh držav naj se reducirajo, Francija pa nuj se zavaruje potom pogodbe, ki bi jo podpisale Anglija, Nemčija in Italija. Predvsem naj se izreče nev-traliteta porenskega ozemlja, ki jo imajo zavezniške čete zapustiti. 3. Ureditev orientalskega vprašanja, varstvo krščanskih manjšin v Mali Aziji in neodvisno mesto Smirna. , 4. Pripoznanje ruske sovjetske vlade. Stališče, ki je misli napram temu zavzeti Francija, ni znano. Kar se v tem oziru čita, so gole kombinacije. Tudi ni gotovo, ali so navedeni predlogi Lloyd Georga točno toki, kakor jih navaja »Petit Pari-siem. Vsekakor pa Anglija pripravlja nekaj velikopoteznega. Osisviiice samostojneža Kirbiša. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Kakor znane, je dobil član samostojne kmetske stranke K i r b i š v Mariboru poslansko poverilni-co radi napačnega štetja glasov pri skruti-niju. Jugoslovanski klub je prej skušal rešiti to vprašanje v verifikacijskem odboru. Ker pn jc že v početku bil nekje založen akt o teli volitvah, je verifikacijski odbor rešil to vprašanje šele 1. decembra t. 1. Ugotoviti pa je treba, da je K i r b i š prejemal neprestano poslanske dnevnice ter rabil brezplačno poslansko železniško karto, dasi 6e je velelo, da nima mandata. Zanimivo je, da je dvigu' 'nevnice tudi za mesec december rio res. t vi verifikacijskega odbora. SPORAZUM V ZAKONODAJNEM ODBORU. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Danci popoldne so se sestali 4 člani zakonodajnega odbora iz opozicije in vladnih strank v svrho določitve reda, po katerem naj bi zakonodajni odbor razpravlial o preostalih ministrskih nnredbah. Sklenjeno je, da zakonodajni odbor ne bo imel sej, dokler se ne sestavi vlada. Med katoliškimi božičnimi prazniki ne bo razpravljal o agrarnem vprašanju, o prosvetno kulturnih in o važnih političnih vprašanjih, temveč bo samo reševal druga sporedna vprašanja. Jutri se sestane zakonodajni odbor ob 10. dopoldne k seji z dnevnim redom: Zakon o davku na vojne doličke, zakon o zemljiškem davku v Srbiji in zakon o davku na poslovno obrt. ZAHTEVE POSLANCEV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Poslanca Jugoslovanskega kluba Nemanič in Bari č sta stavila na vojnega ministra vprašanja radi prevažanja vojaških novincev v osebnih vagonih. Ista poslanca sta stavila vprašanje na finančnega ministra radi ponovne uvedbe davčnih knjižic. Zahtevala sta, naj se davki plačujejo tako kakor dosedaj po poštnih položnicah. Na finančnega ministra sta tudi stavila vprašanje radi trošarinskega davka na vozove na peresih, o katerem zahtevata, naj se ukine. Na ministra prosvete sta stavila vprašanje glede sklepa višjega šolskega sveta v Ljubljani glede petja narodnih himen v cerkvah, glede katerega zahtevata, naj se ne potrdi. Posl. Sušnik je stavil na ministra za socialno politiko vprašanje glede katastrofe v Zenici, kjer so se vneli plini in je bilo mnogo žrtev. V vprašanju se naglaša, da je bilo ministrstvo poučeno o razmerah v rudniku. Posl. Sušnik zahteva, naj posebna komisija na licu mesta prouči vzroke katastrofe. PRVA SEJA ZAGREBŠKEGA OBČIN-SKEGA SVETA. Zagreb, 22. dec. (Izv.) Danes ob 4. uri popoldne se je vršila prva seja novega občinskega zastopa. Na dnevnem redu je bila verifikacija mandatov. Stjepan Radič, dr. Košutič in dr. Šurmin so izjavili, da odlagajo svoje mandate iz načelnih in praktičnih razlogov. Kot načelne razloge so navedli, da stoje na stališču hrvatske narodne in kulturne individualnosti, ki je vlada ne priznava. Kot praktične razloge so navedli, da jim javno delo onemogoča vršiti zastopniške dolžnosti. Prej nego je prišla ta izjava na dnevni red, je vrhovni načelnik Petrič izjavil, da je Stjepan Radič po zakonu o ustrojstvu mestnega občinskega zastopa izgubil pasivno volivno pravico za 6 let, ker je brez razloga odklonil mandat y prejšnjem občinskem zastopu. Istotako ie izgubil pasivno volivno pravico za tri eta Vladimir Kavrič, vodja delavske stranke in bivši komunist. Pasivno volivno pravico je izgubil tudi njegov naslednik na listi Mijo Mlinaric. Pred razpravo o tem predlogu so se odstranili iz zborovalnnice Stjepan Radič, dr. Košutič in dr. Šurmin, pozdravljam od galerije in občinskih zastopnikov, V imenu večine je vstal proti predlogu dr. Prebeg, ki ie zahteval, da se vprašanje verifikacije Radičevega mandata odstavi z dnevnega reda, ker je Radič odklonil mandat. Ta predlog je bil z večino glasov sprejet. Na koncu je še proiestirai Kavrič proti postopanju napram njemu. V imenu večine je dr. Srkulj obsodil postopanje proti Kav- riču in njegovemu nasledniku na listi, ki sta izgubila pasivno volivno pravico, rekel pa je, da se proti obstoječi naredbi ne more ničesar storiti. Večina, hrvatski blok, se je odtegnil glasovanju o tem predlogu, ki je bil nato sprejet samo z glasovi demokratov. Za tem se je seja zaključila, občinski zastopniki in občinstvo na galeriji pa jo odpelo »Lepo našo domovino.« SLOVAKI ZA SPORAZUM. Praga, 22. decembra. (Izv.) Kakor se v dobro informiranih krogih govori, bo slovaška ljudska stranka poslala predsedniku Masaryku še pred novim letom poseben memorandum. V memorandumu se bo po-vdarjala nujnost mirne rešitve slovaškega vprašanja v sporazumu s Čehi. SLOVAŠKA LS NI ZA PARLAMENTARNO ABSTINENCO. Praga, 22. decembra. (Izv.) V zadnjem času se je v tukajšnjih političnih krogih mnogo govorilo o tem, da je slovaška ljudska stranka definitivno zapustila parlament, ker se ni udeležila ene zadnjih važnih sej. Z ozirom na te vesti je predsednik kluba poslancev slovaške ljudske stranke posl. Hlinka poslal v »Narodne Liste« izjavo, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Slovaška ljudska stranka se te seje raditega ni udeležila, ker ni dobila oficiel-nega vabila. VOLITVE V PODKARPATSKI RUSIJI. Praga, 22. dec. (Izv.) Iz Podkarpatske Rusije se poroča, da se tamošnje ljudstvo mrzlično pripravlja na volitve, ki se bodo po zatrdilu predsednika Masaryka ob priliki njegovega bivanja v tamošnjih krajih vršile koncem januarja ali pa najpozneje februarja. 