DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 35
Gorica - Trst, 27. avgusta 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65.— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
PoSt. ček. rae, St. s-18127
Izhaja vsak petek
Prekletstvo
internacionalizma
Ko je Kominform izobčil Tita in njegovo partijo, je vso Evropo, zlasti pa nas Slovence zanimala, kakšne posledice bo ta dogodek sprožil v Komunistični partij Tržaškega svobodnega o-zemlja ter v njenih številnih narodnostno mešanih pomožnih organizacijah UAIS, OF, ASIŽS itd.
Najprej se je zgodilo tisto, kar so pametni in trezni ljudje pričakovali in napovedali, italijanski komunisti, ki imajo v tržaški partiji večino, so se ob prvi preizkušnji rdeče-ga»bratstva« izrekli za Kominform, to je, za italijansko partijo.
Tega niso storili, ker bi se morda čutili najprej rdeče int er nacionaliste, marveč ker so najprej Italijani, šele potem komunisti. Zvto so pač potegnili z italijansko, ne z jugoslovansko partijo, od katere so vsa leta živeli. To resnico je zmagoslavno potrdil ter jo tržaškim italijanskim komunistom v dobro prištel celo šovinistični desničarski tisk.
Poleg tega se je pa zgodilo še nekaj, kar bi bil le težko kdo■ pričakoval. Za Kfimin-form, za •internacionalizem ter v tem primeru za italijansko partijo se je opredelil tudi velik del slovenskih komunistov na Tržaškem. Ti so s tem pokazali, da so najprej komunisti, šele potem — Slovenci.
Nič 'se niso menili za to, da s tem dajejo italijanskemu šovinizmu nov povod, da bo lahko dokazoval »popolno« italijanstvo te zemlje. Priznali so, da jim je bližji in ljubši italijanski, kitajski ali zamorski komunist kakor pa lastni brat -Slovenec, ki ne veruje več v istega strankarskega boga.
Če bi šlo pri tem opredeljevanju samo za razdor med komunisti, bi nas to ne zanimalo, oziroma, bi nas kvečjemu veselilo.
Toda resnica, ki se za tem skriva, je dosti bolj žalostna. Ta resnica pravi, da se ie del Slovencev na tem dragocenem ozemlju boli ali manj zavestno, bolj ali mani trajno odpovedal slovenstvu ter pripadnosti k lastnemu narodu. In vse to na ljubo neki megleni vesolnostni ideologiji, katere končni cilj je uničenje samobitnosti malih narodov ter s tem uničenje teh narodov samih.
Na tem mestu smo že pogosto poudarili, v čem vidimo eno poglavitnih nevarnosti, ki Slovencem grozi od komunizma — namreč v načrtnem ubijanju narodne zavesti ter v uspavajočem varanju našega ljudstvu z neko megleno mednarodnostjo in različnimi nenaravnimi » bratstvi«.
Res je dejstvo, da so se slovenski komunisti v Trstu izrekli za Kominform in za italijansko partijo, najprej in najbolj udarilo tiste, ki so naše ljudi tukaj pet let vzgajali v tem narodno usodnem internaciondizmu. Toda to dejstvo nič ne zatnnjšuje škode, ki jo ie zaradi tega utrpelo slovenstvo.
O komunističnem interna■ cionalizmu smo navajeni misliti, da je orodje, s katerim se okorišča samo sovjetski imperializem. To je samo delno res.
Komunizem in rdeči inter-
oKacodnl daia na 0
pčlriafi
Slov. dem. zveza za S T O vabi vse demokratične Slovenee, Hrvate in Srbe na narodno prireditev, ki bo v nedeljo 5. sept. ob 4. uri na Opčinah (na travniku „Pikele“ nasproti strelišču). V teh usodnih dneh nujno potrebujemo strnitve naših vrst, pobude in jasnega gledanja na politični položaj pa tudi razvedrila in poživljajoče zabave. Za vse to bo preskrbljeno. Program bo objavljen v prihodnji „Demokraeiji“.
Prvo nedeljo septembra se zberemo na Opčinah
Zapuščina naših očetov, dedov in pradedov klije in brsti na edini svobodni slovenski zemlji v Evropi. Dediščina svobode, narodne zavesti, demokracije, pravičnosti, enakopravnosti; zapuščina ljubezni do krvnega brata in dobre slovenske grude; vse to poganja iz svete slovenske zemlje, ko je bila ta nesrečna zemlja na dolgo in široko poškropljena s krvjo slovenskih mučenikov in s solzami slovenskih mater. Posejali so jo s slovenskimi kostmi naduti fašistični krvniki. Slovenska življenja so padala zaradi upora slovenskega človeka proti divjemu nacizmu in padala so na žalost po izdajalski bratovi roki, kateremu je bila v napotje slovenska hrbtenica, slovensko poštenje, pravicoljubnost in nepodkupljivost.
Sto in stoletne žulje našega kmeta, ki so živo dokazovali, da je pošteno življenje mogoče le s pridnim delom lastnih rok in duha, da se narodovo premoženje gradi z varčnostjo, s skromnostjo in skrbnostjo, vse te neizpodbitne priče slovenske pridnosti in podjetnosti je bilo treba uničiti, razdejati narodno i-movino in jo zmetati v žrela pohajačem in delomržnežem, da se "tako ustvari splošno beraštvo in oblikujejo kadri nestvorov, ki so pripravljeni izvrševati najtežje zločine za
Judeževe groše in krožnik oblastnosti. Na raven splošnega beraštva je bilo nujno potrebno ponižati ves narod, da bi tako prisilili posameznika, da nag in sestradan, zlomljen na duhu in telesu pridrsa s* prazno skledo k beraškemu kotlu, kjer mu »milostno« nalivajo zajemalko presne prežganke.
Nalagani in izropani narod na našem ozemlju, ki z dneva v dan opazuje »socialno pravičnost« na oni strani*gelezne zavese, kjer se komunistična hierarhija masti v izobilju, medtem ko narod umira od gladu, se danes razočaran in ogoljufan trumoma odmika od prevarantske mednarodne zarote. '	*
Slovenska zemlja, prepojena s krvjo in solzami, poganja v teh dneh sveta izročila prednikov, kipi iz sebe duha slovenskih taborov in kliče ves naš narod pod edino češtitljevo zastavo — brez sramotnega žiga krvi in zločinov, — pod katero so si naši predniki krojili pravico in postave in ki jo je tako visoko dvignilo v preteklosti naše politično društvo Edinost in	nadaljuje ' danes
njeno poslanstvo Slovenska demokratska zveza v Trstu.
Ta slovenska zemlja, bratje in sestre, vas kliče in vabi pod starodavno slovensko lipo, da dvignete svoj glas pred prevaranim naro-
nacionalizem lahko izkorišča vsak, ne samo sovjetski imperializem, v. svoje, namene. Lahko ga izkorišča vsak naš sovražnik, če mu to služi za razkrajanje našega naroda, za uničevanje njegove odpornosti ter za zasužnje-vanje naše dpmovine.
2e med vojno smo videli, da se niti fašizem niti nacizem nista prav nič pomišljala uporabljati komunizem in netiti komunistično revolucijo za uničevanje Slovencev. Tudi danes je tako pripravljen delati vsakdo, ki mu je slovenski narod trn v peti. Pri tem politična barva ali režim takega sovražnega imperializma ne igra nobene vloge. Enkrat s komunističnim, drugič z drugačnim internacionalizmom — kakor pač tujim koristim in tuiim ciljem najbolj kaže!
• Zaradi podedovanega nagnjenja k tej usodni .bolezni in zaradi dolge vzgoje je nevarnost, ki našemu narodnemu obstanku grozi od takega inter nacionalizma. dosti večja, kakor pa večina med nami morda misli.
Če se te nevarnosti ne* bomo o pravem časa zavedli,
se utegnemo na ljubo rdeči ali kaki drugi napačni inter-nacionalistični ideologiji spet cepiti in to v najbolj nevarnem času, ko nas bi reštki samo narodna sloga in strnjenost.
A ni dovolj da se tega samo zavedamo. Nevarnosti, ki nam grozi od takšnega inter-nacionalizma, se moramo tudi ubraniti. Pot za to je pa samo ena.
Začeti moramo sami sebe vzgajati spet v pravi narodni zavesti, ki izvira iz zgodovinsko utemeljenega spoznanja, da moremo živeti in se ohraniti samo kot Slovenci, pa naj gre pri tem za posameznike ali za celoto.
Začeti moramo oznanjati bratstvo med nami samimi; bratstvo, ki se bo kazalo v tem, da nam bo. stiska in usoda drugače mislečega Slovenca bolj pri srcu kakor u-soda enako mislečega Francoza, Kitajca ali zamorca; da nam bodo koristi in bodočnost lastnega naroda v celoti prva in poglavitna skrb, njegova rešitev pa na-
dom in pred svetovno javnostjo in svobodno ter prostovoljno, ne nagnani od plačanih biričev, brez pretnje in strahu, jasno in pogumno obnovite oporoko slovenskih očetov in dedov;
Za narodne in človečanske pravice;
za enakopravnost in mirno sožitje s someščani italijanskega jezika; za nedotakljivost mirovnih pogodb in za takojšnjo izvedbo samostojnosti SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA;
za spoštovanje vere, političnih prepričanj, za svobodo mišljenja, tiska, zbiranja in govoru, za popolno osebne svobode; za boljši in izdatnejši kruh in za resnično socialno pravičnost!
Proti nasilju; proti ubijanju duha in človekove svobode;
proti goljufiji in laži; proti obrekovanju, kleveti, za-
sramovanju, hujskanju in grožnji; proti umorom, zaporo m, ugrabi jen jem; proti tatvini narodnega premoženja, proti lažnjM »fratelanci«; proti korupciji in nemoralnosti; proti socialnemu klikarstvu; proti ogabnemu komunističnemu kapitalističnemu izkoriščevanju.
Slovenska narodna skupnost nas kliče, rojaki, da pred vsem svetom popravimo o-braz slovenskega človeka, ki so ga tuji plačenci izmaličili in nas tako nevredno in lažnivo predstavljali kulturnemu svetu. Pokažimo svetu svoje pošteno čelo, tako, kakršno je oblikovala naša resnična kulturna zgodovina!
Usoda našega ozemlja se bliža 12. uri, zato, rojaki, vsi na plan; vsi tisti, ki ste v | najhujših dneh krvavih orgij ohranili čisto čelo slovenskega obraza, pa tudi vsi tisti, ki ste bili v dobri veri z goljufivimi narodnostnimi prevarami zapeljani in tisti, ki ste se v obupu vrgli pod krvavi plaz; prav vsi, ki vam je usoda naše zemlje, dobrobit naših otrok in čast .slovenskega imena pri srcu, pridite z vseh vetrov na naše Opčine — v srce slovenske primorske narodne zavesti
v nedeljo 5. sept. ob 4. pop.,
da skupno in polnoštevilno zakličemo vsemu svetu, da j smo Slovenci tu in da tu', lio-| čemo ostati kot enakopravni in svobodni državljani Svobodnega tržaškega ozemlja!
