S rEV.—NUMBER 217. TBOOVOI GOVORIL JU IA fOMOOftCE-KJE POLITIČNIH JETNIKOV Eon#resniki ie mu stavili vpraša nja in Loadoa j« nanje ločno Da so taki škandali mogodi, največ krivo velebisnlško časopisje. . " • Nmlrn* (Amarilki parnikl f tnr-Iklk vodik so opustili trgovino in kapitani oo posvetili vss svojo moči pomola! akciji sa prtvos beguncev aa varno. Američani po* skujte jo nasititi M,000 beguncev dnevno, m 1 , # * f Koncem svojsgo govora js opo-«"nl «l)oraioo, do js major Lonier m PrMssdniku Hardingu, ki je ^ preiskovalec sa voješko tejno JMK da ni drobtine dokasa pro-J ljudem, da oo bili obsojani, J.fr J"' takrat postala vojna histe Priporočal je Alanom kon-Z**"' »bornih, re®«»eoije, ko s., jik svosni ~^kfivi vzali aa vlak, ki jik od-do morja, kjar bodo vršenl < / i rvi p«mik, ki odpiaje proti V samostanu pravijo, do je prU Ma- v samostan, ds poet »r.o nuna. Ilsma lienov njene dralino oo jo po svsrlls pred tam korakom. Tako os parolo jovaosti lUklse miatarij ee ekrivo so tem zadnjim oklom drame f PROSVETA uitklka ILOVINSCE NAKOPHE fopfokiiji jkonote JAVNA GOVORNICA. P N. f ROSVETA" ssst-ss s«. ar——, otif, T E N f-f ilM v ». sr. (A«f. II«) BURBONCI IN STAROGARDNIKI V BRATSKEM OBJEMU* ■ JJurbonci v demokratični stranki in starogardniki v republikanski stranki so eno telo, ena duša, eno bitje, ki upira svoje poglede v Wall Street, da prestreže želje svojih gospodarjev, Id so mu ukaz. Burbonci v demokratični stranki in starogardniki niso f politiki zaradi tega, da izvedejo mogoče kakien določen program, ki ga je izdelala demokratična alf republikanska stranka, ampak njih najvišja zadača je, da služijo zvesto privatnim bizniškim interesom, katerih niti se stekajo v iWaH Street To se je zopet pokazalo v Wisconsimi po primarnih volitvah, kakor smo že enkrat doživeli, ko so socialisti IsvriUi svoja prve volilne uspehe v Milwaukeeju in drugje p Wisconsinu. Canfield in Morgan in drugi maiinskl kandidatje burboncev in starogardnikov, ki so propadi! pri primarnih volitvah, ne mislijo iti ie v pokoj. Njih gospodarji v Wall Btreeta žele, da ostanejo ie delavni in ribarijo v kalnem, da cepijo tako ljudske glasove. Gospodje so pri primarnih volitvah strašno pogoreli. Zdaj računijo, ako združijo svoja sile, da mogoče zmagajo na prvi torek v novembra, kose vriiglavna volilna bitka. 1 Cl Burbonci ne morejo kontrolirati več demokratične stranke, starogardniki pa ne več republikanske stranke v .Wisconsinu in zategadelj se združijo proti svojima strankin* in ustanove svojo neodvisno stranko. ' \\ Kaj to pokazuje? Republikanska ali demokratična stranka služi samo It pokrivalo največjim reakcijonarjem, ki služijo kot golo orodja privatnim velebizniškim interesom. Kakor hitro se IJtidstvo upre tem reakcijonarjem in noče voliti tako, kot ifti ukazujejo, tedaj ti "republikanci0 in "demokratje" Utfanove svojo aeodvisno stranko.«Kjer pa ljudstvo ia slepo sledi ob časa volitev tem ljudskim nasprotnikom, tam eo pa dobri "republikanci" in "demokratje". Za ljudstvo je dober nauk v tem pojavu. Cemu se obeieti na republikance ali demokrate. Socialistična linnka ima jasen in določen program, ki sam nasebi govori, da stranka ne podpira izkoriščevalcev farmarja in dflavca, ampak osvobodi farmarje in delavce sedanjega Izkoriščanja, ako se izvede. Da se izvede U program, mora Uudstvo izvoliti v zakonodajne zbore in v javne urade so* ^fctiflte. In sicer mora biti izvoljenih toliko socialistov, da ftfasjo veČino v zakonodajnih zborih, da se izvede politični Glasovi in čiUtaljev Warroa, O. ~ S prvias septem brorn so nam is Wall Streota milostno zvišali plačo, ia sfeor dvej aot odstotkov, sli od 30 na 3S oen-tov na aro. Ali kaj nam poesag« Uko zvišanje plače, če je vaa tako drafo. Če grem na dan plašila doli po Main Stroetu, me kar ao-vejo od vaek strani, brivee kliče iz vrat brivniee, saašilee čevljev ponuja, da bi jik oznašil, proda-lee aladoleda ms sili v svoj.41 par lor" ali igralnico. Takim pešam je šlovek kmalu ob veo plačo U auk kot kafra. Če bi ee človek dovolj mudil po vogalih, U kmalu prišel "na bnm" tudi čudno ni. če ga potem Ura fepna jetika. . Tukajšnja velika tovarna Trum buli Steel C04 ki navadno sspo-sluje 6000 delavcev, jo sopet za-Čela obratovati e polno paro, kor je v vojnem čssn, z šnjim številom delavetva. Gospodje naši OačiUl ji paš dobro ve-do, kako jim ja nastopati, da ši nc vemo pomagati iz Uškega položa je. DeU ae tu po oaem, deeet tn tndi dvanajst ur dnevno, plače so dokaj različne. Oni, ki dcUjo po osem ali dvanajst ur dnevno, še primeroma dobro zasluži jo,-mi 0-sUli, ki deUmo po IS nr, pa kar garamo po 36e na uro. Ne vem, kdo nam je Uga kriv: republi kančka ali demokraUka stranka ali obe skupaj. Po mojem mnenju obe, ker obe nisU niš prida in v splošnem nasprotni delavcu, v o-bratnem pa dobra podpora za ka tslisU. fiele Udaj, ko sa bo de-vstvo zavedlo in bodo vsi tU-čeni spoznali vse U, se nam je nadejati boljših čaasr. življenje, ki gs daaee šivi človeštvo jo dvojno, na eni stre lika zmago, toda pri tem naj ni-kar ne pozabijo, kaj jih čaka v le-,1 192S. Premogarski baroni eo zadovoljni a teas, kar eo dosegli od rudarjev to pot. Ur. J. Levria predsednik radar. Sks organizacije pravi da so radarji zmagali in tndi šaeopše '8t. Louis Labor" js prinesel tako. Ne Čudim ee Levrieu, kajti op mora govoriti v prilog rudarjem, kajti oni ga plačajo; ali čudim se omenjenemu listu, ds na kaj U-kega piše in kossentira. b navedenih razzlogov ee no moram z njim etrinjati i . Rudarji eo na izgubi v dveh o-zirih. Čudim ee, da liot amatra U t na drugi pa kot tušna, brezpri mcrna šaloigra. K prvim seveda spadajo bogatini in oni, ki jim poteka življenje v zadovoljetvu. udobnosti in brezskrbnozti, drugim pa oafo prišteti ml trpini, ki eo vee svojo Življenje bori. mo sa bori kofšek kruha, konoem koscev ps naj je še tisti ukraden. Življeneke doba deUvčeva je recnici podobna dolgi šaloigri številnimi mučnimi prlsorl in de-iji. Usoda pa »p sa vsi dobil enak kon^e ,P« paj bo človekovo šivljenje udobno ali mukapol* no, in ta konec jc hladni grob. — Jakob Jed, I St. Louis, Skorp jo preUkel, odkar je končeU borba med radarji in operatorji. Lahko nam je danca trezno pre-misliti položaj in če to atorimo, o do za Kitaj- Kitajaki obiakovalci Vae-ameriške kooperativne koalicije v Clevelandu eo izjav«,' da js zadružno gibanje nS KiUjekem prav v živahnem razvoja, čeprav je pričelo komaj prod par leti. Zadružništvo na Kitajskem ee Je prvo pričelo v fcangaju, kjer 00 pričeli z prvo zadrugo veeučilišč niki, došli iz Amerike in od tam je hitro razširilo v draga meeta. Posebno dobro ee je okrepilo zadružništvo v Cantonu, kjer eo sa tako mnogo, še eo radsrji do-fae zdrajile družine v skupinah po segli staro plačilno leetvioo in U komaj sa nekaj meeeeev. Človek more Hoditi lo, da eo zmagali pro- mogarald baroni. <> sma smatramo, da so bili zadnje meeeee premogerji na eUvtd, tedaj lakko sodimo, da so ae borili eemo za dobro plačo sa avoje delo. Da U je to v korist dragim delsvcem po meetik, sem v dvomih, ksjti to le znači, da morali deUvei v mestih plačevati toliko višjo ceno aa premog Mnogi'delavci so šli v eedanjo borbo le 4a doeežejo za zebe dobre pogoje, pri Um niso -mislili ns svoje brate, drugi delavca, kako ja sanje« Če bi ee bili bratje ra dar ji borili sa odpravo profitne-ga sistema in ss nacionalizacijo rudnikov, ki naj bi prišli pod u-upravo države, da bi imeji val od produkcije premoge dobičols in ne ssmo profitarji, ter bi rudar-jI v Um ozira kaj dosegli, bi lahko rekli, da so radarji res gatfl