130 MILIJONOV SOCIALNEGA KREDITA Praga, 22. dec. (Izv.) Senat je odobril izreden kredit 130 milijonov čsl. kron za podporo invalidov in za starostno zavarovanje delavcev. ZASTOJ INDUSTRIJE V KLADNU. Klad no, 22. decembra. (Izv.) V Klad-nu je bilo v zadnjem času odpuščenih mnogo delavcev Z ozirom na zastoj v industriji in trgovini pričakujejo, da bo z novim letom odpuščenih še več delavcev. SEDE2 PODONAVSKE K03HSIJE V BRATISLAVI. Bratislava, 22. dec. (Izv.) V Bratislavo so prispeli zastopniki mednarodne podonavske komisije, da uredijo vse potrebno za preselitev sedeža komisije v Bratislavo. VPAD MAŽARSKIH ROPARJEV V KALTAU. Praga, 22. dec. (Izv.) Kakor poročajo iz mažarsko-češkoslovaške meje, je včeraj prekoračila mejo večja četa oboroženih roparjev in zasedla obmejno postajo Kal-tau, Namestnik postajenačelnika je streljal na roparje, pri tem pa je zadel postajenačelnika. Vnel se je boj, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Konečno so se morali roparji umakniti, ker so jih pregnali večji oddelki vojaštva. EMISIJA AVSTRIJSKIH BANKOVCEV PO 50.000 K Dunaj, 22. dec. Generalni svet (za avstrijsko poslovanje) je na današnji seji pod predsedstvom guvernerja dr. Spitzmiiller-ja s pritrditvijo vlade sklenil emisijo bankovcev po 5000 in po 50.000 kron. Izdali se bodo prejkone v drugi polovici meseca januarja. ZVIŠANJE CEN PAPIRJU IN ČASNIKOM V AVSTRIJI. Dunaj, 22. dec. (Izv.) Z ozirom na povišanje cen papirja bodo povišane s 1. januarjem cene vsem dnevnikom, mnogo pa jih bo prenehalo izhajati. Posamezna številka bo sedaj stala približno 40—44 n. a. kron. v PLEBISCIT V OKOLICI ŠOPRONJA. Dunaj, 22. dec. (Izv.) Plebiscit v okolici mesta Šopronj je izpadel v prid Nemški Avstriji, ki je dobila 54.6 odstotkov oddanih glasov napram 45.4 odstotkom za Mažarsko. OBTOŽBA POVZROČITELJEV DUNAJ. SKIH IZGREDOV. Dunaj, 22. dec. (Izv.) Državno pravd-ništvo je dvignilo proti listu »Die rote Fahne« tožbo radi člankov, ki jih je priobčil list 1. decembra in pozneje, ki tvorijo po mnenju državnega pravdnika zločin proti domovini. Dalje je obtožilo tudi voditelja dunajske komunistične stranke Thomana radi njegovih hujskajočih govorov, MEDNARODNA KONFERENCA V NIZZI. Rim, 22. dec. Dopisnik »Tribune» poroča iz Nizze, da se bo po Lloyd Georgeu predlagana mednarodna konferenca za obnovo Evrope vršila koncem januarja v Nizzi. SILEN VIHAR NA ČRNEM MORJU. Bukarešta, 22. dec. Na Črnem morju je poslednje dni divja' silen vihar. V Kon-stanci se j" odtrgalo več ladij, ki so go poškodovale. Mnogo ribičev se ni več vrnilo z morja; smatrajo jih za izgubljene. SPOPADI NA IRSKEM. Dublin. 22. dec. V grofovini Tyrone je prišlo do spopada med oddelkom republikanske armade in orožniki. 6 republikanskih vojakov je mrtvih, 20 ranjenih in pet ujetih. Deželna elektrarna na Završnlcl. 18. decembra od pel 10. do 12. ure se je vršil od pokrajinske uprave za Slovenijo sklicaui shod prizadetih občin. Prišli so zastopniki vseh občin radovljiškega okraja in zastopniki iz Predoselj, Kranja in Ljubljane, in sicer ne le po par mož, večjidel ves občinski odbor in še drugi prizadeti. Ker za več kot 200 piož ni bilo prostora >pri Kuntu« na Selu, smo šli na Bre/uico v dvorano »store šole«. (Glej »Slovenec«, 11. dec.) Primarij dr. G r e g o r i č pozdravi v imenu pokrajinske vlade in sosveta upravo imovine dežele Kranjske, predstavi g. okr. glavarja in člane sosveta: inženirja Zupančiča in finančnega svetnika (?) Llndtnerja. G. inž. Zupančič poroča o tehničnem položaju: Obstoječa elektrarna je bila natančno proračunjena in vestno Izpeljana, vendar vsa moč Završnice še ni izrabljena. Zdaj je vode zajete 940 sek. litrov, pri nb.ki vodi 280, minimum 1S0. Strmca je 160 m, če se odračuni Izguba pri padcu 10 m in pri turbinah 25 odstot., ostane čiste vporabne sile: za 6 mescev 1450 konjskih sil, za 8 mescev 1363, zn 10 mescev 900, absolutni minimum 270 konj. sil. Reservoar drži 150.000 kub. metrov. Vsega strmca je 450 metrov in ste nameravani šo dve centrali višje, vsaka s svojim rezervoarom, in še en glavni rezervoar za veliko vodo, ki bi nabiral vodo za večjo sušo. Gre za to, da se sedanji odjemalci elektrike zavarujejo in da se z nadaljnjimi zgradbami doseže boljše izplačevanje in pomaga širjemu krogu Gorenjske. Treba bi bilo centralne-: ga državnega urada, ki bi take stvari vodil, in pa kapitala. Zdaj ni takih činiteljcv, ki bi to oboje imeli, torej treba ali zadrugo ali delniško družbo, h kateri bi pristopila sedanja elektrarna. Referent g. Lindlner razloži sedanji finančni položaj. Završniška centrala je začela delovati dne 26. februarja 1915. Po bilanci 1. julija 1920 je vrednosti 5,152.000 K, dolga 5,110.000 K, ostaja na videz 42.000 K, v resnici 275.791 K 13 v.; pa je v res-j niči vse vredno vsaj 7 milijon, (Smešno!), dolga pa ! je bivša kranjska dežela naredila 4 milijone. Iz- Colomha. Proeper Mčrimča. — Poslovenil —J—. 24 Polagoma ga je ostri planinski frak umiril; hladno je premislil svoj položaj ter iskal sredstev, da se izmota. Znano nam je že, da ni sumničil umora nobenega Barrici-nijev. Dolžil pa jih je, da so podtaknili Agostinijevo pismo. Bil je tudi uverjen, da je to pismo povzročilo očetovo smrt Zdelo pa se mu je nemogoče, da bi jih zasledoval vsled ponarejanja. — Kadar so ga napadali predsodki in nagoni lastne dežele in se mu je na ovinku samotne steze nudila prilika za maščevanje, jih je preganjal z grozo, ki mu jo jc v takih hipih vzbujala misel na vojašl.e tovariše častnike, na pariške ?a-lone in zlasti na miss Nevil. — Kadar je mislil na sestrine očitke, si jih je opravičeval z njeno divjo korziško naravo. A prav radi te korziške narave, ki je gledala iz očitkov, so zadevali še bolj v živo. Ostalo mu je eno samo upanje v tej borbi m^d vestjo in lastnimi predsodki. Mislil je začeti pod kakršnokoli pretvezo z enim izmed Barricinijevih sinov prepir in se z njim premerili v dvoboju. Če ga ubije na ta način s puško ali mečem, zadosti korzi-škemu in francoskemu pojmovanju časti. Misel je postala sklep in iskal je le še sredstev za izvndho načrta, kar mu je Že znatno olajšalo neznosno pezo. Rojile pa so mu po glavi še druge, slajše misli, ki so pomirjevale in blažile njegtvo mrzlično razburjenost. Ko je Ciceron obupoval ob smrti svoje hčere Tulije, je pozabil svojo bol ob misli, kaj vse bi se dalo lepega povedati o te m predmetu. Ob podobnem razglabljanju se je potolažil Staudy, 1... je izgubil sina. Orso pa si je svežil kri z mislijo, kako bi mogel kr moč točno nrHikati miss Lidiji s. uje dušno stanje, kar bi jo golovo zanimalo. Vračal se je v vas, ki se ji je neopazno zelo oddaljil. Kar ga preseneti pe'.'e malo deklic ki je misleč, da je nihče ne vidi, pela na stezi ob robu gi novja. Bil je počasen, enoličen napev, prirejen za pogrebna žalovanja. Clrek je pel; »Moj sin, moj sin v deželi daljnji, — glej moj križ, glej krvavo srajco mojo ...