Rojaki, nimamo nakradenega denarja slovenskega delavca in kmeta, zato vas ne moremo prevažati z avtobusi in kamioni! Pridite, rojaki, tako, kakor so romali naši predniki, pridite vsi, ki ljubite slovensko materino besedo!
Obletnica zločina
Dne 31. avgusta 1947 so komunisti ugrabili našega sodelavca in urednika Andreja Uršiča iz Kobarida.
V zavetju temne noči so ga z zvijačo zvabili v zasedo. Napeli so mu vrv čez cesto, ki vodi iz Kobarida v bližnji Robič. Zjutraj so našli tamkaj le pretrgano vrv, dva nabita samokresa in v grmovju motorno kolo.
Sledovi so pokazali, kako so ga vlekli po tleh s ceste v jarek, od tod dalje preko travnikov in skozi gozdove po pobočjih Matajurja in Kuka. Pri Volčah so ga prepeljali čez Sočo v Titovim.
Vsa gornja Soška dolina se je zgrozila nad gnusnim zločinom. Zgrozili so se ob misli na dejanje svojih bodočih gospodarjev. Soška dolina je stala tik pred priključitvijo.
Zakaj so ga ugrabili? Dobro so vedeli, kdo je Uršič. Zaveden Slovenec, mož brez madeža, odkrit demokrat in neizprosen nasprotnik političnega nasilja, laži in prevare. Njegovo pero je bilo ostro a stvarno. Komunisti so mu vedno podlegli, kadar so bili prisiljeni, da se spuste v boj, pri katerem zaradi javnosti niso mogli uporabljati nasilja. Odkritih in prikritih groženj se Andrej Uršič ni ustrašil.
Imel je še eno lastnost. No-
loga. za katero smo pripra vi jeni vsi enako in nesebično.] beni prošnji ni mogel odreči, delati,	I	To njegovo lastnost so zlo-
do nikdar zavedli, da bi se posluževal njihovih sredstev za politično uveljavljanje — kajti zlo rodi le zlo, ki končno pokoplje zločinca samega«. In glej, kako se je to izpolnilo! Stavba laži, prevare in nasilja se danes podira sama od sebe.
Zato je spomin na Andreja Uršiča danes med nami bolj živ kot kdaj koli. Primorska ga ne bo nikdar pozabila. Naj je njegova usoda kakršna koli — ostal bo svetel .vodnik. Njegovo ime bo vedno povezano s preroditvijo naše ožje domovine. Pozabljen pa tudi ne bo zločin: vsi tisti, ki so pri njem sodelovali, naj se zavedajo, da nihče ne bo utekel roki pravice.
Od srede  do srede-
činci izkoristili in ga izvabili v zasedo.
Človek je nosilec ideje. Če ubiješ človeka — uničiš idejo." Strašna enostavnost! Te so se hoteli poslužiti tudi komunisti. Ugrabili so Uršiča, ker so mislili, da bodo z njim uničili idejo, katere nosilec ie bil. Toda ušteli so se. Nasilno so spravili s poti Uršiča, a ideje — niso uničili. Pregloboko je zasidrana tudi v srcih drugih, da bi jo uničili zgolj z Urši-čevo ugrabitvijo.
Da, Uršič je narodu odpiral oči in komunisti so izgubljali tla pod nogami. Pristaši so jih zapuščali drug za drugim. Zato so ga odstranili — toda samo enegaHzmed tiso-čev, čeprav enega izmed najboljših.
Čez štiri dni bo poteklo leto. Spominjamo 'se njegovih besM: »Komunisti me ne bo-
19. AVGUSTA : Združene dr* žave, lrelika Britanja in Francija niso sprejele konvencije sovjet* skega bloka o podonavski plovbi. — T udi na Švedskem imajo prij mer »Kosenkine«. Tam so Sovjeti hoteli prisiliti, da bi se vrnila v Sov jeti jo 19 letna Lidija Makavoi va, ki hoče ostati v svobodnem svetu. — Komisija Združenih nas rodov za Balkan je znova ugotos vila, da prejemajo grške komuni: stične tolpe izdatno vojaško pomoč 'oil sosednih držav, ki imajo komunistične vlade. — Potem ko so obmejne straže ustrelile bivšem ga Titovega načelnika glavnega štaba generala Arso Jovanoviča, je začela OZNA z obširnimi aren tacijami. Pozaprli so doslej že več stotin visokih oficirjev jugosl. armade in veliko število visokih funkcionarjev. — Francoska vlada je sklenila povabiti ostale zahodi noevropske države, naj bi se ude* ležile razgovorov za ustanovitev evropskega parlamenta. — Ben nard Shaw se je precej ostro izra= zil proti komunistični taktiki. Znameniti pisatelj je dejal, da se mu upira ideja o svetovni revo* luciji in revolucionarjih, ki rušijo kapitalizem v pondeljek, so revo; lucionarji v torek, v sredo pa že nadomeščajo kapitaliste v borbi proti socializmu. — V Nemčiji se množe primeri ugrabitev otrok, ki jih vozijo v Sovjeti jo na vzg a-, janje v komunističnih naukih. — Francoska narodna zbornica je z veliko večino odobrila vladno politiko v Indokini, kjer je v teku ostra borba proti komunistom. — V Berlinu je prišlo že ponovno do streljanja in nemirov na meji med sovjetskim in britanskim področjem. Splošno mnenje v Nemčiji je, da hočejo Sovjeti provocirati nerede, da bi potem lažje opravičili svoje zahteve po zasedbi vsega Berlina.
20. AVGUSTA: Zahodni dU plomati kar naprej razpravljajo v. Moskvi. O čem, nihče ne ve, ker so razgovore obdali z nepredirno tajnostjo. — Vsi sovjetski sateliti nadaljujejo z besno gonjo proti legendarnemu maršalu Titu, ki ga obkladajo zdaj z najbolj prostaškimi psovkami. — Združes ne države so zahtevale od Sovjet tov, naj odpokličejo generalnega konzula Lomakina, ker je kriv ugrabitve učiteljice Kosenkine. — Pravijo, da je Stalin že imenoval Titovega Ttastednika — tudi nam dobro znanega komunstičnega »generala« Peka Dapčeviča, ki je osvobajal naše primorsko ljuds stvo. — Sovjeti so začeli obnav> Ijati bivše Goebelsovo propagand dno ministrstvo, da ga bodo pret uredili v sedež sovjetske propan gande za vzhodno Nemčijo. — V inozemstvu so odstopili nadaljnji romunski diplomati. Iz Prage pa je pobegnil bivši češkoslovaški
Ob obletnici podlega komunističnega zločina - ugrabitve borca za svobodo in demokracijo, našega urednika dr. ANDREJA URŠIČA, ustanavlja »Demokracija" v spomin na svojega prvoborca tiskovni sklad pod njegovim imenom. Dosedanji tiskovni sklad ^Demokracije" se bo poslej imenoval
URŠIČEV TISKOVNI SKLAD
Komur so mar vzvišeni ideali človeških svoboščin, človekoljubja in narodne ljubezni, kdor je zagovornik ne-potvorjene resnice in svobodnega tiska, kdor obsoja politični ziočin in telesno ter duhovno tlačanstvo, ta se bo oddolžil spominu velikega in čistega demokrata ANDREJA URŠIČA ter podprl stvar, za katero je živel, dokler mu to ni zločinsko onemogočil nasprotnik, ki se je ustrašil resnice.
ZA ŽELEZNIM ZASTOROM VRE
Od srede ________________do srede___________
ministrski predsednik dr. Stran: sky in znani praški župan in poli* tik dr. Zenkl. — Na Češkem so začeli na moč s preganjanjem »Sokolov«. — Nova ameriška reakcijska letala so prispela v Nemčijo. — V Palestini so na področju gore Sion znova izbruh: nili siloviti boji. — Avstrijska vlada pripravlja »Črno knjigo« o sovjetskih zločinih v Avstriji, odkar so komunisti osvobodili deželo.
21. AVGUSTA:	Približno	30
baltskim beguncem je spet uspelo zbežati iz domovine. Z majhno jadrnico so pripluli te dni v K a: nado, kjer so našli zavetišče. — Se dva jugoslovanska oficirja sta pribežala v Budimpešto. Izjavila sta, da v armadi raste nerazpolo* žen je proti Titu. — V Grčiji se operacije proti komunističnim toh pam bližajo uspešnemu zaključku.
— V Indoneziji in na Malajskem pa se komunistični upor trdo* vratno vzdržuje pri življenju. — Ameriška industrija , je dosegla pomembne uspehe pri izdelovanju vodljivih izstrelkov z velikim ak: cijskim radijem, proti katerim še
«• niso našli obrambnega sredstva.
— Češkoslovaški komunisti trdi: jo, da je Kardelj glavni krivec za izdajstvo, ki ga je zagrešil Tito <£ Co.
22. AVGUSTA : Američani vr: šijo najnovejše atomske poskuse v tesnem sodelovanju z Angleži in Kanadci. — Na svetu je osem velikih industrijskih središč — vsa ležijo nad 30. severnim vzpo> rednikom, in zato pravi pionir ameriške ga letalstva general Karl Spaatz, da je treba zgraditi čim več takih letal, ki bodo lahko do: segla vsa industrijska središča 'na evropsko — azijskem prostoru. — OZNA je začela z velikansko »čistko« v armadi, iz katere hoče odstraniti vse simpatizerje Ko: minforma, t. j. Sovjetov. — V Amsterdamu so svečano otvorili svetovni krščanski kongres. — Iz Madžarske poročajo o novih are: tacijah komunističnih nasprot: nikov. — Na Slovaškem so iz: bruhnili nemiri naperjeni proti Židom. — Zagrebški komunisti se zdaj pozdravljajo z »Živijo Ti: to«, podobno kot svojčas Nemci s »Heil Hitler«.
23. AVGUSTA:	Iz Francije poročajo o katastrofalnem naza: dovanju komunističnih glasov pri občinskih volitvah. Teko je v ob: čini AnneUn do1.'a m-dikomu: nistična zvn..u, ki jo sestavljajo degauvUli, republikanci in socia: listi 2165 glasov, komunisti pa 815. Podobno je drugje. — Češko: slovaška je ukinila vse vizume na
not”'u llotlh za Tito: vino. — V Nemčiji se množijo pobegi sovjetskih vojakov in čast: nikov. — Zastopniki treh zahod: nih velesil so imeli nad štiriurni razgovor s Stalinom in Moloto* vom. Opravili verjetno niso n’* ker so bili ob obl, v'. siabe volje ib redkobesedni. — Osebje jugo: slovanskega poslaništva v Perziji se je izneverilo Titu in zaprosilo sovjetsko vlado, naj ga sprejme pod svoje pokroviteljstvo.