Sedanja borba in " rudarjev jo bUa prav taka kot še mnogo dragih, ki položaja ss dobrobit dslavstvs niso Uboljšala splošnem prav nič. Rudarji ao zadovoljni, da soj dobili delo nszsj in da imsjo sta-ro ni kakor veeeloi*ra polna zabav, M .mejejo, da ao spet dobili pri* Uko do mastnega prefUe, ki nsj sa vedno boQ veča, ša je rudarjeva plača visoka, naj tndi siromašen delpvcc V mestu plača ne* doseženo« visoko osno sa premog, samo da so visoki profiti sa bsro* ne. rjfr.braUm dopisnikom ls White Vallejrja ss popolnoma etrinjem, _ komenUrjs pa dopis ns — Jaoob Stančič. M"! V |JW> )«>* S P Zadružno gibanje mren. 1000 članov in si tako nabavljajo živi jenako * potrebščine sami po najnižji ceni jim je mogoče. Napredni kitajaki dijaki in delavci so se zedinili za ustšnovHov aa-družnega zdravništva po celem KiUjekem in njih gibanje napreduje t velikim uspehom. Strojevodja «o dobili svoja bančno poešep js. Z ozirom na as-reščšnje vlog in prometa sploh pri ssdrašni banki Bratovščine strojevodij v Ofevelandu, jo dobro sklenil kupiti primerno lS-nad-stropno bančno poslopje v sredi ni trgovskega dela mosta. Sklep jo bil kmalu nato izveden in tako imajo organizirani železničarji Clevelandu danes svoje lsstno bančno poslopje. luski mirnim izvoz. — Z ge zlom "Kooperacije me pozna ni kakih nasprotnikov v tujcih" se pričele ruske zadružne sveže snovati načrt za kooperativni izvoz produktov iz Rusije širom Evrope. NsjboljŠe pogoje* zs dobavo blaga jc zveza zadrug v Ruaiji sklenile ponuditi zadrugam dragih dešel Ur ds se £ixn mogoče manj razpeča blaga zasebnim in teresom. V Koenigebergu jo bil 0-tvorjen prod kratkim velomjm, ns katerem jo bila ruska zadružna zveza nedvomno največji nde-ležnik. Razstavljeni fo bili isdol ki ruske zadružne kovinske mdu-atrijc, zadružne tovarne za optične apsrsU, zadružne tobačne industrije in severnih strojarskih ssdrnlnih industrij. / . Tolik nafrsdek aa Horveškem. far Kljub obširni depraeiji, ki js savlsdala po celi eeverni Evropi v industriji, je norveško zadružništvo V preteklem letu napredo-yalo. solef ekspanzivno in tOpeglo Uvizia dtvtljen}a za | Jugoslavijo Hew Tsrk. (Jugoslovanaki od. deUk P. L U) Dragi pomotni generalni poštar Paul Hendemou priobčujo v PoaUl Builetina pi. ki ga je poštni dapertment prejel od poštna uprave kraljevi, ne Srba, HrvaU in Blovcnoev. v U m piemu m naznanja, da valed odredbe finančnega mtakterstva, ki vkljub ugovora e etrani poitn« uprave nI bfla še preklicana, je prepovedano carinarnam v Jugo. alaviji odpremiti pakoU, izvira- ' joče iz inozematva, ako dotibd naslovnik ni v stanu pokazati voznega dovoljenja od atrani od. bora za kontrolo deviz in val* pri Narodhi Banki Ta odredba, kSUre vzrok jo izkati v atanjt valute, se tiče pa la blaga, nz. slovljcnega na trgovec v trgovia* ako avrhe. Nikakor pa m ne tU Če zasebnikov ali trgovcev, ki ii» portirajo aa svojo oecSno ali do. maČo rabo. ' Jugoslovanska poštna uprava izjavlja v piemu, da občinstvo do eedaj ni kazalo nikakega razpelo. I Ženja, da bi m ravnalo po tej od. redbi, dg se pa carinska oblsst hoče strogo ravnati po isti. Jugo. slovanska poštna uprava raditega proei poštni department, naj o. pocori izvoznike, naj ne pošilja-jo nikakega blaga jtsgoalovaa. trgovcem brez predhodnega dovoljenja, — in U v svrho, ds prepreči nskopičenje nevroč* Ijivih paketov. Valed Uga pomožni generalni pošUr opozarja pošiljatelje peke« tov v Jugoslavijo, naj ai v slučaju, da pošljejo ka^o bUgo v tr-govekc avrhe, prizkrbijo še pred atvijo uvozno dovoljenje m, b mogoče, priložijo to dovo-Ijenje paketu, ko ga dejejo ns pošu. m ■iS&l"-' 'iff.ir ■ ' in"*' ' fa. — Tndi ipri naa smo končali s sUvko, kor podpisali smo kar sami, pri čsmur ni bilo nikakih posebnih ceremonij. Prvi dan oa jih jo šlo podpkat ossm, dragi dan kakih 50 tal nato vsi, kar n ss je bilo v CUridgtt. 8 tem oa rasama, da smo oegll po krsmpih ln lopatah. Pravijo, da smo mi CUridčsni maLo ne vee' sloje konznmentov, kakor porola narodni kooperativ* al kongrez. Kooperacija ee je celo razširila tndi na denarne zavode, v katerih dobijo organizirani po-ljedelsi potrebne obres^ pod n-godnimi pogoji Delavci po mo. stih so ustanovili svoje nakupo- ia gospodarski program socialistične stranke. Da bo izvoljena socialistična večina v zakonodajne zbore, pa lahko kJrH nihče drugi kot ljudstvo, ki ima volilno pravico. Kadar so volitve, je vselej najvažneji dan v življenju državljana ameriške republike. Na U dan se odloči ljudska usoda. Ako ljudstvo odglasuje tako, da je izvoljena «l0tea demokratov ali republikancev v zakonodajna zbo-& tedaj je ljudstvo samo izreklo, da je zadovoljno, ako gii odirajo privatni velebizniški interesi. Kadar bo ljud stvo isvolilo socialistično večino v postavodajne zbore, je Uteklo, da se mora gospodarski sistem tako spremeniti, da služi v korist vsemu ljudstvu ln ne posameznim fi nančnim in industrijskim knazom. ljudska usoda je odvisna od ljudstva semsga in nikogar drugega. Z volilnim listkom lahko israče, da je zadovoljno s sedanjo korupcijo v javnem življenju in izkoriščanjem ljudstva po privatnih velebizniških interesih. Ravno Uko lahko pa pove na odločen način b volilnim listkom, da je rito javne korupcije, grafu in izkoriščanja. Kadar je ljudstvo odglaaovalo sa zagovornike sedanjega gnilega gospodarskega sistema, je prepozno, da tarna in toži. Ljudstvo se mora preje zavedati, kaj mu je storiti, predno odhaja na volišče in odda svoje glasove sa kandidata, ki kandidirajo v posUvodajne zbora ali sa javna službe Ako ljudstvo ne mara korupcije, grafu, ako hoče, da se kodo naravni nakladi ukoriščali v interesu ljudstva samega, ako zahUva, da ee nacionalizirajo vse glavne in« dustrije v korist ljudstvu, tedaj mora ljudstvo glasovati socialistično kandidaU, ker kandidirajo na podlagi pro-grama, katerega glavni in končni cflj je socialnem. UpUsr ljudstvo ne izvede Uga. toliko časa ostanejo in tarbond pod enim ali drugim imenom mdH ljudstvo bo še nadalje nosilo težko buUro, ki mu nakladajo privatni velebisniški interesi. pridemo do zaključka, da radarji pravijo, da so blH na stavki, op* ratorji pa trdijo* da stavka ni bi lo, ker vee U čaa nieo rabili ra darjev. To nam ja še znano, da po vseh državah rovi kaj slabo obratujejo, saU ae nI treba čeditl, če so MU lahko zkozl štiri meeeee radsrji bres d da. 11 Črnega dije-manta" ae pač malo rabi poleti1 in Uko ee operatorji nisb asnimali nirinrje med Um ČSSOSS. Kon-ela je poletna doba U zopet je tu petrpbs sa premog In operatorji eo podpisali začaano pogodbo, dokler apet ne dobisso poletja. V evojem dopieu meaeca marca eem trdil, če ae radarji vrnejo na delo v avgnatu, bo še dobro in U 00 tudi radarji eand lahko znali dokler ao še delali s polno psro do 1. aprila. Od 1. aprila smo 1'roaveti vedno bliU dopise o rsz-voju zUvke, s pri tem mora vsa-kdo priznali ds v resnici niso bi* 1 ns eUvki temveč neksko ispr ti na počitnicah. Operatorji jih niso potrebovali In Uko eo radarji sapuetili rudnike U vose ve ss premog, premogovna Udnotri* ja ja sestala sama od eobc, kajti do tedaj je bilo produeiraaaga veš preamgs, kot ga ja bilo am-«očs porabiti. Na nobeno etraa potemtakem 1 moremo svrašati krivda, ako pismu garakl opere to rji niss ko* tali podaljšati pogodbe dne 1. a prila. Imen eo sa to dva vsroks prvič, ds so iassU premoga dovol, pri rokah ia drugič ao ietošaono uporabili priliko. Ma zlomijo po godbo. U U sa jim ja po.re/.ilo Dosegli eo. da je biis sklenjena pogodba s radarji na polju trdo. ga prsmsgs la posebej s radsrji smhkegs U bitaasijakefs premo ge. Ko ss