Mariborska oblastna skupščina. Dne 19. t. m. je zborovala oblastna skupščina v Mariboru. Njeno glavno delo pri tem zasedanju je bil proraču* za leto 1928. Poleg tega je oblastna skupščina sprejela razne predloge in izrekla zahteve, ki naj služijo za gospodarski napredek naše oblasti. Ne toliko iz teh predlogov, kot še posebno iz praračuna samega se more spoznati, kako stališče zastopa SLS v oblastni skupščini, kjer ima večino. Četudi je naša stranka pravicna do vseh stanov in tudi do dežele kot do mest, vendar so naši politični nasprotniki zahtevali v ta proračun, češ, da preveč daje kmetu in delavcu pa obrtniku, premalo pa drugim slojem. Ta očitek je bil neutemeljen, vendar kaže, kako prav je, da so slovenski kmeje, delavci in obrtniki kot en mož za SLS. Izdatki oblastnega proračuna. Prvi del proračuna obsega izdatke, stroške, ki jih ima oblastna skupšcina za delo, ki ga vrši. Ti stroški znašajo: Za oblastno skupšcino 574.500 Din Za oblastni odbor 345.000 « Za oblastni osrednji urad 1^15^§9. L. Za skupno oblastno upravo torej 2,435.380 Dia Za naša zdravilišča: Rogaška Slatina 12,299.894.50, Dobrna 1,172.500 Din, za poslopje oblastnega odbora 50.000 Din in amortizacija investijskega posojila 1,600.000 Din. Za oblastno imovino torej skuuaj 15,122.394.50 Din. Gradbena dela. Za osebne izdatke 563.800 Diiz Za cestarje 870.361 « Za cesto Lesično — Prevorje — Sv. Urban 300.000 « Za cesto Goraja Radgona — Sv. Benedikt 200.000 « Za cesto Sv. Jurij — Marija Dobje 400.000 « Za cesto Sv. Ožbalt — Kaplja 100.000 « Za cesto Radmožanci — Turnišče 200.000 « Za cesto Polzela — Sv. Andraž — Velenje 100.000 « Za dravinjsko cesto v ptujskem okraju 100.000 « Za cesto Svetinje — Središče 100.000 « Za cesto Sv. Jernej — Preloge 50.000 « Za most v Perovcah 6.000 « Za cesto Zibika — Pristava —. Belo 200.000 « Za medjimurske ceste 100.000 « Podpora okr. zastopom in občinam za ceste 400.000 « Za izobrazbo cestarjev 100.000 « Za nabavo parnega valarja in drobilcev kamenja 1,000.000 « Ta poslednji milijon se bo najel kot posojilo in se b» v tem proračunu (?dplačalo le. 160.000 Din. Vse svote, M so bile v lanskem proračumu določene, pa se še niso mogle vporabiti, ostanejo za one ceste kot je bilo lani doloceno. Regulacije potokov. Država hoče sama regulirati sledeče velike reke v Sloveniji: Savo, Dravo in Muro. V ta namen bo najela visoko posojilo in delo prihodnje leto začela. Oblastna skupščina bo ^egulirala le manjše potoke. Kljub temu je letos ob Muri podvzela nekatera najnujnejša popravila, <_a je rpreprečila nesrečo im TeJ-k«aalco §kodo. Proračns ima za regulacije sledeče stro&lce: Za Pesnico 500.000 Din Za Mislinjo 200.000 « Za Mežo pri Giištanju 100.000 « Za Dravinjo 100.000 « Za Žičnico 100.000 « Za Trnjavo 100.000 « Za Šcavnico 10.000 « Ker bodo letos regulacije na nekaterih potokih kon6aue, pridejo v prihodnjem proraounakem letu drugi na vrato. Za kmetijstro. Celotni proračum za kmetijstvo znaša 5,003.357 Din. V tem 9O obsežene kmetijske šole, ki jih je oblastna skupščina prevzela, kmetijski teoaji, podpore za poljedelstvo, živinorejo, vinarstvo in sadjarstvo, zadružništvo, živinozdravništvo, gozdarstvo, čebelarstvo, hmeljarstvo in sploh za vse različne painoge kmetijstva. Ta oddelek proracuna kaže, kako skrbno je oblastna skupščiaia šla na delo za napredek našega kmetijstva. Za idrarstro. Oblastaa skupščina je prevzela od države vse alravstveoe ustanove, vse bolnice in hiralnice, zdravstveno službo po okrožjih. Za vse te izdatke potrebuje 7,951.570 Din. Naee bolnice so bile vsa <ta leta zanemarjene in treba je veliko po-praviti. V ta namem je oblastna slcupscina najela posojilo od 2,000.000 Din in bo s tem denarjem povečala bolnico v Mariboru in Celju. Prvotno ae je nameravalo najeti še posojilo 10,000.000 Din za zidanje lastne umobolnice. Ker pa bi se za fo težko našlo primenio kritje, doklad na davke pa oblastna akupščiina noče vpeljati, ker so že davki itak preveč visoki.se je to delo odložilo na poznejši cas. Oblastnemu odboru se je