24. AVGUSTA: Sovjeti so preložili volitve na svojem pod: roč ju v Nemčiji z» celo leto, ker se boje, da bi komunisti in poi dobne stranke doživeli katastro* falen poraz na voliščih. — Na Češkoslovaškem se pojavlja v go: spodarstvu vedno večja zmešnja: va in komunisti groze s teškimi ukrepi proti delavcem. — Novi visoki častniki jugoslovanske ac made so pobegnili v inozemstvo. Najvažnejši je »general« Pero Popi voda, dobro znani bivši n»* rednik in krvnik Slovencev med komunist, revolucijo. Zbežal je v Romunijo in podaja tam goro* stasne izjave In zmerja »legen« Čarnega« heroja Tita. — A meri: (Oni pripravljajo nova velika zračna oporišča v Angliji.
Francoski tednik »Samedi -Soir« piše o posledicah, ki jih je Titov upor proti Kominfor-mu in Sovjetom sprožil v drugih »ljudskih demokracijah« onstran železnega zastora. List se sprašuje, katera od teh držav bo prva zavila na Titovo pot, Češkoslovaška ali katera druga.
Naj bo, kakor hoče, eno drži: sovjetski podložniki so začeli dvigati glave. Jugoslovanski zgled je bil nalezljiv. Tito se je uprl Stalinu in člani njegove stranke so ga navdušeno podprli. Do zdaj Stalin na to še ni odgovoril, zaradi tega so oči vsega sveta uprte v Beograd.
Stalin je menil, da bo Tita ukrotil že s tem, če drugim podložnikom zapove, naj mu ustavijo živež in druge potrebščine. To zapoved je posebno vneto in naglo izpolnila Albanija. A Tito je udaril nazaj. Ker so železni zastor spustili za njegovim hrbtom, se je obrnil na tisto stran, ki je bila odprta — na Zahod.
Tito se skuša rešiti
Najprej je poslal v Wa-shington svojega finančnega ministra Blagojeviča. Ta je z Ameriko podpisal sporazum o vrnitvi jugoslovanskega zlata, ki je bilo doslej pod zaporo. Namestnik trgovinskega ministra Hopčok je šel v London, da bi obnovil gospodarska pogajanja, ki so jih pred nekaj meseci prekinili. Tudi Angleži sc priprav-Uajo, da bi deblokirali jugoslovansko imetje v Veliki Britaniji. Namestnik Titovega notranjega ministra Filipovič je v Bernu, kjer skuša urediti gospodarske odnošaje s Švico. Titovo poslaništvo v Parizu preučuje možnosti za povečanje gospodarske izmen,,. , c .. uncijo. Podobna pogajanja potekajo z Brazilijo. In — knr morda pri .....	—	T’*o
je grški vladi pu .	•- "-
kosovi — dobavil 2500 ::n žita.
Zanimive so govorice o Titovem približevanju Grčiji. Po njih naj bi bil jugoslovanski diktator Grkom predlagal razdelitev Albanije. Že prej je ustavil vsako pomoč Mar-kosu ter ga prisilil, da se bo moral vdati.
S predlogom o razdelitvi hoče Tito kaznovati Albanijo,
25.	AVGUSTA: Turški časo, pisi poročajo, da so v Črni gori boje izbruhnili nemiri in da se albanska vojska zbira na meji. — Iz Moskve poročajo, da zdaj po: ga jan ja nekoliko bolj zadovolji> vo napredujejo. Baje bodo drugi teden izdali prvo uradno poro: Čilo. — Ameriški zunanji mini: ster je pohvalil Grke, da so se dobro borili proti komunističnim tolpam, ki so jih že skoro po* vsem uničili. — Titova vlada je poslala Romunom Oster protest zaradi sovražne propagande, ki Ščuva Jugoslovane na upor.
ki ga je ugriznita v roko. Grčija je sicer zanikala, da bi se s Titom o tem pogajala, rekla pa je, da misli svoje ozemeljske zahteve glede Albanije doseči po mirni poti. Tit ovci pa te novice niso nič zanikali...
Na Češkoslovaškem ni vse v redu...
A nič manj kakor Tito skrbi Sovjete danes Češkoslovaška. Tudi tam vre že od sokolskega zleta dalje. Jugoslovanski telovadci, ki so v sprevodu nosili trikrat tri metre veliko Titovo sliko, so bili deležni besnega odobravanja, prav tako Čehi iz Združenih držav, ki so nosili ameriško zastavo. Vsi udeleženci so vzklikali Benešu, nihče pa Gott\valdu, mimo katerega so korakali. Vlada je zaradi tega sklenila, da je treba sokolstvo »očistiti«. ■
Prav tako »čistijo« že precej dolgo češko vojsko, zlasti ostanek častniškega zbora, zakaj oficirjev je dosti pobegnilo v tujino. Zadnje dni so prijeli več sto ljudi, češ da so bili člani zarot, ki iih organizirajo Amerikami in Angleži. Pod vojaško nadzorstvo so postavili obsežne predele na Moravskem in Slovaškem ter področje okoli Jahimova, kjer pridobivajo uransko rudo.
Centralni komite češke komunistične stranke je sklenil ustaviti sprejemanje novih članov. Komunistična stranka je namreč v letu dni zrasla od 1,134.000 članov na 2,048.000, kar je več kakor sumljivo. Večina novih Mariov sestavljajo »redkvice« — taki, ki so zjinaj rdeči, znotraj pa beli.
Sovjeti sodijo, da so neka-
v* . ».»...4..»». • . - . . vvOAl /C*c-Ci/ L/<^w3nmvl
preveč popustljivi. Zdi se, da utegnem v kratkem odžagati Gott\valaa, zunanjega ministra C'ementisu :n notranjega minlMra N oseka. Vso oblast lugoma prevzema Rudolf
Sovjetska Rastja za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlia
V	sredo 25. t. m. je moskovski radio prinašal članek, ki ga je povzel iž revije »Novaja Vremja« o vprašanju STO. Članek ostro napada Anglo - američane, katere dolži, da hočejo naprayiti iz Trsta pomorsko bazo. ki naj bi jim služila kot oporišče pri njihovih težnjah proti Balkanu.
»Ker postaja delovanje Anglo - američanov vedno bolj alarmantno in grozeče z ozirom na položaj, v katerem se Svobodno tržaško o-zetnlje nahaja« — pravi ome-
Sovjeti postavili ia vrhovnega nadzornika vsega češkega političnega življenja.
.... in v Romuniji in Bolgariji tudi ne
V	Romuniji so vrgli iz vlade ministra za sodstvo Pa-trascanuja, ker se je pregrešil z buržujstvom. Kaže, da bo enaka usoda zadela tudi podpredsednika vlade in vodjo romunskega socialističnega gospodarstva Gheorghi-ju Deja. Komunistični listi se pritožujejo nad sabotažo pri oddaji žita in zahtevajo, da je treba stranko očistiti vseh »sovražnih in koritarskih e-lementov«.
Tudi v Bolgariji so sklenili ustaviti sprejemanje novih članov v partijo. Napovedujejo, da bodo vse delo partije in njenih voditeljev podvrgli strogi »boljševiški samokritiki« ter po vsem iztrebili kulake na bolgarskem podeželju. Dimitrov, ki je že pred Titom prišel s predlogom za balkansko federacijo, velja za likvidiranega človeka.
Tudi na Madžarskem in Poljskem nočejo varuštva
Čistke imajo tudi na Madžarskem. Pritožujejo se, da se pri oddaji žita »kažejo težave«. Spor med rdečo vlado in katoliško cerkvijo je še vedno neporavnan. y Budimpešti dosti govore, da je pri Sovjetih v nemilosti celo sam podpredsednik vlade Rakos-zy, ki je doslej veljal za enega najbolj zanesljivih moskovskih oprod.
Nič grugače ni na Poljskem, kjer je partija v enakih težavah. Skratka po Titovem uporu se je komunizem po vseh državah tostran in onstran železnega zastora bolj ali manj vidno razbil na dve ločini: nacionalistično in moskovsko, ki se med sabo pobijata. Nacionalisti dolže Sovjete, da so s Kominformom odpravili poslednje sledi o samostojnosti posameznih komunističnih partij.
Ta težnja po samostojnosti seveda še ne pomeni, da so se tako imenovani nacional-komunisti komunizmu odpovedali. Toda njihov komunizem se hoče otresti moskovskega varuštva in vsaj na videz ne mara biti več zgolj sovjetsko orodje. V zahodnih državah sodijo, da bi se s takim komunizmom dalo shajati in navajajo v primer Franca. Amerika n. pr. ni mogla shajati s Hitlerjem, pač pa je lahko s Francom. Titove poskuse se za gospodarsko . sodelovanje z Zahodom stavijo v isto vrsto s Fr?.ncz\’o puuliko.
Takšen razvoj bi prej ali slej utegnil roditi odločilne posledice ne le za Titovo Jugoslavijo, marveč za vse sedanje sovjetske podložnike. Ni čuda, da ga skušajo Sovjeti za vsako ceno, če že ne preprečiti, pa vsaj zavreti.
njeni članek — »in sicer zaradi enostranskih in protizakonitih ukrepov anglo-ame-riških vojaških komandantov, bodo vzhodne evropske države poa ožele neposredno akcijo za s;:štovu.:'e mirovve pogodbe in ohranitev ?TO.«
Predlog francoske vlade za evronskl parlament
Londonski »Daily Te-legraph« piše, da jg nanovo zaživel načrt ustavodajne evropske skupščine, a ne kot predlog neuradnega britanskega .odbora temveč kot določen predlog nove francoske vlade. Belgijski ministrski predsednik Spaak se je izrazil v korist francoske
pobude. Načrt predvideva v svoji sedanji obliki malo ustavodajno skupščino, ki bi- jo imenovali posamezni parlamenti in ki naj bi se v bližnji bodočnosti sestala ter razpravljala o organizaciji večjega evropskega parlamenta. Ako se bodo delegatje sporazumeli o načrtu, ki bi bil sprejemljiv za posamezne vlade, bi petero zainteresiranih držav pozvalo vseh 19 držav podpisnic, ki so članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, da naj se združijo v evropski parlament, ki pa za sedaj ne bi i-mel nobene zakonodajne ali izvršilne moči. Ta parlament bi lahko stavil predloge in izvajal znaten vpliv, ker bi ga podpirala moralna avtoriteta udeleženih vlad. Časopis zaključuje z upanjem, da bo francoski poziv kljub . vsem ugovorom naletel na dober sprejem. Predolgo je bil preprost človek v Veliki Britaniji in na celini navajen misliti skoraj izključno v okviru svojega naroda. Čeprav smo lahko še zelo daleč od resnične evropske unije, moramo napraviti prvi korak in vse prepričati o tem, da smo.vsi Evropejci.