« »Kaj poješ, mala,« vpraša Orso nejevoljno in nenadoma stopi prednjo. »O, vi ste, Ors' Anion,« j- kriknila malo prest ašeno. »To je pesem gospodično Colombe.« »Prepovem ti, ^a bi jo še pela,« ji je zagrozil Orso. Otrok se je ozrl na desno in levo, zdelo se je, da išče, kam naj uide, da se reši in brez dvoma bi mu bila deklica ušla, da je ni zadrževala skrb za zavoj, ki ji je ležal ob nogah v travi. Orsa ;c bilo sram radi trdih besed in, da popravi slabi vtis, je vprašal deklico kar najbolj sladko je mogel: »Kaj nosiš tu v zavitku, ljuba moja mala?« I"o se je mala Chilina obotavljala povedati, je kar kam privzdignil ovojno platno in vi 'si kruh in druga živila. »Komu neseš ta kruh, ljuba mala?« »Caj dobro veste, gospod; svojemu stricu.« »Ali ni tvoj stric bandit?« »Pritrditi vam morrm, gospod Ors' Anton.« »Ko bi te Tečrli orožniki in ti te vprašali, kom greš? ...« »Rekla bi jim,« je brez obotavljanja odgovorila, »da nesem jesti Lucquoisu-u, ki seka v grmov ju.« »In ko bi srečala lačnega lovca, ki bi rod jedci na tvrje stroške ter bi ti hotel vzeti tvoj živež? ...« »Ne upal bi si. Rekla bi mu, da je to za mojega strica.« »Imaš ,)rav, nihče si ne da vzeti sveje jedi... Tvoj stric te ima rad, kajne?« O, da, On' Anton. Od!:ar mi je umrl oče, rkr' : on za našo dru-V^o, to je za mojo mater, mene in malo sestro mojo. Pred j je mati zbolela, je ' .dil okro<* 1 o^rtinov in ji preskrboval ds'o. Župan mi da vs:ko leio eno obleko in žur>nik me pou.uie v Katekizmu in pisanju, o"-Tr je tvoril z njima moj stric. Zlasti dobra pa nam je vaša sestra.« (Dalje.) voja, da se Završulca sama ne more rentirati, da Je bila mišljena itak le kot krilna (stranska) na-piava glavnih bodočih central na Savi. V letih 1915 do 1919 je bilo Izgube po 100 rio 200 tisoč kron letno, leta 1019/1920 dobička 29.000, leta 1920/1921 pa 42.000. Osobju bo treba povišati plače. Vpraša se, ali ae zida naprej zdaj aH pozneje, veščakl pravijo: takoj, žrtev ne bo treba, se bo renllralo. Razvila se Je živahna debato. Dr. Kavči« z Bleda hoče vpogled v gospodarstvo, ali so navedene številke kritične, in zakaj ne bi nova pokrajinska upravn prevzela Završnice? — Dr. Soboti iz Kranja izvaja, do so to postranska vprašanja, glavno Je, da se kmalu razširi, da tudi Kranj in Ljubljana dobe to elektriko. — Ažman iz Hraš, da »bomo fe mi kmetje pregledali račune«. — Kenda z Bleda pravi, da je ideja te elektrarne prišla iz blejska občine, on odgovarja na vladna vprašanja prvo in tretje ne, drugo da. On Jo pač posnel, kar so zahtevali že prej medklici, možje na cesti k zboro-valnemu prostoru, in vsa okolica, odkar se je zvedelo za ta shod: »bankam ne damo Završnice, občino naj jo prevzamejo«! — Dr. Gregorič1 Sosvet, ki obstoji za bivšo deželo Kranjsko kot privesek državne uprave, nima ne moči ne sredstev (recimo, da se zgodi kako velika nesreča), da bi elektrarno naprej upravljal. Vlada je vzela v avojo upravo deželno šolo na Grmu, gledališča ln druge hiše v Ljubi lani, Završnice pa ne mara Privatniki (pač banke) jo hočejo vzeti za 10 let v zakup. Sosvet pa je hotel prej vprašati občine, za lo smo tu, pn ne do končno sklepamo, ampak do se posvetujemo. Vprašamo, ali naj se da zasebnikom v raku p. Vsi: ne! Ali je kdo za? Nobeden ne dvigne roke. Resman iz Radovljice vpraša, ali hoče vlada tudi občinam le v zakup dali, ali nam Jo hoče »prodati«? Ta in tudi druga vprašanja so ostala na tem shodu še nerešena. — Čop iz Žirovnice predlaga pripravljalni odbor iz zastopnikov vseh občin. Po pojasnilu g. primarija se sklene, naj vsaka prizadetih občin takoj izvoli dva ali tudi več mož la občine; ti se sbero 27. decembra zopet na Breznici v »stari šoli« na posvet, izvolijo ožji odbor treh mož, ki pojde v Ljubljano pogajat se z vlado. K temu poročilu dodajamo, da je finančni svetnik Lindtner po globokem prepričanju vseh navzočih centralo naravnost škandalozno nizko oceniL 7 milijonov in to pri današnjih cenah! Upravičen je sum, dn vlada namenoma slika položaj v taki luči, da bi Završnico spravila v roke banki, pri kateri bi izvestni visoki gospodje naredili ogromne profite. Završnira pn jo last eele delele, in šele, ko se sestane pravilni naslednik bivšega deželnega zbora, naj bo to županijska skupščina ali kaj drugega, se bo smelo sklepati o njej! Tu ima govoriti vse ljudstvo, ne pa da vlada zopet skuša »furtima-šiti«. Gorenjski župani so se postavili na pravilno stališče in naj vladi energično dopovedo, da nima nobene pravice razpolagati z imetjem ljuds t v a. Ce hoče kdo delati profite. naj si poišče drug objekt, ne pa imovino cele dežele! PiiiHtKvtR + Zopet demokratičen čin policajde- inokracije. Zagrebški pokrajinski namestnik Demetrovič je glasom poročila »Hrvatske obrane« poslal IV. armijski oblasti akt, v katerem označuje orlovsko organizacijo za protidržavno, prosi, da se širjenje orlovske ideje med vojaštvom prepove in ne dopušča čitanje orlovskih listov. — Orlovska organizacija je zakonito priznana in njena pravila od centralne vlade potrjena. Še nedavno je vlada potrdila pravila »Jugoslovanske orlovske zveze«. Državne železnice dovoljujejo članom Orlovske organizacije popust, za razne prireditve v inozemstvu vlada dovoljuje v svrho dostojnega zastopstva take narodne jugoslovanske organizacije kot je Orel razne druge olajšave, na orlovskih prireditvah se je dal sam kralj zastopati in voditelji orlovstva nosijo kraljeva odlikovanja. Orlovski listi grejo kakor vsi drugi črez državno cenzuro in še nikoli oblast ni imela prilike, da proti Orlu nastopi. Zdaj pa pride Demetrovič, brez dokazov obrekuje celo organizacijo, da je protidržavna in se obrača v svrho policijskih mer na vojaško oblast preko pristojne centralne vlade, ki dopušča orlovsko organizacijo kot državno in narodno in je to večkrat z javnimi akti priznala. Tak protiuslavni čin si more visoki vladni funkcionar dovoliti samo v Jugoslaviji. + Kako je zvedel vojvoda Bojovič, da je odstavljen? Ko je vojvoda Bojovič prišel v svojo pisarno, mu je predložil njegov adjutant »Vojni list« (uradno glasilo vojnega ministrstva), ki jc istega dne izšel in kjer je stalo, da je vojvoda Bojovič od svojega mesta kot šef generalnega štaba odstavljen. Adjutant mu je rekel: »Zakaj nam pa niste ničesar omenili?