rssdell armada na dva dela. je aovrašnlk vesel In tsko je s našimi premogamkimi mag neti, ker doeegtl 00, kar eo lasril v načrtu ss doecffo v letu 1SS2 Pr letali sa na eUro pogodbo m uh par meaeeov, aaj aa bodo pri Um aič izgubili. Cajnarji večinoma pravijo, da 00 is vaje vali ve* valne zadruge in konsumna dra štva, ki jih je aedaj v deželi jmd t*ki m ^»Amm ^ 3,000 in je v njih članstva nad taki goepodje, a vendar na, to so poloTico mga preWvalstva v dr- ^ žavi Finsnčno poročilo norvežkih zve z pokai o nagrade ja do-prvi. TSko smo je godilo poUgoma vih, toda bilo že govorijo, k t>n oni, kt je bil . torej ari malo pošti ss vrašapje na dalo, kot sma biK pozni sa stavko, pa so bo še izravnalo. S tem j« pokazano, da mL zioer ossš sa zkupuo stavko, nikakor pa no, da bž stavkali posamezni in na lastno peot. Priznamo, da je bilo precej do* seženega v Uj eUvki, ker bi ne bilo, če bi ne bili zazUvkali tudi mi. Ko je biU storjena pogodba a podjetniki pa ja vos molčalo, me-ato da bi nam povsdall, kaka je eltuaoija in bi bUi storiU ovoje. Pri končanju eUvka so siser svetovali, da bi ŠU aa delom v unij-oko rove, toda kam T Lakko je aveUvati, toda to storiti js dra-gašs. Atrajkaj, vozari m od rova do rtfva la proei sa delo, noeeč a proei svojo ropotijo na rami Če bi kaj rekel, bil bi zavrnjen, "eaj dobi-vaš podporo od nas." Na kaj takega Urej nI sMfots pricUti Trpke oo Uknšnja. Ni še ŽU ena dodobra U opomina, Imamo tu drago tn radarji os jo bodo sa* pomnili hot oo ss sapomnfl! ono UU 19ia ' • , Veled Ugs ns mrzimo rojakov v pitUburškem okraju, vaeeno moramo prisnstl, ds so pritogni* II s svojimi ljedari ia no a rudarji. On niso krivi, da Sf nam uko godi pač oni, ki oo vaa etvar vodili. Pa aaj bo tega dovolj. S zanimanjem čitasse doplee, ki prihajajo U WbiU Tsllapja, ker eo do- bri in povedo msr.ikati.ro pošte no. Vidi m, da imajo tudi nekaj v glavi, mord. m-kaj vaš kot eni. ki aa hMeli pritireti k tfVrjl aaše velike promogamke go. s farmarskissi Jamami dragim pa . tjuM rekli pokazuje lep dobi ki je bil deloma razdeljen člaaatvo zadrug, poleg Uga >a je dan na etran kip dobiček, d so ga zadruge imele v preteklem lota. Poleg hranilnic, nie in bank, ki so jih usianovili zadrnžničarjl na Norveškem, imajo eedaj v načrtu tudi uatanovitov velike zadružno zavarovalne, kateri ze Uhko reče, da je biU ža ustanovljena meaeca januarja lotos, samo s podovanjem Še nI pričeU. Odprte bodo sadrulno a-goaelje po celi Norveški, ki bodo imele trgovsko zvezo samo s zadružnimi bankami. Zadrušničarji na Norveškem Urej že laetujcjo svojih 71 tovarn, kjer izdelujejo svojo obučo, oblsko, mesne lsds-ItiliM^H^H Drobiž Od blisn In od daleč Strašen tsjfvn je divjsl ns oto. ku Mijake Iima, enemu eedmlh S* tokov Isn severnovzhoduo od J* ne pomni* jo bilo 2100 hiš iS 45 ladij- Devet ljudi je izgubile šivljenje. w ' ■■ '.yif Ameriški letalec Bdmond T. Al*' len so jo pred krotkem poucsrs.; čil v Nemčiji, ko jo padel z leta-cm na tla. - ; ta sa Uvorno blago js na programu Pacific SUtes Eks. prem kompanije. Imenovana js komialja, ki bo izdelala načrt m prevažanje blaga v zrakoplovih os zračni črti med Sen Franciscom in Modootom. Prevozna priatojbl-na med temi mesti bo 45c od fua. K " kitajski* nčenoev v Viotoriji, B. C., je končsU, ko je šolsko vodetvo priaUlo, da učeo-otv no bo delilo ' belopoltne od Mongolov, kakor je bU prvotal naaun. x ' './>> minister za notranje te-odredil Šesttedeasko pro* voliUv, ksr s« sprejeli Z vso od- VEČ ŽELEZNIŠKIH DRUŽB JE [tOPIT PRISTALO VA SPO- RAZUM. , _ Chicago, III — Izgledi eo dobri, ds Chicago A Alton In Krie žele* nižlu dražba podpišoU pogodbo železniškimi delavci, od kar je Cheeapeake A Ohio priatala ne baltimoraki sporazum. Cele vrata malih šelesnišldh dražb od Klone eoU do Lonislsas in od Novs Anglija proti sspsdn je podpissU sporazum. nuaiAjnu). ftBtp&afctsi IS. sopUmhvp skleoilo, de dam v taanUo: Slovenci, Poljski deve je o hibicijol ljudje mirijo ločnoetjo pa jo "protestiral finančni miniaUr, ksr js povrrofti-lo, da bo doba "suše" okrajšess in bo veljaU aamo par tednov. H »otranja posojilo na frsace* shem je vlsds odredilo na 20. oktobra. Za kritje pooojiU bo vlade Izdala izkaznice na 498 in pol' franka, >1 bodo zamenjane v petih lotih po 607 frankov. Posojilo bo Šlo v kritje miljardnege biče-ja, ki ge napovedujejo finančni ekapert v prihodnjem leta. tier jo bil pobit v Parizu po Senc* golen Sikiju pri šcetem nsskoku. Pobit je bil do neeveeti. k okolioa v Northampton je kila pokonci, ko sa iskali ubsgl* ga bolnika U umobolnice. P. Doc-loea ss ujdi Rekel je, ds je ube-gei ker ee mu no meša več. DrugI J. Wehlen pa ohrtljo, dam skril ▼ « jf . ▼ bakreni rovih so dali dnevnim delavocm 10 odstotno dokla* do, ki prične S L oktobrom ln ss-dene radarje v Phoeniksa, Ari* Velik pašsr js izbrahail J AtlanU, ki js povsračU škodo od 700.00 do 1,500,000 dolarjev. Požar je IzbraknU a polnoči k» f*r klicati ao morali vladne čeU ls Port McPbereana, ie eo ogenj« omejili. Uničenih je veš trgov*«* Posiopij. ^ la Bsasna na Tiralakem P0^"' jo e velikih kravalik tešMov. ki VlrSseilfdS -H drhal je izi ških pnxlejsMy S DELAVSKEGA SVETI. (Federated Preea). Moto4 v centralni Jobnatown. Pa.—Več ko 65,000 rudarjev je le na itrajku v »red-nJi Penneylvaniji. V okraja So-neriet je 15,000 etavkgrjev, Cambriji 500, ne kokeovnih poljih ConnellsviHa je 40,000 in okrog 10,000 jih je v okraja Westmoro-ltoda. Ene tretjina stavkajočih rudarjev j« odšle v unijske kraje lekat dele, ostali pa ie vednO stavkajo m obdriavajo tedenske shode. Ti rodarji stavkajo ie ieet mesecev. Mir, ki je bil sklenjen v Clevelan da in Philedelpbiji, je * pustil novoorganizirane okoliše v centralni Pennsylvsniji takorekoč na tedilu. Bockefellerjevi premo-lovni interesi nočejo priznati unije, niti elevelandske pogodbe, kolikor se tiče organizacije. Kakih dvajeet malih operatorjev je podpiralo el?velandako pogodbo, ali to ne pomaga dosti Ti operatorji vpoelujejo komaj 200 no! Veliki operatorji, ki so orga-niiiraiu, v Someraet Coal Opera tor's A asociaciji, nočejo nič sli-iati o priznanju unije in ae šc redno poslužujejo stavkokszov, dasi z malim uspehom. V okraju Somersetu je 12,000 ndarakih drušin nastanjenih v šotorih, oziroma v kolibah In barakah, ki so za silo zbite iz desek. Noči postajajo mrzle in slabo oblečeni otroci rudarjev 2e občutijo mraz. Mnoge velike drušine trpe veliko pomanjkanjO; nekatere ekaiatirajo na manj kot treh dolarjih tedenske podpore. Podpora ae kmalu fviša, kajti rudarji drugod, ki zdaj delajo, bodo posegali, toda sunanja pomoč ji tajno potrebna. Rudarji v šotorih blizo premogovnikov Consolidated Ooai kom-panije so poslali delegacije v New York in Washingtoa prosit ponoči. V okraja Fajette pomaga forkera' Party a denarnimi pridevki in jetnljo otroke v domove rojih pristašev v Pittsburghu. ;Kr»javna unija it. 5220 Unltsd |Xine Workers of America je ape-Ma na fclavnd" VKšeKutlvo' "v | Isdiznspolisu .da naj hitro pošlje V donar^ Bviltk obleki. I Raz nevest i. »IZMERI MA SfcLIZMICAH V OPATOM ALI Mehiko, Meh. — Železniški de* Itvoe, ki jc ssm dospel ia Goste aale poroča, da jo ravnatelj gua-tmalake Mesnice Američan. Dt-Uvei ao organizirani, toda orga-nizacija nima moči, ker ni pogodbe med želesnilko družbo In orga-kimeijo. V navadi sta dve mesdni leatvici. Ena jo veljavna aa antene in drago tuje ze make delav-««. druga pa aa domačina Izučone pa plačani delavci aa progi, •i domači peoni. Njih mezda *** 30 pezov aa dan, ali peV t**t centov ameriške veljave. •»AKJI IOKA ULOOO PJU PRI MAKMIM VOLITVAH. T«*, M. T. — Kdor