Konferenca vojaških vtdi-. teljev Združenih držav
Obrambni minister Forrestal je objavil, da se je vršila koncem preteklega tedna konferenca vojaških načelnikov Združenih držav, ki so razpravljali o raznih strateških vprašanjih, katera so posebno važna v sedanjem mednarodnem položaju.
»Preučili smo sedanji znan-, stveni razvoj — je izjavil Forrestal — ter tako omogočil oboroženim silam, da bodo na tekočem glede najnovejših vrst raznega orožja ter njihove uporabe.«
Sestanek se je vršil v Ne\v Portu (Rhode Island) in je bil prvi po enakem sestanku v preteklem marcu na Floridi. Razen Forrestala so se konference udeležili minister vojske Royal, minister mornarice Sullivan, minister letalstva Symington, general Hoyt Vandenberg, načelnik generalnega štaba letalstva, general Bradley, načelnik generalnega štaba vojske, admiral Denfield, načelnik pomorskih operacij, general Wedemeyer in razni visoki častniki oboroženih sil. Na konferenci je poročal general Vandenberg, ki se je pred kratkim s Sy-mingtonom vrnil iz Evrope, o uspehu svojega inšpekcijskega potovanja, pri čemer je polagal posebno važnost na zračne dobave Berlinu. Forrestal je na komeicnc; poročal o razgovorih, ki jih je imel nedavno v Ottawi s člani vlade in oboroženih sil Kanade.
Položaj v južnovzhodni Aziji
Londonski »News Chronic-le« razpravlja o delovanju komunistov v južnovzhodni Aziji in piše med drugim:
»Živilski proizvodi in surovine južnovzhodne Azije so ogromne važnosti za izstradani svet. Kositer in gumi Malajskega polotoka sta življenjske važnosti za Veliko Britanijo, ki se bori s težavami svojih plačil v dolarjih. Mir in proizvodnja na Vzhodi’ bi bila vir miru in procvita za .Fuge dežele. Istočasno pa ie po:: ek "n priznati, da niso bi!' komunisti oni. ki so ustvarili probleme kateri so vzrok sedanjih nemo nv. Tudi nacionalizma se ue sme pripisovati krivde. Večji del upornikov v Malaji, so Kitajcu las "Joška vojna v Burmi in ‘^ndu.Uvo sta se združila z deicvarnem raznih iskupin, ki so bile svoj čas združene v »zvezi za svobodo naroda«, po prenehanju
te zveze pa so si ustvarile ločene skupine.
Južnovzhodno Azijo so — kljub britanskim koncesijam nacionalizmu — politično in gospodarsko zanemarjali. Zahod je bil preveč zaposlen z lastnimi zadevami in problemi Indijskega oceana so bili puščeni v nemar. Glavni vir sile komunizma je v upoštevanju sveta v njegovi celoti; komunizem ne zamudi prilike, da" je ne bi izkoristil, čeprav se ta ponudi v oddaljenih krajih. Demokracije pa imajo bolj omejen pogled.
Ko se je zlo enkrat ugotovilo, ga je potrebno ozdraviti. Kakor se je v Evropi ustvaril pojem 16. evropskih držav za medsebojno pomoč in izpolnjevanje s podporo tujine, se mora nekaj sličnega najti tudi za južnovzhodno Azijo.
V južni Koreji
General John R. Hodge, poveljnik ameriških oboroženih sil v Koreji od dneva zmage nad Japonsko, se bo vrnil v kratkem v Združene države, kjer bo prevzel drugo važno mesto. Generala Hod-geja bo nasledil general John B. Coulter, namestnik poveljnika ameriških sil v Koreji.
Predsednik Truman je naslovil na generala Hodgeja pismo, v katerem izjavlja;
»Ustanovitev ustavne vlade v južni Koreji zaključuje težko nalogo, ki vam je bila poverjena. Vašo misijo ste izvršili s posebnim uspehom. Prepustitev uprave tega področja korejskemu narodu mora biti v veliko zadovoljstvo za v#s kot tudi_za našo vlado, pri čemer dobro «vemo, da je predvsem vaša zasluga, da je bila vrnjena svoboda zatiranemu narodu. Poveljevali ste ameriškim četam pri osvoboditvi Koreje od neusmiljenega okupatorja.
»Z vašo spretnostjo in diplomacijo ste premagali oviro, ki je izgledala nepremagljiva in ste si s tem zaslužili hvaležnost narodov Združenih držav in Koreje.«
Severna Koreja je pod vojaško upravo Sovjetske zveze in vlada v njej »svoboda« kot povsod, kjer so komunisti na oblasti.
NI RAZLI
Sovjeti so zagrozili s kaznijo vsem Nemcem, ki bi na njihovem področju poslušali radijske posta* je, katere so pod ameriškim in britanskim nadzorstvom. Kdor je med vojno poslušal zavezniški radio, je tvegal dolgo ječo ali ce* lo smrt. To je veljalo za Nemce j:. v:c	prebivalce držav,
ki so bile pod nacistično zaseaoo. Kljub temu pa je bilo takrat med Nemci in med ostalimi veliko ljudi, ki so dnevno poslušali poro* ročila londonskega radia in mno* gi teh »neubogljivih« poslušalcev so bili tudi kaznovani. Pričako* vali smo, da bo konec vojne pri* nesel tudi svobodo poslušanja radia in svobodo govora, toda danes sta obe ti pravici v velikem delu Evrope ponovno zatrti. Važ* na sestavina hladne vojne je voj* na idej.
Komunizem trdi, da nudi odre* šilni revolucionarni idejni pro* gram. Človek bi pričakoval, da bo zato komunizem rad tekmoval z nasprotnimi idejami, kar pa se ni zgodilo. To je vsekakor priZ* nanje slabosti. Kakor je hotel imeti nekoč nacizem monopol nad mišljenjem vsakega Nemca in je v ta namen prepovedal po* slušanje tujih radijskih oddaj, tako dela danes komunizeth. Nemci so tako lahko spoz.,,.1:, on se ;e s prihodom komunistov ....menjala ie nacistična diktatura s komuristično. Po žalostnih iz* kušnjah, ki so yb :mcli 2 lažmi in potvorbami .-.c^stičncg,: -1uL, pač ne črdo verjeli tega, kar jtth c 'T; pripeveu^je sovjetski radio.
ki:rt?Ky. glavni tajnik češke komunistične partije, r; so ga
POLITIČNE OBZORNIK
Kdo je v Jugoslaviji
za Tita
»Le Monde«, poluradno glasilo francoske vlade, priobčuje vrsto člankov o današnjem položaju v Jugoslaviji, ki jih piše posebni dopisnik Jean Schvvoebel. Eden izmed njih obravnava vprašanje, kakšno in kolikšno resnično za« slombo ima Titov režim pri ju* goslovanskih narodih.
Ko je Kominform obsodil da* našnje oblastnike v Jugoslaviji, se je vsakdo vprašal, kakšna je v resnici Titova moč; v koliko drži mož deželo res- na vajetih in ali se bo lahko upiral pritisku Sov* jetov.
Opozicija in njeni vzroki
Nobenega dvoma ni, da je opo* zicija v Jugoslaviji zelo številna. Splošna revščina, prisilno delo za tisoče in tisoče ljudi, popolno us ničenje vsake svobode — vse to so stvari, ki bi kateri koli režim težko naredile priljubljen. Celo komunisti, zvesti Moskvi, beže od Tita, ki je tako zašel med dva ognja: med protikomunistično in % komunistično opozicijo. Nastaja vprašanje, ah se bo spričo tega mogel obdržati na oblasti.
Titov položaj je namreč za zdaj še močan. Ta trditev se zdi morda nedosledna. Zaradi tega jo je treba razložiti.
Policija — glavno Titovo orožje
Kakor vsakdo ve, je policijska tehnika najuspešnejše orodje, s katerim sodobna država kroti svoje podložnike. Ta je danes tako popolna, da je delovanje vsake, še tako pogumne in odloč* ne opozicije obsojeno na ne* uspeh. Nič ne pretiravamo, če tr* dimo, da OZNA tovariša Ranko* viča v 'tej tehniki ne zaostaja za nobeno totalitarno policijo na svetu. Ta policija je Titova glav* na opora.
Poleg policije Tito lahko ra* čuna na vojsko, ki ji v glavnem zapovedujejo bivši partizani. Ti so Titu po večini vdani na živ* Ijenje in smrt. Ta vojska pome* ni strašno breme za državo, ki že itak ječi pod bremenom prenagle in nesmiselne industrializacije. A Tito vojsko drži, ker je jugoslo* vanska rdeča armada druga moč* na opora sedanje diktature v Jus goslaviji.
Tretjo zaslombo ima Tito v komunistični partiji, kjer.mu je skrbna in načrtna propaganda us stvarila kar legendarni sloves. Jugoslovanski komunisti so na is prej zvesti Titu. Večina nji* mi sploh ne ve, kf>; je marksis zem in len;-liem. To so ljudje, ki s', se najprej borili proti diks taturi kralja Aleksandra, proti bogatinom in nazadnje proti Nemcem.
Ali bi bilo torej mogoče pove*
dati, koliko ljudi ima Tito v Jus goslaviji za sabo?
Prav gotovo ne! Jugoslavija je zadnja država na svetu, kjer bi bilo moči otipavati javno mnes nje in razpoloženje prebivalstva po kakem Gallupovem načinu.
„Ve£ina“ je le videz
Lahko trdimčf' samo, da Tito še zdaleč nima tiste »večine«, ali celo »enoglasne večine«, ki so o njej govorili pri slovitih volitvah leta 1945. Res je, da ima jugoslos vanska Ljudska fronta, ki jo v vsem vodijo komunisti, dosti pripadnikov. Toda ne smemo se dati zapeljati uradnim številkam.
V	Ljudski fronti je na tisoče in tisoče ljudi, ki na moč sovražijo sedanji režim. Vpisali so se pač, da se izognejo težavam doma, v službi, v šoli in tako dalje. Tre* ba je pač živeti...