« Vojvoda Bojovič gleda adjutanta, kakor bi hotel reči, kaj misli s svojim vprašanjem. Potem pogleda v »Vo|ni list« — in ne vpraša nič več. Ta procedura se je enkrat izvršila — »odmah«. -f Nova stranka v Sloveniji? »Zagre- bačkemu Dnevniku« poročajo iz Ljubljane, da nameravajo neki ugledni ljubljanski politiki osnovati novo stranko: slovensko-hr-vatsko radikalno stranko. Kakšen bo program te stranke in kakšne cilje bo zasledovala, to ni še znano. — Ta vest se zdi »Za-grebačkemu Dnevniku« neverjetna. Nam tudi, ne glede kakega poskusa, ker hoče danes žo vsak politični vajenec svojo stranko, ptč pa glede uspeha. Kdor si želi korita, pa snuje novo »stranko«. Kako Pucljevo glasilo vara neodvisne krnelo. »Kmetijski list« na dolgo in široko opisuje ministri krizo v Belgradu in pravi, da gre rfl * stvari za stolčke. >Kriza je zlo za narod ii. znak neredi. Najslabša kriza pa je tista, ki je nastala vsled prepira zaradi stolčka. Zategadelj je nujno po'"ebno, da se stori v i, di se tnkvne krizo onemogočujejo.« — To piše rucljev list, Pucelj sam pa se ravno v tem trenutku z vsemi močmi peha za svoj stolček v Belgradu, da ne zleti z njegal »Kmetijski liste meni tudi, da naj se odpravijo ministrski avtomobili, črtajo dnevnice in odprav1'n penzije ministrom. — Ko je Pucelj to p bral, se je razjezil in dejal, da bo potegnil pisca za ušesa, ko se za Božič pripelje z avtomobilom v Ljubljano. Položnice prejmo v današnji številki vsi cenj. naročniki v svrho obnovitve naročnine za prihodnje leto. Želeti je, da bi se teh položnic cenj. naročniki poslužili čim preje, ker se s tem zelo olajša novoletno delo pri upravi. Kdor bi položnice pomotoma ne prejel, naj jo reklamira potom dopisnice. Naročnikom, ki plačujejo naročnino mesečnih ali dvomesečnih obrokih, pošljemo na željo več položnic naenkrat. »Slovenčeve« položnice naj cenj. naročniki porabljajo samo za plačevanje naročnine na »Slovenca«. mirovno jmmvfrg, — General Pešič, dosedanji poveljnik 4. armijske oblasti, zapusti danes Zagreb in odide v Belgrad na svoje novo mesto. Generalu, ki si je za svojega bivanja v Zagrebu pridobil spoštovanje vsega meščan-stva,' pi irede njegovi prijatelji ter civilne in vojaške oblasti svečano slovo. — Samoumor v Davčah. Dne 16. decembra se je obesil posestnik Janez Kej-žar, vulgo Sorčan, v podstrešju svoje hiže v Davčah št. 4. Sorčan je na za njega usodni dan vsfal ob 6. uri zjutraj in nakrmil živino. Šel je nato v podstrešje, kjer se je obesil na 1 cm močno in 2 metra dolgo vrv. Ko je poslala Sorčanova žena 13 letnega sina Franca, naj pokliče očeta k zajtrku, je našel očeta viseti. Fant je klical na pomoč, stekel po nož in prerezal vrv. Storili so vse, da bi bili Sorčana rešili, toda bilo jc že prepozno, ker je obeše-nec že nad pol ure visel. Sorčan je kazal zadnje čase vidne znake dušne zmedenosti. Njegov oče je umrl pred 14 leti v blaz-nici. Tudi njegovo govorjenje je bilo zmedeno. Obešenca so pokopali na pokopališču v Leskovci. — Obstreljeni tihotapec. Dne 14. t. m. je nesel Ulrih Keršnik iz Kort pri Beli na Koroškem v družbi dveh tovarišev blago iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo. Tihotapska trojica je na Virnekovi planini zahodno od Pirnikovega Grintovca v višini 1658 m prekoračila mejo. Kakih 1000 korakov od hiše Pija Hojine, 3 km južno od državne meje so ob 8. uri zvečer zagledali tihotapci 2 vojaka pogranične čete. Tihotapci so bežali. Vojaka sta klicala: »Stoj!« in ker tihotapci niso obstali, sta streljala za njimi. Keršnik je bil zadet v pleče leve rame in je obležal težko ranjen, njegova tovariša sta pa ušla. Poveljnik 2. voda pogranične čete, polkovnik Czasfljlvcev, je zaplenil blago, katero je nosil Keršnik: 11 kg saharina, 4 lonci, 1 ponev in 15 ovojev vžigalic. Tihotapca, ki sta pobegnila, sta pustila ležati 2 nahrbtnika, v katerih je bilo 17.9 kg črnega smodnika. — Papež za Dunaj. Papež Benedikt XV. je daroval pol milijona lir za olajšanje bede na Dunaju. Vrhtega je poslal kot božično darilo za dunajske otroke 15.000 lir. — Društvo zobozdravnikov za Slovenijo ima svoj redni občni zbor 5. januarja 1922 v magistratni dvorani ob pol 11 uri dopoldne. (k) —■ Zdravilni med. Ker je v prometu mnogo ponarejenega medu je na željo čebelarjev in kon-sumentov prevzelo razpečavanje pristnega zdravilnega medu Čebelarsko druš vo za Slovenijo v Ljubljani. Ker pa društvo nima nastavljencev in se vrši prodaja brezplačno, se oddaja med samo v zaprtib kozarcih po 1 osminko, en četrt, pol kilograma, 1 kg in 1 in pol kilograma, da se s tehtanjem ne izgublja čas. Med se dobi pri blagajniku čebelarskega društva g. 1. Mesarju v Jugoslovanski knjigami (1. nadstropje). — Vidiranje potnih listov. Proti najnovejšemu razglasu policijskih ollastev, da se odslej izdajajo našim državljanom za potovanje v Avstrijo, I al i jo in Madžarsko polna viza samo za potovanje iz države, ne tudi za povratek, ter da so mora o vsi naši potniki zategadelj javljati pred povralkom v domovino pri našem predstavništvu v inozemstvu, je trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v interesu gladkega p-omeia kar najodločneje protes irala pri ministrstvu za notranja dela, pri trgovinskem ministru in pri pokrajinskem namestniku Trgovska in obrtniška zbornica je zahtevala, da se vzpostavi prejšnji položaj ker novi likrep težko prizadeva prometno svobode ter nalaga državljanom velike izeube časa. . Ribarskl tečaj na Bledu. Prvi tridnevni teča1 o umetnem ribogojstvu se vrši v dm h od 28. do HO decembra t. I na Bledu. Kakor že objavljeno, bo vodil tečaj poznani vešča k in ribarski konziilmit pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo, prof I. Franke. Udeleženci se naj zhero v sredo, dne 28. decembra po orihodu jutr .njega