je do-*UJ mislil, da so otarogardniki t »»pnhlikanakl stranki in barbuni * - nokratični atranld glaaoval! Jy«d. tega so proftfkMJo, da po ijudi^lahko popolnomi po primafnlh volitvah t ** J*eseyja aa Uj misli. [«"fal js pri primarnih volit Tlh Po doasdaj znanih tesulutih anator Joaeph Frellnghnyeea» in ^Htvah nieo kOa gUvaa vpra P J« kot aa pr. aaeijooallsadja lirsmsgu laikov aH od-hT« oMkega dela, ampak vas * * -HU+ob varaloals kdo mm t ^yedeU,kaj delajo, koeevrgll drputuev mb potrirujim, fiavi maebal Ala. — Juatičiii tajnik Daugherty je odrodil, da maršalaki deputij MacDuff Gain nastavi ia itirideaet deputijev. Maršal je pe rekel, da jih ne po trebuje, ker ao atavkujoči žolezni iki delavci mirni ljudje, kl šive po postavaj Dal je Daughertjju re zumeti, da je prepričan, ako pride do aemirov, da ao atavkarji tako lojalni, da mu bodo pomagali napraviti red in mir. . Loueville A Naehviile sistem aka federacija poroča: 44Promet nc opreme je vodno manj. Poročilo, ki je oficijelno, pokazuje, da je na šeleznici Louizvillo A Naeh-ville 59,000 vos izven slušbe na tirih med Montgomeryjem in Cin-cinnatijem, O., "Federacija isjav-Us, da svezni pre dedovale! n« obiskujejo Montgomeryja . i —____ ZION JE SAMO LJUDSTVO V V Z IONU. Sloa Olty, m. - Wilbur Glcpn Voliva ,višji nadsornik edine pra ve krščenake katoliške opoetolakc cerkve v Zion Cityju, jo dal na-praviti velike deake, na katerih jo bilo napisano: 4'Zion je aamo za ljudstvo v Zionu". Ti nspisl so šli msr ljudem, ki preblvejo v Zion Cltyju, i ne pripadejo k Vo-livovifc cerkvi. Bilo jc svarilo, ako jim v Zion Cityju ni vicč, lahko naveiejo stojo eulico in oe preselijo drugam. Ko so bile deske postavljene In pobarvano, ao teaarski delsvci in pleskarji ponosno zrli na svoje delo. OjoJ, drago jutro so pa Mlo vse deske polite s neko modro ban'o' Celo otroei so se norčevali is tablic in metali vanje bombe, polne barve. oovoriol o odkritju sla ta so pomorile ljudi. JLandzburg, OaL — Naznanilo, da so v sedmih rudnikih naleteli, na slate in srebrne šile, je ponoreli ljudi. Vrste so prizorl^kot ob Časa, ko oo pustolovci vsega sveta hiteli v Kalifornijo, da čes noč obogate. I*ju4ie le drenjajopoi gUvai u- (Nadaljevanjo t prva strani;) me js onajst divizij, blizu Smirne dajejo. Pravi zlati rudnik ao pa odkrili zemljiščni mešetarji, ki ob takih prilikah najbolj žanjejo. Prod pet in dvajset leti eo ljudje ravno tako drveli v to pokraji- no. veliko razočaranje. Stvar je bila Še precej pozabljena In navihani 1 jnd je so jo zopet ponovili. stavkam si tbaftajo ma DBLO. X •kif'-1* S r S • -• A' • p* » v*! Detrolt KUk^Zmagoviti star-kerji se vračajo na delo v delov-niče Miohigaa Central ielesnlike •lr« Žbc, ki je poiruinica Now Vork Central ielesnice. Oprema ao nahaja v žalostnem stanja In M< zn.kki družbi išče »laj de« Jav;e. haduv si pbusiujvo le v rurnuim okeoEju. Washingtoa, D. 0. — Predsednik Harding in ajegov kabinet sta odločila, da ae ladije preiakajejo lo v trimiljakem pssu, da se do-ženo, ako nI na njih Ukreano fga-aje. Tujezemake ladije zunaj tri-mil jskega pasa se k tkkrat preiščejo, oko eo sktiiale ustvariti svežo tia suhem in vtihotapiti igo-ttje a svojimi čolni . velika k2ba ji povsbodila ombsvliclmji ubarioa r Ohiasgo, lit — M«. #raeo, T. Carr je bila na počitnicah in lovila ribe at jezeru Tomakaffk. Ne-ankrat jo prljeU velike riba in Carrova ae je tako upehala, da je omedlela. Prepeljali eo jo v bol-nišnieo v Chicego, kjetaee je aje no stanje poalabialo. m. — Vrnil se je David B. Oerleoo, blvii blagajnik Cottafe O rova Avenue Mtete b.n ko. Zdaj laja vi ja jo. da m kil do-aar poaeverjoa, ampak biU je aa-pravljeaa ssaoU sarodi slo " fOLOVAJK SO I POŠTO. vee. kar ji« jo prišlo ao Udvaeaata. DAROVI staveamm. Loaisvills, La. — Fiaher Tobacco kompanija je darovala že le^niSklm stavkarjem 10.000 eiga-rvt kvalitete Clown in sto dolar* jcv. mivarnost pri DELU Oity, Kaas. — Martin Pletenea je nakladal zol s velike ga kupa. Naenkrat ee je kup podrl nanj in ga zadušil, preden ga izkopali. Irski delavski poalanci saktevajo T pepubilko : * , . Dublin, 27. sept. ~ V irski sbornioi je bila včeraj sanimiva in vihsrns razprava. Na dnevnem redu je nova irska ustava in dO-bata ae je sukala okoli kritične točke, ki določa, da 4 niče, tedej mora biti navsoč na vsaki seji in delati kakor drogi poslanci. Predlagal je, da kralj dela dnevno oeem ur. - Poslanec Oeffney je pa rekel, da Iraka mora biti delavska ropa blika in svstoval je, da naj zbornica vris kralja is ustave. Predstavniki vlade so odgovorili, da je kralj sasnkrat potrebno slo. Nato je bila .točka eprejeta In Irska obdrži angleškega kralja. Ouerilaki boji s republičani < nadaljujejo brez poeebnih izpre-memb. • ■ • v • ■ Aaglija podptie petino ^ooojfla Avstriji. >•"■■." _ Ženeve, 27. aept. — Anglija je informirala avet lige ngrodov, Sa je priprsvljeao garantirati dvajset odstotkov posojila Avstriji Vsota posojila snsša 520 mlljoabv zlatih kron. Itolija, ki jo na Anglijo, tudi podpiie svoj do-lež. » turki nrvadirali traouo Konference sa premirje mod Turki in Orki se otvori I. oktobre v Mudsniji as azljztzki atraai Dardsnel. PoŠar, ki je izbruhnil v Carigradu v pondeljek zvečer, je bil Marsikdo je tskrst doBvcl loUliElrln v dveh urth. l4'vor nje ni znan. Zgorela jo godhena dvorano io aekaj hiš v bliihtl. Anglež 1 in Američani so pomagsli gasiti. Bntentne oblasti oe mnenja, da je ogenj priiel po nesreči. AagUja se svija pod pritiskom ladjo. London, 27. sept. — AagleŠks vlada je všeraj prejela noto So-v je teke Rusije, katera svari entento, da ne bo prianala sakljuČ-kov na tnriki mirovni konf erenei, ako ne bodo saetopane vee država ob Črnem morja, ki imajo največ interesov v dardansloko-boaporaki ožini. V uradnih krogih oe govori, da Anglija odgovori Rasiji, do kon- konference, na keterl je bila sklenjena prva mirovna pogodbo ■ Turčijo. Insija ni imela zastopnikov t Bevreeu, zato todi sdaj ai pavabljena. Francija Izjavlja, da M. — Najemnik : "Toda peš jo aekaj strelasge, vedao os ka- mo takrat, ko RAZNO. D Ananoijovi aspoki iiaa vojne. — Diktator Reke nisu neuspehe samo pri svojih političnih podvxetji)g^asaolo ima tndi pri njegovih saeebalh delik. Qol>njel si jc kot vojni dobičkar prisvojil vilo nemškega umetnika ob Ger-dijakem jeaeru. Med vojao js bil nekak oekrbaik Čez zaplenjeno last tnjezemoev eovrainih držav In tako je' s denarjem od zaplenjenih posestev saplenil državi vilo, katero jo driava saplenlle nrmtkern.i laatniku. Nemški last-nik vile je ie pred saplonltvijo prodal vilo neki vdov! na Danskem, katera se je eedaj oglasila kot edinoprava laatnica ln koče pregnati is svoje vile vsiljive-gs peenlka D'Anunaia. D'Anun sio js Israsil, da ae gre ls vile in prijotelj D'Anunzija J. Joerge-aen, ki je tudi Daaee, je povedal, da je pWaik kupil vilo od driave. Veliko vznemirjenje jo vsled toga nastalo aa Daaskem ia obdolžili SO velikega vojnega misleca D'Annunsie, da je lainlk; predba clvati ao m« pričeli, da je dele« sadaj sa povprečnim moralnim Evropejcem. Ubogi Tirag — lr-tev 41 nižjih". Cela mesU, vasi ia dežele eo bile ukradene med voj. ao, in on, vojskovodja ter poleg tega ala vai lirik, nima praviee n-krasti niti mals rile. Ponižati oo bo moral eelo, da bodo oblasti proti njemu kaaenskb postopale. Qua vergogna por un eroet Oosdnl poiari r rimski Oampa gni. — V pokrajini ob obrežju Tirenejskega morja 1 ao divjali strežni gosdni požari, ki so uničili malone vse gojono gosdovjs pokrajine. Celi okraj Montorsejo je bil obdan od ognja in mod gosti v kopaliiču