Po sodbi tujih opazovalcev, ki so že dolgo v Jugoslaviji, ima Tito za sabo nekaj delavstva, zlasti tisti del, ki je trpel pod kraljevsko diktaturo. Dalje je zanj nekaj siromašnih kmetov, ki so jim dali zemljo in besedo v vasi; precej mladine, zlasti kmečs ke mladine iz najbolj zaostalih delov države, katero zavajajo z veličastnimi prividi o napredku,
o	vladi stroja, o socializmu, o veličini države. Ta mladina ima slepo vero in slepa vera kritike ne pozna. Zaradi tega so ti mla= di ljudje pripravljeni na vse žrtve, na vsa divjaštva, ki bi jih od njih zahtevala Titova stvar.
Najzvestej&i pristaši
In konec koncev so za Tita das nes v Jugoslaviji vsi tisti, ki imas jo od njegovega režima koristi in prednosti, pa naj bodo o njegovi stvari prepričani ali ni. Ti so nje* govi najzvestejši privrženci. Sem spadajo funkcionarji stranke in Fronte, častniki iz vojske in poli* cije, diplomati, časnikarji, uslužs benci nacionaliziranih podjetij in nazadnje še tistih dvajset tisoč mladičev, ki so zamenjali male trgovce, katerim so pred iremi meseci pobrali zadnji ostanek njis hove lastnine.
Ni važno, če Je število vseh teh privržencev skupaj veliko. Važno ;e, da imajo ti ljudje, naj jih bo že kolikor hoče, v rokah vse vajeti in vse vodstvo in da so pripravljeni na vse, samo da obdrže oblast in z njo združene pravice v svojih rokah.
Opozicija je preplašena, preganja* na in brez sredstev. Pod površjem vre, ker je nešteto ljudi v Jugo* slaviji, ki jih beda, strah in od* vzem sleherne svoboščine napol*
njujejo s silovitim, dasi za zdaj nebogljenim sovraštvom.
Kmetje -jedro opozicije
Ogromna večina kmetov divje sovraži Tita in njegov režim, ki jim nalaga tisoč obveznosti ter omejitev. Najboljši dokaz nevars nosti te kmečke opozicije je dejs stvo, da mora vlada svojo komus nistično politiko na kmetijskem področju izvajati sila previdno in počasi.
Meščanstvo je na poti do pos polne likvidacije, zaradi tega kot opozicija ne prihaja v poštev. Toda tudi delavstvo še zdaleč ni navdušeno nad sedanjim redom. Vzeli so mu vse sindikalne pras vice, zlasti pravico do stavke. Prisilili so ga, da mora za beraško plačo opravljati za državo vedno večje delo. Udarniški neprenehos ma višajo norme, katere potem nalagajo kot obvezne vsem de* lavcem.
Rešitev - od zunaj
Toda treba je povedati še ens krat, da je za zdaj vsa ta opozis cija brez moči in Tita ne more vznemirjati. Tudi ga ne bo vzne* mirjala, dokler ne bo mož izpos stavljen močnemu pritisku od zunaj. Strah je v Jugoslaviji zlos mil tudi. najbolj odločno voljo. Nekdanje stranke so razbite, a gibanje emigracije se v državo ne more širiti. Zaradi tega more priti rešitev samo od zunaj.
Zdelo se bo presenetljivo, da spor med Titom in Sovjeti ni vzbudil med jugoslovanskimi nes komunisti nobene radosti. Ljudje so slabo poučeni in niti ne vedo, zakaj prav za prav gre. Prepričaš ni pa so, da bo v vsakem primeru režim ostal totalitaren in da bo OZNA še naprej sejala strah in trepet. Zaradi tega se za ta spor ne zanimajo.
Kaj je namreč tem trpečim ljus dem mar, če se grizeta dva vols kova, ko bo pa zmagovalec zmes raj ostal le — volk!
Koko kaže letina
Ameriško ministrstvo za poljes delstvo objavlja, da letina v Evros pi na splošno dobro kaže in da dosedanji računi še vedno veljajo. Hladno in vlažno vreme v juniju in v začetku julija je sicer žitu nekoliko škodilo, toda krompir, korenje in pašniki so se popravili.
Računa se, da bo dosegla žetev v Evropi (brez Sovjetske zveze) kakih 50 milijonov .ton. Lansko leto je znašala samo 35 milijonov ton in pred vojno povprečno 55 milijonov ton letno. Izgleda, da se bo pridelalo kakih 170 milijonov ton krompirja, kar predstavlja povprečni pridelek v predvojnih letih. Lani je Evropa (brez Sos vjetske zveze) pridelala samo 132
j milijonov ton. Najlepše kaže že*
1	tev v Franciji, kjer računajo, da bo pridelek za 80°/o večji od lan* j skega. V Italiji, Španiji in na j Balkanu bo dosegla žetev, kakor J vse kaže, predvojni povpreček.
V	pogledu sladkorne pese bo letošnji pridelek za kakšno tretjis no boljši od lanskega, če ne bo velikih vremenskih sprememb. Žitni izgledi v Sovjetski zvezi niso povsod enaki. Obdelana žits na površina je bila povečana za 9°/o. Uradna poročila govorijo o suši v krajih ob Volgi. Ni pri* čakovati, da se bo letošnja žitna žetev mnogo razlikovala od lanske.
Zanimivosti
Evropski profesorji — begunci bodo poučevali na ameriških šolah
Ameriška agencija CAD poro* ča: Dne 18. avgusta je prispela v Združene države skupina 24 evropskih begunskih profesorjev, ki so se obvezali, da bodo eno les to predavali na ameriških univers zah. Drugi bodo prišli kasneje. Namestitev jim je izposloval ameriški katoliški odbor za bes gunce v sodelovanju z ameriško katoliško dobrodelno konferenco in katoliško komisijo za intelek* tualce in kulturne zadeve. Zastops niki teh organizacij so lansko poletje obiskali begunska tabos rišča v Nemčiji, kjer so izprašali okoli 500 razseljenih oseb, nakar so sestavili poseben seznam pro* fesorjev in ga poslali ameriškim kolegijem ter univerzam, ter tudi sklenili delovne pogodbe za 24 teh profesorjev. Letošnje poletje so zastopniki omenjenih organi* zacij obiskali in izprašali še tisoč profesorjev ne le v Nemčiji, tem* več tudi v Avstriji, Italiji in Tr* stu in sicer ne samo na ameriških, temveč tudi na britanskih in francoskih področjih. Seznam teh ljudi bodo poslali še širšemu krogu ameriških univerz in kole* gijev.
Naraščanja prebivalstva v Združ. državah
Po zadnji statistiki urada za ljudsko štetje je prebivalstvo Združenih držav v letu 1947 do* seglo število 143,414.000, ter ja torej naraslo za 8,9°/0. Pri tem na* raščanju prebivalstva vodi pacifi* ska obala, ki zaznamuje v dobi 7 let 40.1°/o porasta. Izmed poedi* nih držav izkazuje največji porast Kalifornija z 2,905.000 osebami. Le 9 držav izkazuje upadanje pre* bivalstva. Pet teh držav je na jus gu, tri so na srednjem severu in ena na zahodu. Glavni činitelj pri skupnem porastu prebivalstva je večje število rojstev kot je bilo število smrti; ta razlika je bila 11,738.000. Priseljevanje šteje le 1,016.000 ljudi.
HURNBERG...
Nurnberško mednarodno sodišče za vojne 'zločine je zaprlo vrata. Sodniki in izvršilci obsodb so se razšli.
Svetovno časopisje je bilo omenilo ta dogodek dokaj kratko in suho. V komentarje so se spuščali le pravniki, ki so učeno razglabljali o razlikah med anglo-ameriškim in evropskim pravnim postopkom ter o zamotanih kazensko -pravnih dogmah.
Nurnberški sodni dvor je želel pokazati svetu, da nihče, pa naj sedi še tako visoko, ne more ostati za svoje zločine nekaznovan. Vsak zločinec naj se zaveda, kaj ga čaka. Zgledi vlečejo — pravi rimski pregovor. Pravniki, ki so zapisali znane nurnberške paragrafe, pa so hoteli doseči nasprotno — da bi vzgledi plašili. Zato so Ribbentropa in tovariše obesili.
Ne bomo razpravljali* če je pravna podlaga za obsodbe in kazni trdna ali ne. Važnejše nam je, kaj misli o Nurn-bergu navaden Evropejec, Kakšen je moralni učinek razprav? Res je, da so sodniki kaznovali le prave zločince, da so se iskreno in pošteno potrudili, da bi bili natančni, vestni in pravični. Vendar ima vsakdo, ki je sledil tem procesom, vtis, da so ostali sodniki sredi poti. Zato vsa njihova prizadevanja, da bi vzbudila vtis nepristranosti in pravičnosti, človeka iz naroda niso prepričala.
Tudi sodniki so vedeli, da pozna narod le pravico in se ne briga za pravo. Za narod obstoji le zakon pravice, ki je od vekomaj, za vsakogar in za vse, če je napisan ali ne. Gotovo je, da so sodniki to okolnost upoštevali, sicer ne bi dal-i procesom takšne publicitete.
Glavni'ameriški državni tožilec je ob otvoritvi mednarodnega kazenskega sodnega dvora v Nfirnbergu v otvoritvenem govoru podzidaval pravno osnovo. Na koncu pa je vendarle dejal, da prevzamejo vsi zavezniki skupaj o-gromno odgovornost pred zgodovino. Proces bo sankcioniral pravna načela za kaznovanje vojnih zločincev le pod pogojem, da bodo tudi vsi bodoči vojni zločinci enako kaznovani. Jackson je želel nesporno poudariti, da ne sodijo nemških voditeljev zato, ker so slučajno izgubili' vojno — temveč zato, ker so zločinci in ker naj bo zakon za vse enak. Volja je bila dobra, toda meso je bilo slabo. Nekaznovani zločinci so kakor mora ležali do konca nad numberškim sodnim dvorom in njih senca je kakor slana legla na duše preživelih ponižanih, preganjanih in razočaranih internirancev, zapornikov itd. Zločinci pa so bili povsod, na zatožnih klopeh, na sodniških stolcih in na prestolih. In nikdo od poklicanih ni izrekel odrešilne obtožbe, ki bi očistila okuženo ozračje. Vsi so hodili kakor maček okoli vrele kaše. Mrtve žrtve niso tožile, žive pa so trepetale pred preganjanjem.
Zaključek procesa je bil zato mnogo manj slaven kakor začetek. Ameriški tožilec Telford Taylor je pred meseci dejal, da bi bilo prav, če bi ustanovili stalno sodišče za vojne zločince. Očividno je tudi on menil, da delo Še ni opravljeno. Pripomnil pa je še, naj bo pravna osnova kaznovanje vojnih zločincev, ne pa kaznovanje političnih nasprotnikov. S tem je hote ali nehote boječe namignil, da totalitarni režimi zlorabljajo sodno oblast za preganjanje političnih nasprotnikov. Tudi v tem primeru je neizrečena obtožba obvisela v zraku.