vlaka ob 10 uri pri takozvani vili Ribič, kjer se v bližini nahaja ludi ribje vališče. Intcresentje se lahko prijavijo šo ua dnti priče.ka tečaja neposredno pri vod i. Priporoča se tečaj posebno kmetijskim in gozdarskim krogom kakor ludi učilelj-slvu in sploh vsem. ki intrjo prilik' da pozueie udejstvu:ejo v praksi pridobljeno znanje. Ob zaključku tečaja priredi po možnosti izlet k Bohinjskemu jez« kjer se baš sedaj vrši glavni ribji lov za pleme. — h zdravniških krogov. Ustanovila se j« »Organizacija sekundarijev za Slovenijo« v obrambo in zaščito interesov svojih članov. Organizacija bo vedno radevolje ustregla gg. tovarišem z informacijami in nasveti v stanovskih zadevah. V svrho pregleda zdravniškega naraščaja prosimo vse gg. medlcince zadnjih semestrov, da nam sporočijo svoje naslove in kie nameravajo nastopiti službo po promociji. — Odbor. — Vlom na Jesenicah. Vlomljeno je bilo v klet restavracije Rudolfa Osvalda na Jesenicah Vlomilec je odnesel razno blago v vrednosti 6 tisoč 537 lcron 50 vin. — Lastnega očeta je vdaril v 7g. Kokri dne 4. novembra t. 1 Janez Krč po glavi in ga poškodoval. Sedel bo zato 14 dni v ječi, ^t^tafjeVrfi š Rajlienhurg. V samostanu oo. trapi-stov je umrl 20. t. m. P. Mavrus Reberšak, vsem obiskovalcem samostana prijetno znani gostitelj. Srčna hiba ga je spravila na oni svet. Rojen na Pilštanju leta 1874., je prišel že kot 121etni deček v samostan, kjer je postal vzor redovnik". Čudovito je ljubil svoj samoetan i strogi red v samostanu je izpolnjeval z največjim veseljem. Z ,.;em svojim blagim srcem je ljubil tudi svojo domovino. S- 'o hudo btlozen je prenašal z vso p''-pežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo. Z besedami: »Bog je moje vse«, se je poslavljal od te"? sveta. Pogreb je bil 21. dec. Ljubi Mavrus, počivaj v miru! š Krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Ribnici na Pohorju se najlskreneje zahvaljujeta vsem blagim darovalccm, ki so radevoljno, imajoč pred očmi ediuole dober namen, darovali les, oziroma prispevali v gotovini, ali kako drugače pripomogli, da se je šolsko poslopje od znotraj popolnoma prenovilo. p Župnijo Slavina na Notranjskem v Julijski Benečiji je dobil č. g. Luka Smolnikar, doilej kurat v št. Petru na Kra .u. V Št. Peter pride č. g. Ivan Kramarič iz Slavine. p Znamenje časa. Učiteljstvo v Postojni je oklenilo na svoji konferenci, da noben učitelj ne sme prevzeti orgljarske službe. Bohinj- Na Bohinjski Beli se je vršil od 15 oktobra do 21. decemora 1021 10 tedenski gospodinjski tečaj za dekleta, stara nad lei let Tečaj je oskrbela domača Nabavna zadruga. Tečaj sta vodili g. Jakličeva kot voditeljica in g. Leniča Čeruetova. Poleg domačih deklet je bilo na tečaju še 5 deklet iz soseunjih župnij. Tečaj je v vsakem oziru nad vse dobro uspel. Naravnost čuditi se je, kako je mogoče v kratki dobi 10 tednov obdelati tako egrouino učno tva-iino in doseči lako povoljnih uspehov. Pouk se je vršij vsak dan od 8. ure dopoldne do 4. ure popoldne ncpielrgoma po najnovejšem učnem načrtu, ki določa lo0 ur za teoretični pouk in 240 ur za prakličuo vežban.e o kuhanju, pranju, ročnem in slrojueui šivanju ild. Opoldne so imele vse gojenke skupno kosilo v tečaju, katero so si same pripravile pod vodstvom gospo-ličen učiteljic. Za vsak dan se je sestavil poseben jedilni lislek in napravil dnevni račun, lnieie so hrano, kakor je običajna pri srednjih meščanskih družinah, in je stala dnevno za kosilo za posamezno osebo 10 K povprečno, če bi se vsa živila kupila po dnevni ceni. Ker pa je večina deklet prinašala hrano v naturaiijah, so se ti stroški še zmanjšali. Pri sedanji veliki draginji mora biti vsaka skrbna gospodinja varčna Poleg prak ičnega nazornega pouka se je vsak dan več ur predavalo tudi splošno o guspo-dinjs.vu in lastnostih dobre gospodinje, o živinoreji, mlekarstvu, perutninarslvu, o sadjarstvu, o vzgojeslovju, o zdravstvu s posebnim ozirom na zelo razširjeno ljudske ki žne bolezni: o jetiki, legarju, griži, otroškUi boleznih; o bolniški hrani in poslrežbi, o higijeni, o skrbi in negi dojenčkov, o prvi pomoči pri nezgodah. Vsa predavanja so bila nad vse praktična in poljudna, primerna izobrazbi deklet. Vsa dekleta so z nujveč.im veseljem obiskovala tečaj, četudi so imele nekatere vsak dan eno uro daleč do tečaja. Vkljub hudemu mrazu in slabemu vremenu so vse vztrajale do konca in ob koncu samo lo želele, da bi se tečaj še za nekaj tednov podaljšal. Da se je tečaj tako priljubil In tako dobro uspel, je pred vsem zasiuga obeh gospodičen učiteljic, ki sta prvovrstno strokovno izobražene učne moči, ki sta znale s svojo ljubeznivostjo in ne-utrudljivo požrtvovalnostjo — gospodična voditeljica Jakličeva še s svojimi bogatimi izkušnjami in prav specialnimi, samo njej lastnimi molodami — tako izvanredno ogreti in zainletesirati dekleta za gospodinjski pouk. Tečaj je obiskal tudi vladni svetnik, ravnatelj Rohnnann iz Ljubljane, ki je nadzornik in duša vseh gospod in skih tečajev v Sloveniji, kateri neprestano povdarja, da je za izobrazbo naroda predvsem potrebna izobrazba naših gospodinj. Na tečaju se je mudil en dan, imel tudi sam več-urno predavanje o živinoreji in i>odal dekletom mnogo prav zanimivih in koris nih navodil. Le škoda, da njegovih predavanj niso slišali tudi dru. gl živinorejci. Živa beseda izda veliko več kakor dolgi članki v časopisih. Ce imajo gospodinjski tečaji po deželi res kako pomanjkljivost, je samo ta, da so za predpisano tvarino prekratki ln zahtevalo isvauredno požrtvovalno delo učiteljic in deklet Vsa predavanja so narekujejo, dekleta morajo vse pisati To vzame pa mnogo dragocenega časa, ki bi ga bilo mogoče drugače boljše porabiti. Kako bi bilo delo vsem olajšano, ko bi imele učenke na razpolago primerne učno knjige. Prva skrb poklicanih faktorjev bodi, preskrbeU tem tečajem primernih knjigi Ti tečaji iinajo najlepšo prihodnjost. Vsled draginje naši stariši ne bodo več mogli svojih deklet pošiljati po mesti po raznih .ospodinjskih šolah, ker stroškov ne zmorejo. Brez izobrazbe gospodinj pa preveč trpi družinsko življenje. Pouk posameznih deklet po hotelih in restavracijah je nepopolen in združen z velikimi moralnimi nevarnostmi za neizkušena dekleta. Edini