Follonioa jo aasta-Ia divja panika. Komur so jo posrečilo ubežati ia divjega požara, je sbeiel na obrežje k plitvemu morju in tam bival aa proatem. Ogromne maee dima so se valile nad pokrajino in temu ee je pridružila ploho ngaslsga pepela, ki ga je rssneoel vihar, povzročen od ogromnega poiara. Vsepovsod so svonili plot svona. Na samo lope gozdove, požar jo sahteval tudi veliko Itevilo dogorelega pri delka aa polja, ki oo jo mol ia v velikem obsegu po pokrajini po« gorel. Visoko v zraku nad požarom so krožili srakoplovai, Is Ki ma pa je doepela posadka pijo-nirjev, kl so s kopanjem skusili požar ustaviti, fikoda jo aepro* oenljivs. Ogrskemu korespondenčnemu U* rada oo braojavltt (i Pariza, da jo "Ligs francoskih palrijotor" po-eeli Franciji cačela pakirati pra* ato voljoe prispevke se nesrečno Ja ubogo ekaeosarioo Cito la njo-ne otroke. Prvo nabiranje prostovoljnih darov so to dal aaključi-U in poslali nobroalk «0,000 ti «n-kov OHI, ki aaj jih porabi sase ia svojega oemegs otroka. T lapallu oo foM vdril^na stanovanje aoeielistiinega poslan• ea Et)riee Ferrlja in ga prisilili, da mora zapnatiti meato a svojo drallao v teku 24. ur. Kjo jo aračaa plagt aajbolj mnkt — Uporabljanja balonov, s katerimi so merili zračni nritisk w NWW* ■eSPV mm m mmm mm m In raslične pojava v araku, ter »f to io vftt, je pripomoglo do lepih odkritij. Prej oo po dognanjih mislili V sploftnem, da vročina ?0« dno bolj pojema, !ka viije so človek vrpenja. To se je najbolje lakko dokarslo pri vimklk gorah, kajti čim viije Je iel hriboU-aea, hladnejii veter Jo pihal in bolj mu Je bilo treba zaviti, fo-zneje, ko * tndi srašne ladije u toliko izpopolnili, da Je bilo a^-golo aa ajlh Vfliti nieteorologič opetovaajg, ao pa prilli da drugačnega preprišaajs |a ta pa* Pariz, 27. aept. r- Frencdskl vnanji minister Je VŠoraJ uradno potrdil poroiUo iz Czrigr'«**. M os glasi, da keaudisti nieo povsro* Mil pOŽgra V griko-armeniikem dolu Smirne. Poročile ata poeiala general P« I le, franooskl komissr v Carigrada in admiral Demeenit, poveljnik fraaeoakega brodovjo v ^ . „ 1 -t . . ^ turških vodeh. Pelle ia Daasosnlt eemeljaki povTiial mndojil kakor eU bila v Hm I mi la sta os prepričalo, da Torki nieo odgovorni sa ogenj. Leadoa, 27. sept. — Viakont Bt. Daviš Jo vioraj aa ssjl ravnste-Ijev Otomaneke ieleenioe v Moli Aziji ootro obeodll r^^U' vrkk.h šot v Anatolijl. "Orki so na boga poigoll vsako vee, katero oo videli", Je rt St. Devia. » Obnašali oo ss kot pravi divjaki. Oploaill oo m amdsnsks preblvalee voege. kar eo a*gli vsoti aeiK..t po nieo mogli odnesti, so uničili. Kyr oe Torki peeuvili v braa, eo biU pobiti V i k#r m<'r»!l r*f>u etttl Malo Asi jo, oo aalaiš anliM vae, aamo da ae kodo Turki ali pa Je srak f vil jih plasteh nad površino, tako da človek s izletom v zračni lediji visoko pori pride v topleJM srak. Toda to aa volja sa vee viline, da Ja srak f.plej« por. i m i, čimbolj gO njamo pokonci, samo v gotovi vi-šini Jo srak topUJM kakor aa tlak. Viije gori as srak v sim-aksm ča»o ropH poČaal ahladeva la tako Jo dognal froacoekt ao ilseraae, da Jo pMlmi temperature v vHal J1400 metrov približno ravn<. i«ta kot n« semeljekl povfClai. Kje Js ofera najhladnejše as le ae dogaati, kolikor pa Jo doeedaj do I ako sledimo trdHvom Soraoao la leriku, Je naallja tem pareuure v srako, aa ta* ekvator- jpi JI t man hsT^BI T A Sliitiski Narodna Podptru Jidssto^ isa lok^^jgjkjaar •' • ' J u - GLAVNI iT AN i »aST-SS »O. LAWNDALB AVg., CHICAGO, ILLINOM^ lavTŠevalni odbori , UPRAVNI ODSBKi * ' POHOTNI OOiEK« J J ____J___l-IL »a W K' ftr^S^i^ uj^^ aOLNIŠKI OOitKi at *- *- " m ^ Nadbami adbagi i m V. i^stf 'ifri hT^ , m J*®« Cr»wUH Av«*., Chjeaf^ VUHOVNI SDKAVNIKi De. P. J. Kova, ..Ihfflii » I1« edbeea VSA MAMA. M m----■-«- M J miniih M - ^ * T..:"^ m 7 umji i rTTi.r*- rki-V. i w VSE lAOEVg aO^llgg PODPOR« iE^LOVU, > PEMARNE pouuatve IN im ^PNBjpaa« w*m w e wwwv oae^i amwaRranv sova^ amm^ms^pa^ W iMl (pi .ft|HjNRHMM ttbffB M Ml ffMM» Val mUb! m d. ■tulal -- ui -- ..j... J^^ , TJZTu* t - -.T ., .J i,, 9mf mmmwwi VIM| ^^ W» liSf "Sag Mi ^ a a Hm ^m A^alramSm rami aa o NBp^.pM*'* A^MMV^S^k — Navada kukavioe, d£ polaga svoja Jajoa v tuja gnssda, jo prišla lo nekako v pregovor. Toda natančno opaaovsnjs, kako kukavioa to vrli. Jo jako Ui-ko izvesti. Nekemu angleškemu posnavaleu ptičev ae je noerečilo, da je opasoval tajno dslo oamlee kukavioe in 0al o opazovanju v 4' Daily Mailu" osi opis. "Tekom zadnjih treh poletij," piše, "sem imel priliko opasovati polaganju ja* jsc, Kakavioo, ki asm jo posnsjs opaaoval, som našel leta revno pri polaganja jftjo* v mali po* krajini. Naalednjega Isto som ftal na loto-mesto in doba 11 kukavi* činih jsjec po gneadUi dragib ptičev. Takrat aem pnšd do prepri po eno jajoe^ tolikol&osa, doMsr Jo kaj prostlrs po gnesdik drugih pHiov. Naslednjega leti sem so-pol aapravU polskus. Na malsm ograjansm prostoru Js bilo 21 gnosd, ki jih Je lakko videU kukavica in v vsako tek gnesd *Je položile e^kO «11 val ovojih jajao. Predvsem si kokaviea ogleda gnezdo, • kako oskrboostjo ga gllMito ptičs 'stariše in ko js gnssdo dogotovljeno, sneae kake tri dni na to vanj svojo Jajoo. Ko mese v gnezdo JaJoo, hitro odleti In od blizu Čisto neopalsne, čepeč aa kaki veji otlo uro nepremično opoanje, aH ata se vrnila stare, dl Ja tako jajee sagotovo preskrb* Ijine. Ravnotoko skrbno Čaka kukavioa neopaiaaa prej. kot Jo jajca iznesls. V nor minutah je s iai-eem gotovo, tedaj odstrani ono JaJsa dragih ptičev if gnosda In odleti." Ja. — Slikovita in velišeotno od-bijaajs lučinih torkov aa Vzhod aem morju ao pred kratkim opazovali. Na morski gladini med polotokom Broekerjem la jašnlm dolom Otoka Alf ns, se Je v delilni kakih 10 kilometrov prikazala aa mirnih valovik krasna prikazan in kolikor okt.li Jf neSlo oko, nI bilo videti drugego kot sllkavito pokrajino. V ozadju js kilo opažati temao gosdovjs la bližjo aem pafaike ter obdelana polja, pe aredl Jo tekel Urok potok g mlini ob etraai ia aekaj nodarskik poslopji. JBdelo M ot bi semlje vstala Is morskih^ valov. Cadoial odsev Jo trojsl prilično pol aro la s strokom so soli prjsv opazovali nevedni ri-bili, doktor Jim nieo mernerjl s vol jih ladij pojosnitl, odkod na-ravni pojav Izvira. Po pol urnem trajanja Je pričel odsev pojeauti in so oddoljevati dalje v nebo, do klor al lopnil poeledaji obris. Ni-kis ae more aodltl, Is katera delete naj bi bil edeev, vae kekor Je bil lep la tako živ, da bi prevaral vsakogar, komar ni saaaa morsko ožina med, otokom Abela polotokom Broekerjem. v frak* kH Mm — V St. Loutoa sta bila aa aekem baafcrta Zooi'>vl«»e dral-ko tadi dva iimpaaaa- lisnkat Js kil obdrtovaa aa pNNR Lopo Ji bila prograjsaa valika mlm f jjmf^pfgp^ podobi podkve, kakor pal sakto-va stiksta la običaj sa baaketo visokih družb, lijj sedanju k mizi eta ss pojavila dva Umpaasa v bslih srajcah ia črnih Irakik. Vso je žlo v rodu ia »iol eta it obnalall kot navadna ikriaa. Ka pa ss js sinnllllo in ®o tt® mstno ognje, je pa vsa doetoj* n ost od strani limpaaaov prsaski la. Simpansa sta vpričo vsok pit čela g ljubimkdvaujeiu. Reditelj Ju Jo posvaril ia skusil pripftvM mirna k miši, "kar ju je-rasjaril* da Ita pričela motiti aa redit* Jjem krotoikiygto la kozsrso. vmešati v spor ia se ssgsnjala t sathoa žlmoanzs. kar na ia resv* nolo tonsko fttvsstnost Žimpan-sovo družice, pograbila Jo kia*' nik juho In vrgla daad v nedrijl^ ne dado na dragocene čipko Ikodo radi pokvarjena sviloao a* bloke. DolgO, toia^o »ajalo, M kamor spadata. | "it. mrnmmi^mimfitm^ OROEDJI MA PRODAJ. M Ako tolite dobro groslje mm ZIMFADILL • HUSIAVBL •Iti? a iz a atsstmr o*- V • nizke, eedaj stsns ls #110 to val kor hočete ia sedaj Jo ravao pran čaa zato. Orodij« vam preekrbl* mo v Chieago 411 draga mesta Ml? želesnilko poetaje aa to ooaa. ■ A.. Rahot4aa.dasimaSk ^a 9 SL Molile I Oo. 111 So. Wator žltgssl, m. .jPrtiiriJie. alodlltosjsm to f §sa> , .