Prav zaradi tega stvar ni uspela in ni rodila svetu sadov, ki smo jih po dolgi, -težki in krvavi vojni vsi pričakovali kakor žejni vode. Vojni zločinci — kajti samo to so — ki so ušli obtožbi in kazni, nadaljujejo pogubonpsno delo in mučeni narodi izza železnega zastora ječč nairluha ušesa ostalega sveta. Zacvetelo je suženjstvo, o katerem niti Himmler ni sanjal.
Narodi pa še vedno iščejo pravice. V zahodni svet pošiljajo begunce: trume za trumo prihajajo preko železnega zastora — Bog jim daj srečo pri iskanju!
Če vprašaš Letonca, Estonca, Litvanca za mnenje, bo odgovoril takole: »Narodne in državne samostojnosti nam niso vzeli Nemci, temveč Sovjeti. Dvakrat so nas napadli. Deset do petnajst odstotkov naroda so odvlekli v suženjstvo za Ural. Nihče ne ve ničesar o njihovi usodi.«
Poljak pripoveduje o strašnem položaju naroda in domovine: leta 1939. sta nas kot psa popadla Hitler in Stalin ter nas pretrgala na dvoje. Narod je moral v suženjstvo, Ribbentrop in Molotov sta pirovala na razvalinah Poljske, Hitler in Stalin pa sta si izmenjala čestitke. Dvanajst tisoč zavratno poklanih poljskih vojnih ujetnikov zaman čaka v
PISMO iz KOLUDROVCE
Draga »Demokracija«7
Obljuba dolg dela! Sicer ti naravnost povem, da si me zelo presenetila — druge pa še bolj — s tem, da si priobčila moje pismo.
Saj sem te izrecno prosil, da molči, že radi moje stare Neže 1 Oprostim ti, prvič, ker si ženske* ga spola; drugič, ker bi sam mo* ral vedeti, da tak jezik rad pove, kar bi se včasih ne smelo; tretjič, ker me veseli, da se ti je moje prvo pismo dopadlo;'četrtič, ker se je moje pismo dopadlo tudi drugim tako, da hodijo vsi k me* ni : Pepo, piši še. piši še...; petič, ker zi mojo Nežo n; prišlo do naj* hi';?cga (V cčeh sem ji bral celo por-cs, da si njen stari Pepo šc pa nekaj ščečkati); Šestič, ker je tudi	pismo	malo	pomagalo,
da je takih Pepotov, kot iem jaz, vsak dan več; sedmič, ker je moj žensr> Pepo iz Trnovce ponosen, da je prišlo njegovo ime v »De* osm'č, da sem rz* pravil malo rekia>r.c za ^abrežin*
ske Žavlje (upam, da se bo go* spodinja skazala, ko pridem zo* pet tja) in devetič, koliko vzro» kov bi ti šo lahko naštel... z eno besedo, vso je prav, vse je dobro, samo sosed Janez se drži kislo, ker sem pisal, da je figamož; nje* gova žena Lojza pa me gleda kot ... mulavar. Ne veš, kaj je mula* var? To je kraški modras, kate* remu vsled stoletne starosti od* pade rep, v zameno pa se razra* ste rožiček na nosu v lepo rdečo krono. Maješ z glavo? Vprašaj stare vnuke starih Kraševcev in sc ti bodo zaklinjali na vse duše, da so čuli mulavarja žvižgati kot kosa, "Videl ga je le malokateri. Torej, tako me gleda Janezova Lojza, morda ne toliko radi nje* nega dolgega jezika, pač pa radi njene razglašene srboritosti. To* lažim se s tem, da bo tudi ona politično ozdravila in tedaj mi bo s solznimi očmi rekla : Hvala ti, Pepo, za tvojo čudežno žavbo, slepa sem bila in sem spregle« dala ...! Kaj ne? Skoro tako kot
v Sv. pismu.
Obljubil sem ti, da ti sporo* čim, kako je bilo v Saležu pri od* kritju spomenika padlim parti* zanskim borcem.
Nedelja je bila lepa. Pot po na* ših klancih v takem letu, kot je letos, in če ni toče, je nebeška. Dežuje na povelje in Kras v ta* kih letih je paradiž. Bolj kot na plante mislim na svoje ozdravlje* nje in ugibal sem, kako se bodo tovariši v Saležu prali in h katere* mu koritu se bodo vrgli. Titovo je za enkrat polno in dobro žabe* ljeno, seveda le za vzvišeno to* variše, Togliattijevo je le polno nezabeljenih makaronov in teh smo, pravzaprav zabeljenih, po zaslugi Amerikancev, vsi že pre* siti.
Gledam njive, porasle hribe, a mislim na Saležce, Trnovčane in druge sosede. Zakaj vsi kriče »Hočemo Tita« (bomo videli, kaj bodo kričali danes), »hočemo Ju» goslavijo*. Vsi vemo, 'kako je s hrano in s svobodo severno od Že* kanca in vendar vse sili tja ! Kdor tuhta jo stuhta.
Med borbo so obljubovali raz* ni tovariši, da bomo po vojni, po
smrti buržujev živeli v zlati svos bodi, delati ne bo več treba, da bomo vsi enaki in .e marsikaj drugega. Vojna je končala, bur« žuji so v jamah, delo pa je ostalo in .celo udarniško, delano za »Ti* tov Ion«, svoboda je samo v par* tizanskih pesmih, enakost pa v prešičjih hlevih. Mnogi Saležci imajo prav lepa premoženja, v hranilnici kak stotisočak, nekate* ri celo milijonček. V Saležu go* voriš kar hočeš, kričiš lahko pro* ti' Trumanu in pok. Roosveltu, proti negušu in vsem kitajskim cesarjem, proti vsem ministrom, maršalom _ samo proti dvema maršaloma z malo začetno črko
—	ne, proti zaveznikom in vsem sovražnikom, proti vsemu se lah* ko dereš, greš kamor hočeš, ku» piš, kar hočeš, zaslužiš, kjer ho* češ (največ pri Amerikancih) in glej, to ni svoboda, vsaj za Salež —ni prav pristrižena. Zato tudi tako radi kričijo »živjo svoboda onkraj meje«; zraven si pa mi* sli jo »lačna in hvala Bogu, da smo na tem kraju in hvala Ame* rikancem, da nočejo s svojimi barkami proč«.
Pridem do prvih hiš. Povsod
zastave! (Torej jih še ima, Sa* ležce). Še pred nedolgo je imel vsak šaleški »porton« Titovo sli* ko — danes ni nobene! (Torej jih nima več!) Pridem na trg do spo* menika. En govornik sledi tova* riško drugemu, eden ga bolj lomi ko drugi in na koncu ga polomijo še po italijansko, da bo fratelan* ca v čisto slovenskem Saležu še bolj cvetela- Vse to cvetje pa je uvelo, požgano od slane kot Še nikoli. Ni več krikov »živjo Tito, živjo Stalin«. Saležci, kje je vaša »narodna zavest«? Kaj si bo mi* siil Tito onkraj hriba? Vse je ne* kam zgledalo, ko da Saležci škis lijo nekam proti zapadu, proti Togliattiju.
Neki govornik je hitel zabijati dobrim Saležcem, da se vsa ta stvar (spor med Titom in Stali* nom) ne sme zanašati med mno« žice, rešile ga bodo le velike gla* ve. Oho! Kje je »ljudska volja«? Ne ukaže res nič? Babič in Vi* dali »ta čula? Med drugim je po* vedal (ne vem zakaj, saj so Sa* ležci sami videli in njih lonci kuhali), da so spomenik napravili skupno v fratelanci Slovenci in Italijani. Mi pa vemo, da sta bila
zraven;
En polslovenecpoltaljan
in en cel Furlan.
Da bo vse lepše so zapihali eno tudi kriški godci.
Ko je govornikom zmanjkalo sape in soi vse pogreli, se je marši« kdo približal spomeni ku in obču* doval umetnost kraških jam, ki so požrle toliko nedolžnih in za* vednih Slovencev in Slovenk. — Mogoče so hoteli ti združeni fra* telančni umetniki s poškodova* njem kraške jame in z izposta* vitvijo kapnikov na spomenik ohraniti istočasno tudi spomin na vse »padle« v kraške jame, kjer še danes trohnijo.
Domov grede me doteče sosed Janez. Rad bi zbrisal ono »figo« in postal Zopet mož. Se odk^Slja, pljune, nato začne:
»No, Pepo, kaj misliš o spo« meniku?«
— Mislim, kar misliš ti. Če to jezik srbi, pa zini! —
»Na spominski plošči je piša* nih šest padlih ... «
— In trije pogrešani, kaj ne? Se ti zdi, Jan^z, za Salež pr»> malo? —
»Kaj premalo! Saj vsi vemo
množičnem grobu v Katynu na tožnika in sodnika. Zato Poljaki med nacisti in komunisti ne vidijo razlike, razen morda one, da so prvi bili na zatožni klopi, drugi pa ne.
Nemci v splošnem priznavajo, da je prav in pravično, če so krivce kaznovali. Radi pa se zafrkljivo izgovarjajo, da vidijo pomanjkljivosti v mirnberškemu procesu morda samo žaradi tega, ker so se pod Hitlerjevo diktaturo odvadili samostojno misliti in pravilno presojati demokracijo. Ne gre jim namreč v glavo, da so kaznovali le Ribbentropa, ki je kradel in ne tudi Molotova, ki je držal lestvo. Tudi plen sta si prijateljsko razdelila. Nadalje je bil Molotov oni, ki je prišel spomladi 1941. k Hitlerju s Stalinovo ponudbo za skupno »izvagoniranje demokracij« iz Evrope in razdelitev ukradene zemlje. Celo Hitler se je ustrašil tega strašnega apetita. Komunisti »vseh dežel« so bili prvi, ki so se po podpisu pakta med Hitlerjem in Stalinom »združili« in podprli Hitlerja v njegovem »svetem boju proti zapadnim kapitalistom«. In danes je Stalin zopet na isti liniji. To ve danes vsak otrok v Evropi.
Jugoslovan je na podlagi skušenj v povojnih letih prišel do prepričanja, da je najboljši paragraf v rokah zločinca največje zlo. V zavezništvu z zmagovalci so Jugoslovani utrpeli najhujši poraz v zgodovini. S pomočjo zaveznikov je sadove zmage požela komunistična peta kolona, ki je v trenutku narodne katastrofe po naročilu Moskve zanetila najbolj krvavo državljansko vojno, ki jo Balkan pozna. Zavezniki so jih rešili Hitlerja in Mussolinija' naprtili pa so jim Stalina in Tita. Prišli so iz dežja pod kap. Pad zaščito paragrafov se je razbohotilo zločinstvo »po paragrafih«.