pomoček dekle otn nižjih in srednjih slojev, da si pomagajo do primerne gospodinjske izobrazbe, so U gospodinjski teča i po deželi ki so združeni z primeroma neznatnimi stroškL Ko bi po posameznih župnijah katoliška prosvetna organ' aclja sprejela v svoj načrt skrb za gospodinjske tečaje, bi mnogo pridobilo na praktični vrednosU in neizmerno več koristila ženski splošni izobrazbi kakor s prirejanjem gledaliških burk in iger. Ob sklepu tečaja na Boh. Reli je domači g. župnik izročil vsaki gojenki po dve knjižici »Zdravo in bolno telo« in pa »Boj — jetiki U, darilo zdravstvenega sveta za Slovenijo, in Izrekel naj-loplejšo zahvalo obema gospodičnama učiteljicama in vsem, ki so tečai omog-ičili. BORZA. Zagreb, 22. dec. Devize: Berlin 149 dol52, Italija izplačila 1180—1195, ček 0 do 1195, London 1085—1110, Newyorp 255 do 259, Pariz 0—2100, Praga 363—370, Dunaj 4.40—4.80, Budimpešta 43—44. Valute: Dolarji 253—254.50, carski rublji 19 — 21, napoleondor 0—990, nemška marka 0 do 156, ital. lire 0—1190, angl. funti 10G0 do 10S0. g Urad za ortmrro prirastkarine se ukine. Ker je bil zakon o prirastkarini, kakor znano, žo ukinjen ter so se odmerni zaostanki iz leta 1920. že rešili, se bo r-ad za odmero prirastkarine v Ljubljani z 31. decembrom 1921 razpustil. Neplačane zaostanke je plačati neposredno pri dotičnih davčnih uradih. g ŽPni trg v Ameriki. V Newyorku so noti-rali dne 19. dec. žitu sledeči kurzi: pšenica 129.5, koruza 64, moka Spring Whnat Clears 8.i~-5.25. V Chicagu so notirali dne 19. dec. sledeči kurzi: pšenica 109.18—114 75, oves 33.25, koruza 47.25 do 53.38. — g Ceno kovinam na svetovnem trgu. V Londonu so notirale kovinam dne 19. dec. sledeče cene: baker 60.88, cin 172.38, svinec 25.50, cink 27.62. — g Tone mineralnemu olju na svetovnem trgu. V Nevvyorku so notirale dne 19. t. m. mineralnemu olju sledeče cene: petrolej 15—18.50, terpentin 74—81. g Državno blagajne morajo sprejemati vse novčanice Narodne banke brez ozira na višino vsote, ki se plača. Povodom vprašanj, aii morajo carinske blagajne pri plačevanju carinskih prisloj-biu po deklaracijah sprejemati tudi drobne nov-čanice po 10 dinarjev kadar gro za velike vsote, so je generalna direkcija carine obrnila za pojasnilo na pri. lojna mesta iu je dobilu od gem ral-nega inšpektorata ministrstva financ odgovor Narodno banke pod br. 64.608, z dne 30. novembra t. 1. sledeče vsebine: »Po zakonu o Narodni banki in zakonu o državnem računovodstvu so novčanice Narodne banke splošno plačilno sredstvo v celi državi in vse velike in drobno novčanice so mo-rajo sprejemati brez vsakih omejitev kakor od poodincev, tako od državnih oblasti in drugih zavodov.« g Oddaja melase. Z razglasom generalne di-rekrije posrednih davkov v Belgradu glede oddaje melase, ki je stavljena pod kontrolo finančnega ministrstva in se oddaja v prvi vrsti tvorni-cnm za špirit in drožL potem pa tudi posestnikom in kmetovalcem v onih pokrajinah, kjer se ugotovi, da primanjkuje krme za živali, se ti kmetovalci in posestniki vsled odloka kmetijskega ministrstva vabijo, da svoja naročila priglase pri mestnem magi.'ratu ljubljanskem (gospodarski urad) do konca tega meseca. Odkupna cena je določena s 100 Din. za 100 kilogramov. g Medsebojna vojna posojala nntcnfnih držav. Vprašanjo končne ureditve medsebojnih vojnih posojil med antanlnimi državami vedno bolj stopa v ospredje in od raznih strani se Čujejo glasovi, uaj bi se v VVashinglon sklicala druga, takozvana gospodarska konferenca, ki naj bi se pečala tudi s tem vprašanjem. Stvar je tem bolj pereča, ker so ob času, ko so bila sklenjena ta posojila, medsebojni kurzi večinoma stali al pari, dočim so pozneje zlasti pri manjših državah zelo podli ler vobče ovirajo restavracijo njihovega narodnega gospodarstva. Sama Anglija dolguje Združenim državam okrog 1 milijarde funtov šterlingov ali 5 milijard dolarjev in če bi Amerika takoj zahtevala plačilo, bi Velika Britanija morala plačati samo na kapPalu brez obresti okrog '/, milijarde več kol je al pari vzela na posodo. Od ostalih ameriških dolžnikov bi m.«klh kron Tej aktivnosti o.t^oviiriii tudi rarmornm.n visoki kun čchr*l"vntUe krono. Najv-č |« pripomogel do nk-tivnn«U |?voj! stebla. V»!or«mt» •«> )♦ Dvoril" m 4 mPIlirdo ,V>:. kron. n« trvff^m m -«tu pa »tojl li-vo» riadVor'* ; 2S mf!ti»»-t« h»l kron. lj Znp nik! St. peterske župnije, ki Jim je kra- ni odbor poveril nabiralne pole, naj se .glase naravnost v upravi »Slovenca« in ne v društvenih prostorih. lj Polictjska ura. Polici,sko ravnateljstvo naznanja, da se ne bo dovoljevalo podaljšanje polic"; ke ure ob prilikah kakor Božtč, Silvestrovo in pustne dni, nič več pavšalno na prošn-"' zadruge, marveč mora vsak posamezni k, Če želi podaljšanja policijske ure, sam za to zaprositi in' sicer 8 dni poprej, ter kolkovati prošnjo za 2 dinarja, priložiti pa kolek z.i 5 dinarjev. (K) lj GO milijonov. G. policijski nadzornik Habe je imel včeraj srečen dan. Zjutraj je namreč v Rakeku aretiral soprogo nekega železniškega uradnika, ki je imela pri sebi okrog 60 milijonov kron vrednosti v našem in tujem denarju. lj Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v petek >'ne 9. decembra 1921, smo prejeli nastopno poročilo: Zupan predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar poroča iz predsedstvu o imenovanjih iu odredbah višjega šolskega sveta in oglasi bistvene knrenciie. kar se vza ne brez ugovora na znanje. Odobri so zapisnik zadnje redno seje z ilne 7. septembra 1921. Poročili okrajnega šolskega nadzornika o osebnih izpremembah izza zadajo upravne dobe in pa o raznovrstnih daljših dopustih se vzameta b-ez ugovora na znanje. Za razpisana učna mesla stalnih učiteljic srbohrvaščine nn javnih mostnih ljudskih in meščanskih šolah ljubljanskih se predlože višjemu šolskemu svetu tropredlogi. Sklene se višjemu šolskemu svatu priporočiti, naj nanovo ustanovi in v stalno popolnitev z veljavnostjo od 1. septembra 1922 razpiše štiri učna mesta ka!ehetov na iavuih mestnih ljudskih i n meščanskih 'ah. Sprejmo se predlogi okrainega šolskega ir lika o ureditvi mestnih šckkih vrtov, ki jih »redložiti višjemu šolskemu vetu in občinskem -.vetu. Na znanje se vzame obv -na otvoritev nasta uega razreda aa IL mestni deški meščanski šoli za 1022 23 in sklene so pravočasno potrebno odrediti radi njegove nastanitve. Sprejme in odr' -i so novo službeno navodilo za mestne šolske igo, ki ga je zasnovala posebna anketa pris' 'i pedngoških in administrativnih faktorjev. R se več internih vprašanj, ki so s tem navodilom . zvezi. Ko oojasnita nadzornik in zapisnikar nekaj internih zadev pedagoške in gospodarske vsebine, zaključi predsednik sejo. lj Zvezi vojnih vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani vabi vse članice 28. t. m., t. j. v sredo v pisarno »Dobrodelnosti«, Poljanski nasip št. 10. Razdeljevala se bodo božična darila. Uradne ure od 8.