^li ».mSuiiiESL ^rT rrJ!lM" asso^ra» ira p fnUrZUi ... mm aeat i»>>hm a kraj, mitllto m immi cesim smšit ta 'snnMHmfJ^B keeH^ JH^BraaimUiiaukBfl ( Jurkica Agičeva. Hrvaško spisal Ki lander-OjoMdL Preval Fr. Or«l. XXIII. Kakor večina U zbranega 1 judstva, ae je tu-di ta družbiea penila jeze, da je Jurkica tako elegantno oblečena, da ja tako lepa, a najbolj jih je jedilo, da jo je aam graščak odvcdel r dvorana in najprej s njo plesal, in da so sa na jod ličue jši gospodje kar trgali, da bi pleaali s njo. Do tedaj ni vtegnila Jurkica odpočili a« niti sa kip* tri Fre-manovc ps se niso obrnile niti enkrst. Ona, ki jim je oč« grajski uradnik, občinski odbornik, poseat-nfk dvek hiš, dveh vinogradov in dveh četrtov zemljišča, —taka dekleta sedč, to "pritcpenke", tuje dekle, ki mora služiti, da se more braniti, — .14, .14, služiti, ravno tako, kakor katerakoli kuharica, — ej, U, — U je pred vsemi Ne one, ne njihove meti se niso čudil« onim nedutim kavalir* jem. ker taki ljudje vedno letš za "takimi" len-sksmi. u katere se ne sna, odkod in kaj so, e težko poštene in morelna dekleta; tudi Žuniču se niso čudile, ker Žunič je bil mož, ki je zanemer-je! svojo pošteno in dobro lenko (drugače so jo imenovele dolgočaeno "milajero", ki je ohola, ker jej je sopvog upravitelj, a more šfVeti le od svoje borne plete in je v Peserineih samo od danes do jutri), pe teka za vsakim predpasnikom; šadom pa so se čudile drugim, drugače poštenim mladeničem, da se se pobeli okolu Jurkice, g njih prssirsli popolnoms. Isti Lenert, isti Kristič, celo tudi flsraiev, glej, tudi on se je eilil -tja, dočim sU bila še včerajšnjega dne on in Lenert pogo. ščena pri njih s vinom in pecivom. 4 Nič msnje ni bile oslovoljcne Neljeikoviče-vg, Kekor dobre meti je žrtvoveU vee dohodek, ki ga je moš prislužil tekom meseca —• njegove "postranske" zaslužke, to je, za isven urada ne* pravljene pisma — Ur pripravile avoji Milici o- j bleko teko, de je bile trdno prepričana, da/ glade, obleke ae bo prekešele njene Milice nijedna. In tega njenega prepričanja ni motila niti vest, ki jo jej j« povedale Lisičke, de ss Jnrkiee vdelali plese v svileni obleki.-A ko je dsnes švečer gle-dele to "nesrsčgico" in njeno svilneto obleko ter videla, keko venomer pleše, kako jej je pri četvorkl drug doktor, oh, tedaj še-le jo je sabo* lele, temveč, ker je one, njene Milice še-le v zadnjem hipu, ko ao so ia vrejall vsi pari, po pr^> zadevanju vseh odbornikov prišla do plesalca v osebi nekega malege, mladoletnega gi^e, —. gor-je, Žida* (Kalješkovičeva, pri kateri je vnenjoet kazala malo ksvkaškega plemena, sovralila ja sa- mita ČreS vse "neravne" prikazni). Ta mladenič s* je vprvič vdelelll takega pleaa in si ni upe!, da bi ai samostojno isbrel plesalko. — To je pe vender strašno, učiteljica, pa — v svili! Ah, to ae previ žaliti Boge t — js pride-dels nsvsezsdnjc Neljclkovičevs. — V, - Ne, ker ja uftiUljiea, - ss je javila £Upa-nevičeva, — e to jc atrašno, da si pri svoji skromni plsčl nabavlja tako drago obleko t — Ila. ha, ha t NI si je pripravJU s plsčo, empek s drugimi sredstvi, — se je vmešavala de-vise Lorlks, s ie glaeaejšim krohotom jej je pri-trjevala devit< 1 tem potom doseči kaj tudi pri moji Milioi, e seveda, moja Milica, kje hi ona J Take je torej one — uh t Pe to, de je Učiteljiea I —A prosim ves, — je sff!els Monika Isno-ve, drugačs selo sočutno bitje — je-li to spodeb-no, de ja denea tukaj f Niti osem dni ni prešlo, edker je odiel Smiljenič, e ons Is dsnes tukaj — e komur ei bodi I — Poglejte jo, keko se vede i doktorjem Tonetom, keko ss mu smehljet Oh, acereauiteet Jas bi ae vsaj nekaj čaaa vsdrieve-le, kesele ss šelostno v snsk, da Čutim to ločitev. — Resnics, resnica, tem bolj več, ker sa mo> re sehvsliti revno njej, ds js moral od tukaj tja nekem v Like. Rte, ree, pravil ml ja Nslješkovlč, a en v« to. Smlljsnlč mu je namreč na potu in nasproten. — Skoraj da ae Naljcškovičeva ni se-salde in tspovedsls neko tejnost, katere nI amela rasodeti, seto pe je v očividni zadregi serdele ia eeme pretrgala daljni razgovor. — Komu ne potu t — ao jo vpraševale vse neeakrst, stisnile glevs vkup tsko, da js jedne drugi neprijetno diAele. — glabo sem se isreslls. — ne ne potu, eli, de, evlfelo ge je, ker bi ss ač svojim nesMrslnim dekletom vničil In vpropaatil svoj ugled. — Kh. kdo bo premeščal njo T Mileet ušive cele od nešega gospoda upravitelje. Slišala esmj de ja vsseegs večera pri njej. In tukaj je slika priliko, — je rekla goaplea Monika, ki nI-»r ni ntogla trpeti Žitniče, ker aa ja nekoliko ■ nadejala, da se zavoljo nje i sprehaja pod oknom njenega stanovanja, e je poteši dosaele ai Mam j« ds Isti za njeno služkinjo. \ — Ah, ona je dobra vsakem«, kdor je hoče! Pe — tako dekle da oatane tukaj I Reditelj četvorka, mlad debel dolgin, v šeljl, de hi kil ples resnično eijajen in da bi aa vaaj pr-ve četver k s plesala neoporečno. nakričal s« j« A« tolike, namshal s rokam« preletel dvorano la to-Ukekrat, (oprijel ae je namreč selo r««aa reditelje«* naloge >n gorje je bilo onemu, ki bi bil se-me roko drial proti predpis m h, da ma ja glas rtat hripav ie mu je p*t curkoma lil p« če- Revež ni mng«t več iag»varjat| oni smj dimi, efatri "ra do katerega je tolik« drftal, glaai aa mm je aomo neraslo#uo med "I" in "v". A ravno tedaj je pričenjale fts«t« figura, —t« širok« polj« deta. domišljiji In ep.*»n«%tl malomeščanskih rad i t olje v. P« l»li «U M ee mu bUo grU lasuldo, » ves svoja sile ia ascel svojo U gara teke zmagosvestno, de ja trajele dolgo, dolgo, in Bog znaj, keko dolgo bi bila ie trajala, da ae ni doktor Oleverevid spustil ▼ velik nebrzdan krohot, akero olimpijski smeh, ter s tem zmešal vse vrste ravno v hipu, ko je reditelj nsmeraval za povedati, da se pleaalei spuste na kolena pred svejimi družicami, dežnim pogledom se je ozrl reditelj ns veselega doktorja, a te je tega večera nosil nni-formo eeserakega zdravnika; tega se je reditelj preetrašil, pa je zvrnU vso krivdo ncvspehs na Jurkico, kakor zdravnikovo družico. Cetvorka je svriils in v dvorano je dospels gospa Radmanovičeve, Jurkica ni moglejlospetj takoj do nje, toliko dam in gospodov je tiščalo okoli nje; e starke jo je ie opesile in v znsk poz-| dravs zamahnila dekletu t roko. Ko se jej je za-mogla približati, zadržala jo je sters gospa Ukoj pri sebi, oprostile se roke odborovege predsednike, občinskege načelnika, oprijela se pod pazduho Jurkice in Ž njo obšla vso dvorano. Pri drugi Četvorid se je moral Hanihal s Jurkico nameatiti v bližini, kjer je aedela sUrs goaps, a v odmorih je aterka povabile Jurkieo k svečani mizi, prirejeni se graščeke in njegovo družbo ter sa bolj odlične odbornike. Ljudje so opesoveli to kakor v čudu« Učiteljica, siromslno dekle, — pe sedi v taki družbi ob strani graščaka, ki ga vse gospe ia gospodje ne-zivljajo v svoji paserinski uljudnoati: "miloet-ljivi gospod.' To je ps bilo Pazarinčenom vendar nekoliko preveč. Seveda, de ni nihče izrezi! sveje nesedovoljnosti s ničemer, ker vsek je imel teko v sreu, kakor v glavi, vaaj deset prošenj, da jih priporoči "njegovi milosti", Jedino Osrsšev ss je ojunačil. Približal se je miši. Najprej je hotel pokazati prisotnim, da mu graiček in nftegova