svetovalo, da stopi v stik z usmiljenimi brati v Vrbju pri Žalcu, da se tam pripravi umobolnica za one bolniike, ki bi jito. Ijvrbljaniska umobolnica ne mogla sprejeti. Za najrernejše. Gotovo bo vgaik odobraval, da je oblaatna sikupščina mialila tudi za najrevnejše med nami: na zanemarjono kt zapušceno deco, oa siromasne in onemogle po naših obdiaah, na ane, ki morajo s trebuhom za leruhom, na vinidarje, na one, ki so brez stanovanj, ki isoejo dela, in je za vse to dolocila izdatkov 1,288.000 Din. Za isobrazbo. Kaikor kmetsikeniu iin delavskenm stasru, taiko priznava SLS tudi obrtnemu stanu pravioo do strokovnega šolstva. Oblastaa slnipščina je v tem oziru določila nad 300.000 Din. In da bo več prometa, se naj dvigne in smotreno goji tujski promet, tzato 4x> oblastna slaipšeima žrtvovala v ta namen 150.000 Din. — Revnejšim občinam, ki morajo zidati šole, bo dala primerne podipore, xa kar je določen znesek 250.000 Din. — Za revne učence bo razdelila 150 tisoč Din posebno ob meji. — Za društva in razne kulturne naprave je določila lepe svote, vse r slnipoaem naesku Din 793.000. Odkod denar? Kdor je do zdaj bral, kaj bo oblastna skupšSina vse izdala t letu 1928 v korist našega ljudstva, je moral pa«5 vprašati, odkod ima vendar oblastna skupščina toliko denarjal Saj vsi stroški znašajo velLko svoto 42,423.171 Din. Ako bi morala oblastna skupšcina to veliko svoto kriti z dokladami na naše direktne davke, 'bi seveda to gospodar»tvo kritizirali. Toda SLS, ki je gospodarica v sdrupščini, je našla vire drugod. Najpreje je prejela od Beograda I>in 8,460.382. Iz onih posestev, ki so bila nekoč deželna last, kot Rogaška Slatina in druga, bo prejela 14,721.817 Din. I« državnega proradima leta 1927-28 prejme še 1,426.510 Din. Ker pa te svote še tte krijejo vseh izdatkov, je oblastna skupsčina določila sledeče iakse: Takso na ponočevanje, ples, kvartanje, ki bo nesla 1,000.000 Din; takso na avtomobile in motorje, ki bo nesla 841.000 Din; takso na kinopredstave, kar bo dalo 300.000 Din; taksa na lovske karte bo dala 80.000 Din, taksa od zakupnikov lovišč 200 tisoč Din; 25% doklada na težko industrijo 400.000 Din; taksa na dohodke upravnih svetnikov bank 100.000 Dia; 100% doklada na pivo bo dala 3,400.000 Din, 100% doklada na žganje, rum in likerje 800.000 Din; 100% doklada na špirit 3,600.000 Din; 50% vinska trošarina 2,479.462 D; oblastna davsčina na elektrioni tok 1,600.000 Din. S temi dohodki pa se bo lahko pokrilo vse izdatke. Te takse so taiko naložene, da jih pravzaprav nihče prav me občuti in jih nihce ni prisilj-etn pla«5ati, plažuje jih le tisti, ki si kaj privoščL To bo pa že šlo! Modro gospodarstto SLS. I_ Bbojrovamja oblastne skupščine v Mariboru je to še najbolj zauimivo, kako so naši nasiprotniki kar po vrsti vstajali io začeli govoriti: »Priznati moramo, da večina (to je SLS) modro gospodari!« — Ako to celo naši nasprotniki priznavajo, koliko bolj bodo to priznali naši prijatelji in somišljeniid po vsej pokrajinL Priznati je treba, sicer, da tudi SLS sne zna delati cudežev, da bi vse v enem letu napravila. Veseli pa smo lahko, da smo obl. skupščino zaupali ravno SLS, ki zna *5uvati ravno gospodarsko šib kejše in zna taiko gospodariti, da kmetov, delavcev in obrtnikov ne zadene s kakimi dokladami. Zunaj med narodom znajo nasprotniki sicer vse mogoče govoriti 4n morda tudi lagaiti. Delo pa bp, ki bo pričalo za SLS. Razni predlogi. Oblastna skupščina je sprejela več ustmeoih in pi8menih predlogov, ki so po velikl večlni vsi priali iz vrst poslancev SLS. Naši poslanci so v«i brez razlike zelo delavni in sla^bni za svoje okraje. Tu moremo naveati samo najvažnejše. Snipščma je isprejela predloge: 1. Naša univerza v Ljabljani mora v celoti ostati še nadalje. 2. Ukiniti se mora nameravana določba, da bi se 50 km od drž. meje n-e smelo brez posebnega dovoljenja prodajati posestva. 3. Voja&ka oblast naj nič več ne kliče vprežne živine, konje ioi vole na orožne vaje. Ostali predlogi od posameznih poslancev so posebne okrajme potrebe.