—12. in popoldne od 2.-5. lj Pokujniu-ki zavod i-\ nameščence nam pojasnjuje, da je bilo v časopisju objavljeno besedilo o napovedanem dnevnem redu in sklepu zadnje seje občinskega sveta ljubljanskega gledo ponudbe zavod« za nakup mestnem sve'a r.a Bežigradom pomanjkljivo, tako da nekaterniki mislijo, da je hotel zavod ta svet od vit1 i mestnim nameščencem. Zato zavod ugotavlja, da je v svoji vlogi izjavil, da je prinravlicn kupili le preostanek toga sveta, Č« in kolikor gn ne bi potrebovali mestui nameščenci sami zase. Ij Okradrn orožnik. Orož. naredniku Mirku ITšaju s Polian je ukradla neka ženska v Ljubljani iz suknje dva cekina po 10 kron. lj Tatvin«. Na Krekovem trgu se v zadnjem času zelo krade sadje. Branjevki Kodelja Jožefi je bilo ukradenih 22 vencev fig. — Jožefu Pukel-stelnu je bila ukradena kon'slta oprema, vredna ir,00 kron. Tat je poskušal ukradeno opremo prodali, toda kupec je poklical stražnika, medtem je i>a tat odnesel kopita. Pukelsteinu se jo oprema vrnila. — Zaprli so Trrczlio Intihar, ker Je kot no-trežni-a ukradla g. E. Francheltiju večjo množino prri'a. — Amerik. Double ura in zlata verižica, vredna 8E00 kron, sta bili ukradeni trgovcu Ma'eiu Orehlcu. lj Našel se je na poti od Zg. Rožnika na Večno pot rožni venec. Dobi se v ulici Stare Pravde št. 6 priti. ij Mestni gospodarski urad odda neka' božičnih drevesc revnejšim slojem, šo-Irm in zavodom brezpkero. Dobe se pri hišni1-!! na Gr"du. lj Vnidono. Gosp. Viktor Zntnznik, Emonska cesta 2. je našel na Krekovem trgu zlato verižico. njeirova soproga pa na Rimski cesti zlat prstan Lastnik nai se zglasi v popoldanskih urah pri najditelju. pr Volika pridobitev 7,a zncroliško unlverso. Bogoslovski lokulteti zagrebškega vseučilišča se je posrečilo pridobiti za profesorja na stolicl vzhodnega bogoslovja eneija največjih strokovnjakov na tem polju, P Aurelija P a I m i e r i j a katerega ie prosvetni minister ž.e imenoval na to mesto. P. Palmieri obvlada 8 jezikov, med njimi ruskega. Najbolj se jc proslavil z delom »Orlodoksna dog-matična teologija grško-ruske cerkve«. Z njim bo studii vzhodnih vprašanj pri nns sploh silno pridobil. Palmieri dospe te >lni iz Rima v Zagreb, da nastopi svoje mesto menda ie |>o božičnih pravnikih pr Cankarjev zbornik je Izdala ln založila »Tiskovna zadruga v L ubljauir. S.r. 177. Cena broš. 1H din., vez. 21 din., po pošli 2 din. vefi. Uredil ga je spretno dr. Jo)a Olnnar. Vsebinsko sicer zaostaja za Cankarjevo što.-ilko »Dom in Svctar, vsebuje pa nekaj loh^ih prispevkov. Sodelovali so dr. Iv. Prijatelj. >'r. Jud. Molfr, C. Go-lar, J \Voslor. Barlulovič Niko, nt. A. *erko, dr. Bohuš Vvbiral. Vsebuje ludi dve Cankarjevi av-tobiogrpfiji, nekaj Cankarjevih puMni in njegovih pisem K^t-'it'r| vestnik. c Kardinal Cabričres umrl. Doyen francoskih škofov, kardinal Cabričres, ki je bil škof v Montpellieru, je 21. t. m. v starosM 8-1 let umrl. c Marijin misijonski koledar in I. 1023 ie izšel v Ljubljani. Cena 3 din. Dobiva se: v Ljubljani Tabor 12; v prodajalni Katol lisU.dniJtvn (N i 6-nian). Naioča se v »Misijoniščut, Grobi je. p. D^m. žale. Koledar obsega ca. 1IN) »trani in ie rp-oin-ljen z različnimi misijonskimi »lik.-tni Nai ij« so v njem tudi pregled Mar. družb ljubi ao*ke škofijo. Kaj ie E j-f u!<1 - to je zna3 Lekarnar Fcller - Stubicai Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Tiihnižnn mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbi. I. del: Mehanika togih teles, 11. del: Mehanika elastičnih teles ali nauk o trdnosti. Za študij in prakso sestavil ing. Leo Novak. Cena I. in H. delu z dodatkom 130 D. založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. — Mehanika, snov mnogim tako pusta in neprikupna, je tu obravnavana na nefin, ki zasluži pozornost. S pregledno razporejeno vsebino, z jasnimi slikami in bodi tudi to omenjeno, z lično pisavo napravlja knjiga že pri površnem pregledovanju prijeten vtis. Poglavitna vrlina je, kot že rečeno, v načinu obravnavanja. Zato mislim, da pričujoča knjiga ni samo primerna za tehnični naraščaj, ampak bo dobrodošla tudi izvršujočemu tehniku. Ing. Jaroslav Foerster, OjaČen beton, I. del. (Znanstvena knjižnica II. zvezek.) Cena 15 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ojačen beton je dunes oni način gradbe, ki si osvaja vedno bolj in bolj razne konstrukcije. Da ni teorija armiranega betona ena izmect najenostavnejših, to ve pač oni, ki se je s tem Dve šivilji podrobneje bavil. Vendar je avtor s premišljeno razlago spravil celo snov v enostavno in pregledno obliko s tem, da je obravnaval po vrsti ploščo, tram, rebraslo ploščo in strope v takšnem obsegu, v kakršnem rabi to neobhodno vsak stavbeni tehnik. Tudi najtežji točki demenzioniranja, namreč izračunavanje stremen in zakrivljenjai armature, sta obdelani v tako jasni obliki, da sta dostopni vsakomur, ki pozna vsaj osnovne pojme stavbne mehanike. Z napetostjo pričakujemo napovedanega II. in III. dela, ki gotovo ne bosta gledo skrbne obdelave zaostajala za izdanim delom. dobro izurjeni,] iščeta trajnega i j DELA, najraje pri domačem krojaču. — i Naslov pove pod poštno ležečo Kranj štev. 137. 4C93 Ifji-rsnrjs zdravega in krepkega, s pri-■Uuliil/Ci merno predizobrazbo, iz po- i J šlene hiše, sprejme s 15. januarjem ALFONZ OBLAK, Novo mesto. Več krojaških pomočnikov treznih in veslnih delavcev, za delo v tovarni, se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji tlelo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA ' Stev. 8, v pisarni. 