družbe ne "imponire" najmanje» Dalje mu je bilo ne tem, da taktično jedenkret zapleše s Jurkico ker kolikor nesmiselnosti je bilo v tem njegovem sklepa on js hrepenel po tem. le zato, da bi se neslednjega dne hvaliaal, da je plesel s isto pleselko kekor grešček. Izkašljal se je prej, pa seproetl Jurkieo preko mize za bodočo (etvorko. — Hvale vam lepe, obljubila sem jo le, — mu je odvrnila Jurkica mirno, da-si jc znala, da Oarešev ni pred odmorom oleeal z njo. — A prosim, komu ste obljubili! — Gospodo upravitelju žuniču. — Prosim torej se kotiljon. Jurkica ja bile v zadregi. Tega ni zagotovile nikomur. A t druge strani, da plele kotiljon s tem človekom, ki jej je bil sopern od prvega hipe, ko ge je videle. Hanibel je Ukoj opazil njem/ zadrego. — Milostne gospice menda nisU pozabili, de je kotiljon mojf — jej je priskočil ne pomoč. Qne ge je pogledela hvaležnim in veselim očesom. A takoj sopet jej je bilo, žel ze Oereševe. —Vidite torej sami, da niti kotiljona ne morem pleeati s verni, morde bom tukaj ia do četrte Šetvorke, pe če vam ni teško, drago mi bo, — je odvrniU Jurkica Oereševu. — Te je Vse s morda, morde, zahvaljujem se vem Jo rej, ker po navadi jas ne plešem nikoli zadnje četvorke — in — in —. Jurkica ae je stresls in prabledela. Bilo jej jc bolj neprijetno, nego-li, da bi jo jesilo. Gos* pod j o pri mizi so planili po koncu, doktor je takoj sapustil evoje mesto ter kategerično, e u* 1 judno povabil Oerelave, naj gre za hip s njim v presno dvorano. Trenotek sa Um se je Gareiev povrnil. Bil je selo bledege obličje in ee sUbot-nim tihim glssom zsprosil Jurkico, de mu oprosti Doslovne besede njegove so bilo "Prosim, opsostite mil" Ssvsde je minuto kasneje v zadnji sobi gostilne resbijel steklenice in kupice ter preklinjel in sa seklel, de ae ia maščuje, < , | , Jurkica se je čutile Uko erečno, da je pome-lem pozabila ne ono nepriliko in niti mislile ni več nanjo. Njene areča jo bila prevelika in nsdo-gledna. Vse, vsa okoli nje jej je v duši veličalo U srečo. Ljubesnjiva prijaznoet atara gospe, dre-Žestno in odkritosrčno občevsnje lepe, plemenito in duhoviU Irme, ves U brezskrbni čes, posvečen jedinols ufivenju in ssbevi, e tudi nekoliko ne-Čimernost mledege deklete, ker jo Uko slovi in čestč, največ pe, — eko tudi ni nikoli ne tO mi-sliU, niti se gpvpraievele po tem — jej je ree* burjele duio prisotnost Btttibalova, njegovo U-ko prijateljsko občevanje s njo in njegova neprestana fkrb, de jej ugodi v vsem. NI vplivale morde nanje keke oholost, ker se teko vede proti njej sem greiček, ne ju f ledne je in nejbofeteje o-seba deleč ne okolu t ene js eelo od k Is n jala vsa te ntlee Ur ss samo prspoičaU tem ugodnim ob-čutkoss, ki so jej polnili duio ia srce le s pristnostjo njegovo in njegove družic .'• Ko je Henibel ob sori pomnil njej in Me-lelevičk! f brown Ur jej prej, ne^o 11 ja ssprl vrstes, poljubil In stisnil fte roko, ter mu ja od-vrnUa U pritisk, — tedaj je bila Jurkica tako blaiene, teko čudno se je j je nekej sganilo v p ti sih, de seme ni snala, kje aedl, niti ni umeU Ma-llievlčeve, ko jej je rekle, naj prenoči pri njej, kjer ja le vsa pripravljeno. — Ah, četUa m je ne-i zmerno erečno. A vender niti de bi se povprašala, eli de bi jej prišlo ne um, v čem de obstoji te areča In s kakim čutetvoai ja v svesif Ae naalednjega pepoludna jej je duša pU vele v vedno vzvišenih valovih blaienstva. Od Me-lcAevičevih ee ja namreč povrnila domov le le po-poludne, ker je je bile Irma zadržala pri koailu Predno je pospravile plesno obleko v Škstljo, razgrnila al jo ja le jeAenkret pred seboj in oči se t ss jsj ssustsvile sanjevo ia bajno aa svetlikajoči ae tkaalal Ur al je v pralivaaje barve te avila I klicale toliko aladkih spominov. Ta kresno prebite noč je a čarobno močjo vtlsniU ns u Unks n5t» ves aj«ne srečne ia Malone trenotke in Jer-hiee aa ja v opojni reahoteoati vdala čaru njiho-vs^su in sopet si predsčila v duhu vse doživlja j«. A. a« vseh! NI ae spomniU Lsvija. nit. «s al amiahla ne Oaraisva, — pred njaeo dušo se j« dvigele samo jedaa sijejne, veličastne slike. — ▼ čudu la ačerena je zrla le v krasno aMičje |U-ntbslote. Doasa al Mlo reva« nikogar. A uko osamljen človek, kako prijetne sanjsn! V trm a« je pojavil as vratih ftanič — O, kaj smn še saapsnif Klanjam se. v še-rejšaja naša kraljica, a moja mej« tudi (Dalja prihodaJU.) Blagajna velikega vojvode. Is IvadičUe preložil F. J-e. (Dalje.) Veliki vojvode je molče poki-mal in rekel; "Dobre ee je iakasal U profe-aor, bolje nago jas! Ali aU vi poskušali priti skozi glavni uhod, sli se mi je samo Uko sdelof" Da, mi smo bili, visočanatvo! ode velike vraU ao bUe saprU. /aU smo morali leteti preko vret. Ko smo prišli na hodnik, smo videli, de so revno dvignili vaše vigpčenntve! Vsi lopovi so bili skupaj, Bekker js ravno sUgoval sveje saliu roka, de objame mlado dame. Profesor je semo dvig sil eoko, Uko le, pums, le je ležal ostunnež mrtev na tleh. Nam je ps zUtlical: StreljajU samo v nje, K>bijte vse! Brez pardona, pazi-e ssmo, da ne sedeneU vojvodo. Sem je oddel tri strele, ko je re kel besede in vsek strel je pogodil! Midve s Avgustom sva ee imU, ker ave biU ie negotova, da ne H sedele ves. Saj najine reke eo še drhUle po teh urah, ki sva jih pre&vele V paviljonu!" NehoU je pogledel veUld voj vode po preddvorju ... tu so ležali voditelji revolucije in glave republike pobiti na kupu. Na vrhtt kupi je ležal črnobredl narednik Poseda, in kassl svoja bele sobe .«. . njih Ulesa so- začela že drveneti Počeši in mirno z veselim smehom na licu je stopil Filip Collin sobe. , "Keko je, visočanatvo? Mislim, mtu) prišli t zadnji minuti!" "Ne, ampak v zadnji sekundi!" je rekel don Ramon resno in mu podal roko. "Se hip in firen bi bil mrtev in suvereni narod gospodar naMinorki 1" Hvala Bogu, de sem priiel ob prevam lesu!" je doeUvii Collin fla vse je to dobro in za mojo soprogo!" Donu Ramouu je bilo v tem trenotke, kot da mu zdajissdaj zs ijfcfo pblae *čL r'f spomnil e« je, keko jo je videl trenotku, predno je jfrišla pomoč ,. .ko jo js hote! Bekker ohijetf, ko je bila blizu nasvesti, kar je videle, da se bttla njegov koUecl Uboga knegiaje! Ubogo deU! Keko je mogla vse to storiti, kar jc storile! Vse, ksr ime, svoje življenje, je tvegala sa nje-ge ... se njege ... ki. .. Premagoval je svoje solse, pokimsl je Filipu in rekel: "De*, v pravem čeeu ste prišli, gospod profesor, za mene in ie njo . . ." "Tode, kako jev sploh ' prišla sem! Sedsj ji je ie nekoliko bolje, Filip je pokassl z roko peoti sobK kjer je Jelela) tode nisem je mogel ie nMeaar vprašati. Ali vi mogoče kal veste?" "ftle je na kopno, de ne ju poišče, izgubila se je s Dupontom in pstita ravno v pravem času som, da vidi, kako me obešajo. Ponu jala je — veliki vojvoda ja poglc dal seničljivo na kup pobitih za rotnikor —* ponujale je tem velikim borileom ae svobodo dvesto-tisoč peaet se moje Življenje Tode nemesto odgovore so jo is-ročili gospodu Bekkerju. V svojem strahu in obupu je po Vedele in ae isdsls, kdo de je prefia-peav." Filip js pogledal velikega vojvode e kratkim pogledom, katere > pa U gotovo ni razumel . . razumel je to pogled lele tekom jo," je odgovoril Filip. "Avguat izdeluje ravno nekakšna nosila." Kakih pet minut pozneje so ae dvorska vrat« za nocoj zadnjič zaprU. Filip, Avguat in Joaquin so nosili nosila, ki je na njih leža U velike kneginja v lahki mrslič ni omotici. Don Ramon, ki ga je noga na veo moč bolela, je šepal poleg nosil in zaman prosil, da bi smel pomagati. Sli so kakih pet-najet minut brez vsake poaebne neprijetnosti — kar