Pravi vojni zločinci so bili le še pretveza in maska za preganjanje nasprotnikov totalitarnega režima. Voditelji jugoslovanskega in sovjetskega režima so med' vojno in po vojni prekršili vsa pravna načela, ki so tvorila pravno osnovo nurnberškemu procesu.
Roka zločinca pušča sledove povsod. Paragraf v krvavih rokah spridi njegovo vsebino, pomen in namen. Ena garjeva ovca okuži vso čredo. Prokletstvo slabe druščine je torej oni činitelj, ki je izpodnesel moralno osnovo nurnberškemu procesu. Toda božji mlini meljejo počasi — a zanesljivo!
(^Oosii s paškega
„Teden“ - prenehal
inti.
Nemalo nas je začudila pretekli teden vest, da je verski list »Tea den« prenehal izhajati. Ker je bil Teden edini slovenski verski list
„DEMOKRACIJI“!
Z veseljem in radostnim srcem naznanjam dragi »Demokraciji« in vsem svojim prijateljem pri Slovenski demokratski zvezi v na STO*ju, nas zanimajo vzroki j Trstu in na Goriškem, ter vsem njegove smrti. Leto in pol je bu* j znancem in sotrudnikom pri na* d tl versko in narodno zavest Slo* ! ši 'narodni sltVari, ROJSTVO vencev tega ozemlja in preko. Ne svojega ljubega sinčka Stanislava vemo ali se oni, ki so krivi, da j Edvarda Avgusta dne 23. t. m. je list moral prenehati, sploh za* !	Stanko FILIPČIČ
vedajo, kaj so s tem storili, Kdor j
ubije človeka, stori greh. A kaj Nov ribnik ob listju naj rečemo o tistem, ki je kriv Timava ubijalstva verske in narodne zave* j
sti? S smrtjo Tedna je ta greh, ; Z ukazom ZVU štv. 248 z dne je to ubijalstvo storjeno. Samo vN 18. t. m. je melioracija zemlje za dobi, ki je ^ za nami, se je doga* zgradbo ribnika ob južni strani
jalo, da je moral kak list umreti nasilne in neprevidne smrti na ukaz oblasti, ki se je čutila ogro* ženo ali pa užaljeno. Toda tega sedaj ni več. Poleg vsega pa Teden ni bil noben političen list, ki ni mogel storiti krivice nikomur. Prosimo dosedanjega urednika Tedna, ki vemo, da je še živ, naj I nam vendar pojasni, zakaj nas | je presenetil s tako nenadno smrtjo Tedna?
ČITAJTE „DEMOKRACI JO“
kako je! Med njimi so tudi taki, ki so umrli v Italiji in drugod!« — Janez si in ostaneš Janez! Koliko padlih imajo Saležci v »osvobodilni vojni«, znajo sami prav dobro. Za njih sedanjo tr» moglavost in »požrtvovalnost« nekaj le zaslužijo in zato sta ji* ma ona polslovenecpoltaljan in en cel Furlan darovala nekaj padlih. —
»Hvala Bogu, da ni vklesano moje ime na onem spomeniku.«
— Janez, gamo glej, da ne bo vklesano na spomeniku padlih za UAIS! —
»Ne skrbi! Praviš, da sem Ja* nez, celi Janez! Povem ti, da ne bom dolgo v tvojih očeh ne fi* gamož, ne figajanez, pač pa cel Ivan, kot si 'ti cel Pepo!«
Nedeljo pozneje sem krenil pa v Zgonik, da vidim na lastne oči tvoje zaupnike, draga Demokra* cija. Da veš, malo sem se skri* val, a sem jih vseeno videl. So pa možaki, kar je res — je res! S takimi bi sc tudi jaz kaj; rad pomenil, a nisem si upal blizu. Ko jih pošlješ prihodnjič v Zgo* nik, povabi tudi mene, saj menda vidiš, da sem tvoji
Pepo iz Koludrov’ce
reke Timava v občini Devin pro* glašena za nujno potrebno ter v javnem interesu. Z delom se bo, upamo, v kratkem pričelo.
Nove stanovanjske hiše v Miljah	^
Z ukazom ZVU štv. 297 z dne 9. t. m. je razlastitev določenih zemljišč v okrožju Milj za zgrad* bo osmih ljudskih hišvproglašena za javno koristno ter za nujno in neodložljivo potrebo. Ta načrt tehničnega oddelka je odobrila Zavezniška vojaška uprava in se bo z delom kmalu pričelo.
V Nabrežini se jasni
18. t. m. je zopet prišel eden izmed Vidalijevcev, da bi klatil po Titovcih. V »Prosvetni dvo* rani« se jo zbralo krog 70 ljudi, večinoma žensk. Toliko jih je na* štel tudi tov. Ado sam. Ne razu* memo, zakaj je smatral pri tem štetju potrebno omeniti, da je »Demokracija« lagala, ko je pi* sala, da se udeleži tovariških se* stankov 60 do 70 ljudi!? Prvi je govoril italijanski Vidalijevec, drugi pa tov. Ado Slavec — Vi* sintin. Ta se je vendar enkrat jasno postavil na stran Komin* forma. Ploskanje rok je popol* noma izostalo, le na koncu jih je par zaploskalo. Značilno in čisto nekaj novega za »Nabrežino, se ne zdi tudi vam, tov. Ado, tako? Pri tem sestanku ste tudi omenili, da bo dobila »Demokracija« od* govor in da je stvar že stara. Do* bro, mi čakamo! Imamo na raz* polago novejše, pa tudi starejše blago, kot vam bo ljubo ! Sicer ne mislite, da radi vaše osebe, o ne! Za božjo voljo si tega ne domišljajte! .Strele udarjajo le v najvišje vrhove. Nas briga de*
lav st v o : to mora vedeti za kaj gre. Eno vprašanje — komur gre !
V »Prosvetni dvorani« čitamo le* po geslo : Prosveti in' zabavi ! Vprašamo odbor konsorcija te dvorane — vsi akcionisti so Slo* venci ■— h kateremu izmed teh dveh pojmov spadajo tuji poli* tični sestanki, ki imajo neprikrit namen odpraviti — Svobodno tr* žaško ozemlje?
Iz nabrežinske občine
Z reorganizacijo upravne obla* sti STOsja smo dobili tudi pri nas novo občinsko^ zastopstvo. Ta občinski Svet je že tretji pod Zav. voj. upravo. Smelo lahko trdimo, da je ta najbolj nesrečno izbran. Prva dva sveta je imeno* vala ZVU. Tedaj so se gg.zavez* niški guvernerji v resnici potru* dili, da bi postavili tja može, ki so vsaj delno odgovarjali nalogi, za katero so bili izjbrani. Pri tej novi izbiri se je vse to več ali manj prezrlo, posebno pa potre* be okoliških občin. Stara stvar je, da ima sedež občine svoje potrebe, okoliške vasi pa svoje. Zato bi morali biti tudi zastopni* ki temu primerno izbrani. Tudi v narodnem oziru bi moralo biti število zastopnikov v razmerju prebivalstva po narodnosti. Se* danji občinski svet sestoji iz predsednika, oziroma župana, šti* rih svetovalcev in dveh namest* nikov, zadnja nimata pravice glasovanja. Odločajo torej štirje svetovalci in župan. Župan je g. Carli Otto. Svetovalci: g. Piz* zul Natale, italijanski industrija* lec iz Nabrežine; g. 1’ogaccini Giovanni, Italijan iz Vižovelj; g. Caharija Angel iz Nabrežine * Postaja; g. Kažek Fran tudi iz Nabrežine * Postaja. Namestnika g. Terčon Josip, trgovec iz Na* brežine in g. Legiša Josip, poset* nik iz Devina. Poglejmo kako so zastopane posamezne vasi. Bivša občina Devin (vasi Devin, Štivan in Medjavas) in bivša občina Mavhinje (vasi Mavhinje, Cerov* Ije in Vižovlje) sta zastopani z enim zastopnikom italijanske narodnosti in z enim -namestni* kom slovenske narodnosti. Bivša občina Slivno (Slivno in Prečnik) in bivša občina Šempolaj (Šempo* laj, Praprot in Trnovca) sta obe brez zastopnika in brez namestni* ka. Nabrežini pa ostanejo trije zastopniki in en namestnik. K te* mu menda ni potreben komen* tar. —■
Poglejmo razmere v narod* nostnem pogledu. Dva svetovalca sta italijanske narodnosti, dva slovenske; oba namestnika slo* venske. Nabrežina sama ima 75°/n Slovencev, 25°/o Italijanov. Bivša devinska občina 80°/o Slovencev, 20% Italijanov. Bivša mavhinjska občina 88% Slovencev, 12°/« Ita* lijanov. Šempolajska in slivenska 100°/o Slovencev, Italijanov —°/n. Matematično bi bilo 14°/o Italija* nov in 86°/o Slovencev. Ker ima Nabrežina sama skoro eno tretji* no prebivalstva, se odstotek Ita* lijanov zviša v skupni občini v najboljšem slučaju zanje na 19 do 20°/o, ostane torej; 80 do 81°/o Slovencev; 20°/o Italijanov ima dva zastopnika, 20n/o Slovencev dva zastopnika in ostalih 60°/o Slovencev dva namestnika brez pravice do glasovanja.
Slovenci smo skromni in če bi bila V novem zastopstvu en sveto* ■\alec in en namestnik Italijina, bi rekli, naj bo, 'tako vsaj nekako fedgovarja stvarnemu položaju. Kot je pa občinsko zastopstvo sedaj, ne moremo molčati, niti odobravati. Zato zahtevamo, da se eden izmed dveh italijanskih zastopnikov imenuje za namest* nika in eden slovenski namestnik postane zastopnik. Zraven tega moramo pogledati na kakovost zastopnikov. Kot Slovenci mora* mo priznati, da je bila izbira ita* lijanskih zastopnikov res posre* čena, ker oba uživata ugled pri Italijanih in spoštovanje pri Slo* vencih. Pač pa ne razumemo, ka* ko je prišel v ta svet bivši pred* sednik občine, ki je bil od zavez* nikov odstavljen. Če vzamemo v poštev, da se oba slovenska za* stopnika poslužujeta celo v jav* nosti italijanščine kot občevalne* ga jezika z lastnimi člani družine,
tedaj si lahko mislimo, kžiko gledajo na nju občani. Oba na* mestnika sta zavedna Slovenca.— Zaključek: 80°/o Slovencev na* brežinske občine je zastopanih od dveh namestnikov. Ugotavlja* mo, da Amerikanci in Angleži, ki so tukaj tujci so imeli boljši vid in čut do pravičnega realnega stanja, kot ga imajo gg. Italijani pri conski upravi v Trstu, ki so v STO* ju domačini. Naji vedo oni, od katerih je vse to odvisno, da Slovenci smo res bili navajeni biti pristriženi v svojih narodnih pravicah. Kar je šlo v devetnaj* stem stoletju, ne gre več v dvaj* setem. Kar je veljalo med prvo in drugo svetovno vojno, ne velja več danes. Zavedamo se tudi mi, da smo ljudje in državljani in tu velja reli: Enake dolžnosti — e* nake pravice! in ta rek mora ostati v praksi brez boja, ako ste demokrati!