4S8S i I Kupim že rabljen, toda popolnoma v do-' ms bencin motor;1 2 Vi do 3 konjske sile. — Ponudbe na I. ŠIBAL, mizar, Jeseniee, Gorenjsko. I Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, gospoda JOSIP OKOREN predvsem čast gospodu dekanu in gg. kaplanom iz Šmarij, kakor tudi gosp. županu in gg. občinskim odbornikom in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za častno udeležbo pri pogrebu naša srčna zahvala. Bog povrni vsem! Grosuplje, 21. decembra 1921. ŽALUJOČI OSTALI. IVANA TREO, Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico štev. 6. 4051 ižU starejšo gospodično z dolgoletno prakso v knjigovodstvu, katera je verzirana v vseh kontornih delih, sprejme lesna trgovina na deželi. Stanovanje in vta oskrba preskrbljena. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki naj se vpošljejo na upravo »Slovenca« pod: »Knjigovodkinja« 4636. starejša moč, zmožna vseh pisarniških del, za podjetje na deželi, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj ali tekom januarja. Naslov pove upravnišivo lista pod štev. 4652. KIIIBiaKBIB$Ki6BBKBBBE8KeBBBS8BBiK la&tafe&m kirt&ntaM IsliSititAiS _ X —... feBSbikiia kmvm RrnisBrov u^aS Naznanjamo težko vest, da nas je včeraj v sredo ob 9. uri zvečer zapustil sodrug Franc Perim kurjač južne železnice. Ker je bil proletarec, se je moral predčasno ločiti od nas. Jutri v petek ob 4. uri popoldne ga popeljejo iz mrtvašnice deželne bolnice na njivo smrti. V Ljubljani, dne 22, decembra 1921. Politični somišljeniki. je izšel. Cena 30 K. Prodaja se po Sloveniji v trgovinah s papirjem. Posamezna ■.unanja naročila se izvrše le, če se denar pošlje naprej, in sicer za koledar 30 K in za poštnino 10 K 50 vin. 4033 Proda se zaradi bolezni pod zelo ugodnimi p^g o j i || J g ^ dobro idočo gostilno z lepim senčnatim vrtom, na prometnem kraju v mestu Ljubljane. Pismene poizvedbe na upravo lista pod: »Ugodno!. m Naš oče, brat, svak in stric Dr. Valentin štempihar advokat v Kranju je danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek, dne 23. t. m. ob treh popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Zadušnica se opravi v soboto, dne 24. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi. Prosi se tihega sožalja. Kranj, dne 21. decembra 1921. ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega obvestila. 3 sob s pritiklinami, zračno in solnčno, zamenjam za enako s 5 ali 4 sobami. Oboje v v mestu. Dam tudi nagrado. Pismene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod številko 4670. :-: ali tudi eno z dvema posteljama (lahko tudi nemeblovano) išče podjetnik, ože-njen, brez otrok. On in žena sla ves dan odsotna. Cena postranska stvar. — Dopisi pod »Mirna stranka« na Ananočno družbo Aloma Compauy, d. z o. z., Ljubljana. 4G78 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila na Mirju št. 2 moderno opremljeno delavnico za splošno mizarstvo. Izvrševala bova vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprostejšega do najfinejšega solidno in najceneje. stavb, in galanterijsko kleparsko, LJUBLJANA. :igB33^:aBa®EaaffiEisa£ Kraste, lisaod trunuie yri Človeku in živalih HafSoImasiCo, ki je brez iluiia in ne maže penla. fsKaaiiEzja 1 lonček za 1 osebo do pošt 15 kron pri ran 7 Ickarssa &isasaJ> Ujui>3 ana. Slovenija. v Ljubljani v sredini mesta na prometnem kraju. Lokal in stanovanje kupcu takoj na razpolago. Posredovalci izključeni. Več se izve v upravi »Slovenca* pod: »UGODNOST« 4614. Ing. Gvidon Gulič, Parni kotel. (Znanstvena knjižica 1. zvezek.) Cena 15 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ing. Gulič je svojo razpravo namenil kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovodjem in drugim praktičnim osebam, zlasti pa naraščaju. V splošnem podaja spis vse, kar treba vedeti o parnem kotlu. Terminologijo je deloma ustvaril po slovenskem in drugih slovanskih jezikih. Posamezna poglavja so tudi čisto znanstvena ter upošteva najnovejše izume na tem polju. Knjigo toplo pozdravljamo in priporočamo. | Najcenejše in naj-1 boljše J®?" zrar- za vse instrumente nudi trafika MODIC Kopitarjeva ul. 1 (nasproti Jugosl. tisk), vagon postaj Zidani most do Maribora Istotam se dobe, ozir. naroče Narodno vsaka množina Ponudbe so naj pošljejo i pesmi za sred. glas s spremlj. na elektrarno v Poljfane. | *Ccna 6 dln_f po°pošti J din 3 1-60, 2-40, 3-20, 4 00 in 4-80 m dolg, od 20 cm premera naprej, so kupi franko Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani. K 8' je srečka državne razredne loteriie III. kola, katpra lahko zadene v najsrečnejšem slučaju K 4,000.000-—. Ker se žrenanje I. razreda vrši že dne 2. in 3. januarja 1922, naj se blagovoli poslati naročila najkasneje do 28. t. m. Cene srečkam je: Cela K 192—, polovična K 96'—, četr-tinka K 48—, osminka K 24—. Poštnina —. Srečke ima na prodaj v to pooblaščeni prodajalec srečk Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. aHSTTTTI je pričela izdelovati in priporoča: Selektor Portlandcement (Flugstaub) najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1 * 3 na cm2 Selektor — fin — Portlandcement počenja vezat v poldrugi uri m izvršuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cemcntom se bo ludi izdelovalcem cementne opeke, in sploh cementnih izdelkov, zelo ustreglo. — Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila Ravnateljstvo tovarne cementa. Zidani most. VEaBHBBBBBBBBBKBBBESBraHiSHIiiiiZHBHBimHEEZBBBBKSSil&ESBBiBBBBSSBB a Večje industrijsko podjetje v prijaznem kraju na deželi, usnjarsko stroke h samostojna Scujipvs ■ a ■ » n ter obenem korespondenta, zmožna slovenščino, nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine. Za stanovanje jo preskrbljeno. Reflektira so samo na resno in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. Sprejmejo se tudi za to delo event. samostojne ženske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami pošljejo naj sc na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »200«. .iaBaBBBflBBffiBBBBaBBBaBBBHBBBBBBBBBBHBglEaBBBaBBIIBISIBaBBBra HOFMAN, Zagreb, Ilica 12 II, m ' &22 F t 01 o KM o M •ta ffl >m (S W © i*. bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterie. Čekovni račun številka 10.509, — Brzojavni naslov1 Banka, Ljubljana. — Telefon štev. 261 in 413.