je Filip obetal in zagrabil velikega vojvodo ss ramo. "Visočanatvo, viaočsnstvo, ali sU preiUli, koliko mrtvakov je bilo v palači!" Veliki vojvoda je odmajal z glavo in je začudeno pogledal. "Ne smete me napačno razumeti, toda nečesa sem ae spomnil; eko se ne motim, nisem med njimi opszil gospoda predsednika republike." ' Tadej se jc začel tudi veliki vojvode spominjati vsega. Da, profesor ima popolnoma prav! Luisa Hernandeza ni bilo v zadnjih tre notkih v preddvorju! "Tako je, kot praviU, gospod profeaor!" je pritrdil. "Luis je gotopo pobegnil! Kaj ko bi . . Ali bi nam kaj škodovalo, ako po daljšamo pot za dve minuti!" "Nikakor ne, samo peljiU naa, visočanatvo!" Veliki vojvoda je prikimal sa-dovoljno in takoj savll v stran sko ulico, ki je vodile na trg, kjer se je zibelo nekaj palm v nočnem vetru. Pzed dvonadstropno hišo x velikim napisom je ostal. Filip je gledal ekosl Umo in ugotovil, da stoji na hiši napisano "Hotel Uni-versal". Veliki vojvoda je potrkal na vrata. . V začetku se ni nikdo oglasil/potem se je ališal glas ata-rega mola, ki je preplašeno vprašal: "Kdo trka!' "OdpriU!" je mirno odgovoril veliki vojvoda. "Tujci smo, ki bi hoteli prenočišča!" Zaškripala je ključavnice, vre-to so se odprU in ne prag je stopil star mož s dolgimi sivimi lasmi, ki je drfsl tresočo ae roko nad očmi, da bi videl došlece. "Dober večer, aeftpr Hernan-des!" je posdrsvil veliki vojvoda. "Ali me posnaU? AJi bi mogel gospodom predsedni "De," je nedaljeval veliki voj vode poČeai, "vti skupaj smo potovali a napačnim imeni . . . jas nisem Krof, Punta Hermosa in one . . . tako mi ja rekla, al . . al madesse Pelotard . . . am "Olge Nikolajema, make veli ka kneginja!" je dokončal Filip Collin popelnenu mimo. "Tode stvari ee dogovorimo jutri! Sedaj je, ostalim I« č«a, da poiičei "Štorkljo". Kapitan Dupont bo aaeednj« Aa snorel, eko se ne vrnemo. Ko M vedel, kaj vas smo doli vel i v današnji noči na Mi norki, tedaj bi njegovo epoiUva nje d« naa Mla ša mnogo večje Pojdimo . torej, vieočenstve, vsa čeat in spoštovanj« vali vojvod akš poleči ... tode odkrito reč* ae. prav nič ms n« mika, da bi tu prenočil.'« Veliki vojvoda j« pogledel po-Mte reroturijonsrje. atrrael ae je m rekel t "Pri svetem I rbeau, meae tudi na! Toda kaj ja a ajo ... ali bo ..t". govoriti z kom republike!" šJčinek njegovih besed je bil jeke zanimiv. Kom p j je končal Svoj stavek, se je stsrec, ki se je zečel tresti na vsem Ulesu, zgra dil na kolena dvignil roke in za jecljal: "Milost, milost, visočanatvo! Jas nimam prav nobenih sviez to sločinsko revolucijo. Prisegam, prisegam, viaočanstvo ..." Veliki vojvoda mu je namignil, naj vstane. MDobro, dobro, senor Porfirio, prav rad vam verjamem! Toda odgbvorite mi samo na eno vpra šanje: "Ali je Luia doma!' "Ne, visočanatvo, ni ge. Priae-gem! On naa je zapuatil, on nI stanoval v moji hiši ... odkar... odkar. . ." "Vem, vem!" je rekel don Rs-mon. "Ravnokar prihajam is njegova residence. Dobro, dobro, sU ri Porfirio, samo nekaj vem eve tujem, eko se Luis sglssi pri ves dome, recite mu, in pošljiU ga takoj, naj odpotuje v inozemstvo. Zaradi vaa ki vaa poznam, mu pri da ge ne vidite jutri obeienega. DajU mu denarja, da more odpotovati &<• jutri, aicer pa lahko noč!" Veliki vojvode se je obrnil Filipu in rekel: "Teko, sedaj gremo lahko dalje!" toda v zadnjem trenutku je nekaj spomnil in rakel: "Samo trenutek, gospod profe aor. Ako se ne motim, je jahto popolnoma saaedena?" "De, visočanatvo, popolnoma!" "Potem moramo preskrbeti se Avgusta in Joaqnina prenoHKa Halo, eeftor Porfirio!" Stari Porfirio je skočil bliže, ko ja slišal svoja ime. "Viaočanatvo ..." "Nikar aa na boju, atari Porfl-Ha; hočem vam dati samo prilol-noati. da popravita vaaj del tega,, ker je sagrešU val sin t Vi pozna U moja zvesta in dobra slnžabni ka AvguaU in Joaquina. Luis in njegovi prijtelji ao ju zaprli v be lem paviljonu, kjer vladajo ia go-podarijo la trideaet let osmo podgaa«. Za nocoj moram rekviri-raU vaš hotel sa stanovanje mojih sluftabnikov. Pasite na' nje. po-streiita jima, h) Uko popravljajte krivico svojega sina!" *'Viaočanatvo, vtaočanatvo ., je atara« jaeljal in iakal Hamono m rok«. U mu j« p« potrkal na Porfirio l Pripre- ■■^■iH^lss pol ure iT vrneta!" »f Odšli ao zopet po tihih in motnih ulicah, in ni minulo niti petnajat minut, ko ao ae približa, li pristanišču. Kolikor bolj se pri. bližali morski obali, toliko bolj »0 ■ rižalc uličice, ki jih je polnila Kjfe gosta megla, ki se dvig« ponoči iz Sredoasmskcgu Ko so prišli nazadnje do obale, j« bila megla ie Uko goeta, .la ni* ogli razločevati niti hiš, ki Ke t0 dvigale kot sence v megli. \ ti megli niso mogli niti pomisliti, ,ia bi šli tja proti zapadu, kjer jc hil na kopnem čoln iz jahU; to bi trajaip najmanj še petnajst mi-nut, toda vsi so bili utrujeni, tak« veliki vojvoda, ki aieer ni notni ničesar, kakor tudi njegovi pri j*, tclji . . . Vojvoda je oposoril bvo. je ljudi, da naj malo počakajo,) je pa odšel, da rekognoscira teren. Za dobri dve minuti m je vrnil in rekel, da naj mu sled.. Vodil jih je previdno med žups. mi^ ki ao bile ravne take, kakor ona, pri kteri ata ae zvečer izkr-cala s Filipom. Prišli so do malt stavbe, ki je bila na nji razobeie-na neka čudna zastava; Kamon k« je sklonil k Filipu in mu zašepc-Ul: "Tu je rezidenca veiega prijatelja, gospoda Bmilioneaa. ako se ne motim! Upam, da nas os bol slišal." Res, nikdo se ni oglasil, ŠU so dol morja, Id ae je dvigalo v megli ia valovito . . . Mal čoln — morda eelo U, s kUrim sU bila obiskala Luis in Emiliones "Štorkljo" ■ je letal ne obali. Avgust in Joa-| quin — obe seeople — sta spusti-a nosila na tla; veliki' vojvoda ;jime je pe tiho rekel: "Tako, sedej pojdiU v hoteli Izborita si nsjlepie sobe, zalite* vajto, kar vaju je volja — naj. manj tap^poi^jca, ako ga ima stari Porfirio v salogi. Jutri ae zopet vrnem in prevzamem vlado. Po-vprašaj, Joaquin, kakšne so cene kuncev . . • to moramo vedeti zs svečani obed! Lahko noč!" Joequin in Avgust sU molče izginila v temi, veliki vojvoda je ps rekel Filipu: "Tako, sedaj moramo poiskati jahto! Poskusite, da porineU čoln vodo, jas pa prenesem našo varovanko i" Prijel je s skrajno previdnostjo veliko kneginjo, da jo dvigne is nosi), e v Um trenutku se mu je zdelo, de je preletelo nekaj kot električne struje njeno Ulo... in predno se je mogel odmskniti, je sklenile svoji roki okoli njegovega vratu. Ramon je čutil, kako močno ga oblepata ti roki, ksko drhtita kakor v mrzlici ... potem je pa čul šepetanje njenih ustniei "Ramon, Ramon ... ne ... m smete ga ubiti ... ne smete gs ubiti... jas ga ljubim ... Streslo ga je .. . skoro jo je is-pustil...; Uda premagal se je... žile v sencih ao utripale ... vzdignil jo je is nosil. Bolela ga je noga, v gležnju ga je peklo, ko jo js | neael do čolna, Uda bil js srečen. Zdelo ae mu je, da aUpa po nebe- I ških poljanah ... da se njegova noga niti ne dotika tal... Niti zavedel se ni ... pa je le sedel v v čolnu ... s njo v naročju .. . hoUl sa je oprostiti objema njenih rok, toda Uko trdno ae ga je oklenile ... Filip Collin je rekel: "Nosila, nosila, viaočanstvo! Čakajte, da skočim na kopno, ds akrijem nosila! Ako jih zapnzi naš prijaUlj Emilionee ..." (Dalje prihodnjič.) IftČS SI POgTRlŽHIOA zs delo v slovenskem resUvrsntu. Slovenka ali Hrvatice. Mors biti gibčns. Pleče po dogovoru. Nsj se zglssi Ukoj pri Geo. Volščss-šku. 1834 So. Racinc A ve., Ch»<*-go, III. 3reoeh,Jlne Hmu VOSPUA v JUOOStAVMO^ •A«IS ..... ............y (\IIC AGO .....,.........«..• * InT!■lil !XsS J -rs n ■ Miime« a^ s*