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
Dnevne oddaje od 7.30 do 8.00;
11.30 do 14.30; od 17.30 do 24.00 Ob nedeljah : od 7.30 do 8.30; od
9.30 do 14.30; od 16.30 do 24.00. Poročila: ob 7.45, 12.45, 14.00
(izvzemšj nedelje), 17.45, 23.15. Dnevni pregled tiska:	dnevno
ob 14.15.
NEDELJA, 29. Vlil. 1948 :	9.30
Kmetijska oddaja; 20.00 Kon* cert openskega pevskega zbora (Malič Stanko); 20.30, Filmski
trak; 21.00 Vesela ura; 22.00 Mendelssohnov koncert za vio* lino in orkester.
PONEDELJEK, 30.8.:	18.15
Skladbe Čaj-kovskega; 19.00 Zdravniški vedež; 20.10 Kon* cert sopranistke Olge Potrato;
20.30 Sprehodi po našem pode* želju; 21.00 Opera.
TOREK, 31.8.: 19.00 Človek in priroda; 20.00 Iz Mozartovih oper; 20.45 Vaški kvintet; 21.00 Pester večer; 22.00 Šoštakovi* čeva 6. sinfonija.
SREDA, 1. 9.: 18.00 Mamica pri* poveduje; 19.00 Žfena in njen svet; 21.00 Pesmi za najmlajše, poje sopranistka Lipušček* Ko* ritnikova; 20j30 Z domače knjižne police; 21.00 Vzori mladini :	skladatelj Robert
Schumann.
ČETRTEK, 2.9.;	18.40 Lirični
koncert sopranistke Milice Po* lajnarjeve in basista Friderika Lupše; 19,00 Slovenščina za Slovence; 19.15 Komorni zbor Ubalda Vrabca; 20.30 Dekliški kotiček; 21.00 Radijski oder : Meško * Mati.
PETEK, 3.9.:	18.15 Lizstove
skladbe; 20.00 Pevski koncert sopranistke Rožice Kozem ;
20.30 Tržaški kulturni razgledi; 20.45 Orkester Duka Elling* tona.
SOBOTA, 4.9.: 12.00 Ljudje in nazori; 19.00 Oddaja za naj* mlajše:	Piščalkar iz Hamme*
lina; 20.10 Dvorakovi Slovan* ski plesi; 20.30 Programski pe* riskop; 21.00 Sobotni večer : Veselo omizje.
ega
Izpiti in vpisovanje na slov.
srednjih šolah v Gorici
Na vseh slov. srednjih šolah v Gorici bodo izpiti (razen mature) v drugi polovici meseca septembra po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole.
Vpisovanje v vse slov. srednje šole v Gorici se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite v jesenskem, roku. Vse podrobnosti so navedene na j razglasni deski šole.
Zaključek poletnega
zabavišča
V petek, 3. septembra,..ob 17. uri bodo imeli obiskovalci slo* venskega pqjetnega zabavišča na dvorišču Alojzijevišča v ulici Don Bosco št. 3, svojo skromno zaključno prireditev in razstavo ročnih del. Vse slovensko občin* stvo, posebno pa starši in ljubi* telji mladine, ste vabljeni. Vstop je prost.
*
Romanje na Sv. Višarje
Za praznik imena Marijinega v nedeljo 12. septembra priredi Dobrodelno društvo v Gorici ro* manje na Sv. Višarje, za člane in nečlane. Kdor se želi udeležiti, naj se zglasi v pisarni Dobrodel* nega društva v Gorici, Riva Piaz* zufta 18.1 do srede, t. j. do 8. septembra. Odhod v soboto 11. sept. ob lh popoldne s Travnika.
Nova doktorica
Meseca julija t. 1. je promovi* rala z odliko na univerzi v Firen* cah gdč. Boža Ravnik iz Kanala ob Soči za doktorico političnih ved. Mladi doktorici iskreno če* stitamo k odličnemu uspehu.
Nova krinka,
stara pesem ...
Zadnjo nedeljo 22. t. m. se je vršil v Podgori ustanovni shod Zveze slovenskih žena v Italiji. Ta nova »Zveza«, o kateri baha* vo pravi »Prim. dn.«, da je njena ustanovitev »zgodovinski mej* nik«, ni nič drugega kot nova iz* daja zamrle ASIŽZ (Antifaši*
stične slov. ital. ženske zveze). Ital. komunistike imajo UDI (Unione donne italiane) in niso hotele o fratelančni zvezi nič sli* Sati, »progresivne« Slovenke, ki plešejo na komunistično piščal, pa v UDI, t. j. italijansko žensko zvezo radi javnosti niso smele vstopiti. Radi slepljenja poštene* ga slovenskega ženstva je bilo zato naročeno osnovanje nove ženske zveze. Prav tako je komu* nisti£na partija tudi ukazala, da se mora nova slovenska ženska organizacija vključiti v italijan* sko komunistično zvezo (UDI), kar se je tudi točno zgodilo.
I Zdravo, tovarišice, bivše sokolice!
Še k vprašanja državljanstva
V zvezi z optiraniem za italijansko državljanstvo o-pozarjamo^ prizadete, da morajo predložiti tozadevno izjavo v treh izvodih na županstvo najpozneje do 10. septembra t. 1. Po tem dnevu bodo morali poslati izjavo jugoslovanskemu konzulatu v Milan sami.
Pri tej priliki sporočamo, da izjavo lahko vsakdo predloži tudi brez dokumentov, ki jih potem pošlje naknadno, odnosno zaprosi konzulat, naj jih preskrbi od pristojnih 'jugoslovanskih odborov.
Ce se kdo odloči, da k prošnji predloži izpričevalno listino, da občuje v italijanskem in slovenskem jeziku, naj se ne boji, da mu županstvo izjave ne bi hotelo sprejeti, ker župan samo overovi podpis izjave in se za priložene listine in izjavo kot tako sploh ne zanima.
Županstvo izda vsakemu optantu potrdilo, da ie opti-ral in to potrtilo bo nekako nadomestovalo državljanski list, dokler konzulat ne odgovori ali je izjavo sprejel ali I zavrnil.
Na Barbani
Romanje Dobrodelnega dru* štv a v nedeljo 22. t. m. na Barba* no je prav lepo poteklo. Vreme je bilo ugodno in je bila pot tja in nazaj prav prijetna. V Mariji* nem svetišču, kjer je bilo ta dan zelo veliko romarjev, smo imeli
sv. .mašo in popoldanski blago* slov ter smo peli naše lepe Mari* jine pesmi. Nazaj grede smo si ogledali Gradež in starodavno stolnico oglejskih patrijarhov z izrednimi zgodovinskimi spome* niki.
Štandrež
Pozor! Komunistična lista »So* ča« in »Prim. dnevnik« sporočata, da bo v nedeljo 29. t. m. pri nas »kongres« vse slovenske mladine v Italiji. Opozarjamo mladino, da bo v resnici le shod vse ko* munistične, slovensko govoreče mladine v Italiji. Zato se ga za* vedna slovenska mladina ne bo udeležila!
Rupa - Peč
Nekatere naše žene so se udeležile prvega kongrsa u-druženja rdečih žen. ki se je vršil v Podgori v nedeljo 22. t. m. S tem so hotele pokazati, da smo vse ženske pri nas vdane komunistični ideologiji, a so se močno zmotile. Vedno so udeleženke trdile, da so zavedne Slovenke, a pozabile so, da zavedna Slovenka ne skače v koš italijanske komunistične organizacije. S tem dokazuje, da ji ni prav nič do lastnega jezika, kar nam sicer dokazuje tudi »Primorski dnevnik«, ki je postal dvojezičen. Dvojezičnost je sedaj »fratelančni« jezik. To je tista komunistična narodna zavednost, katero so v času borbe imenovali »našo pravico«. Pra^a slo-venška žena in mati zna čuvati, kar nam je sveto in nad vse drago in se ne pusti preslepiti in zapeljati od varljivih komunističnih besedi. Nikar več ne trobite po naših vaseh »tovarišice«, da ste zavedne Slovenke in da se mi druge ne zavedamo svoje dolžnosti. Raje odprite oči in zavedajte se, da rdeča internacionala pelje le v pogubo vas in naš narod. Pazljivo zasledujte samo srdito borbo med »Primorskim dnevnikom« in »Lavoratorijem«, pa boste razumele, kje je resnična »fratelanca«: v borbi za oblast, ki bi vas rada zasužnjila.
Zavedne Slovenke
Hollywood za komunizem
Bivši urednik komunističnega lista »Daily Worker«, Louis Budenz je pred senatno preisko* valno komisijo izjavil, da preje* ma ameriška komunistična pasti* ja obilno finančno podporo iz Holly\vooda. Kot znano se je Budenz odpovedal komunizmu in pristopil v katoliško cerkev. Bu* denz je zdaj profesor na Ford* hamskem vseučilišču.
Listnica uredništva
Č1TATELJ, TRST: Vaša na* čela; »Zob za zob!« — »Obsojati narod, ki hudo le v premali meri vrača, je zločin«, niso prav nič demokratična in spadajo v divjo dobo .krvne osvete. Sicer pa čla** nek »Moderno suženjstvo« ni go* voril o Rusih, temveč je prikazal mdtode, ki se jih poslužuje med* narodni komunizem, ki hoče z na* siljem zavladati svetu. •
Listnica uprave
Ccnj. naročnikom v inozem* stvu naznanjamo, ^a smo vslcd povišanja poštnih pristojbin na časopise, prisiljeni zvišati naroč* nino listu od 1.100.— na 1.200.— lir na leto.
Uršičev tiskovni sklad
Anton F. Šabec, Barberton USA L. 570; M. J.. Trst, prispe* vek L. 1000; Srebrnič L. 500; me* sečni prispevek; V. Lozej, Topo* gliano L. 500; prijatelj iz Boršta, ker je prvič bral »Demokracijo« L. 2000.	—.
Vsem iskrena hvala!
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici