Naslov—Address Nova d o n a 0117 St,. Cia ir A ve. Cleveland, Ohio (Tel, llKnilersoii 3883) (NEW ERA) Leto 1935 Je posvejeno napredita mladinskega oddelka J. S. K. .lednote Svojo agilnost bo pokazala na&a mladina! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION as Second Class Matter April l5t,h, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act ol March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. tto. 40 . ————————————————————————— jr štev. 42 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, OCTOBER 23D — SREDA, 23. OKTOBRA, 1935 VOL. XI. — LETNIK XI. Bistvene in dkiue slovenske vesti bot° ^2gll^ersu< O., se bo v so-vese|iCa' 0 °^ra vršila plesna (Irujf ‘ „ anSle5ko poslujočega Htlajs‘‘,st'v229 JSKJ, ki je naj-te. y ruštvo J. S. K. Jedno-Vat8kieS,elica se *)0 vršila v Hr- v‘lle R 0rani na 199 Lowell- ^ lin .° Minn., priredi |^0jgw° ^ens^° društvo št \k gg *)lesno veselico'na ve-' v**šil 0^°kra. Veselica se a v Mahnetovi dvorani ^ Ti- Ko ?eensbor«>. Ra., se bo v i"3 Vesel- vršila ples- ih K j'1Ca društva št. 227 J 'i 'n 13r' tisti priliki društvena zastava. pdVoeV Se.bo vršna v Zalarji Jan' *n se bo pričela ob j$\ zvecer. I V t, --------- Minn., se bo v °ktobra vršila ve-KVe “8tva št. 25 JSKJ. Pro-'eHe: Oreskovičeva dvo- |%Ho N. Y.. priredita veselico društvi fc^Hibr ^ ^SKJ v soboto 2. j’* v ’ Veselica se bo vr-1°^ ^^ajšnem Slovenskem lSHtte\(!ruštvo št. 190 JSKJ K 3, priredi v nede- K feled-veselico z dve-• ls^ima predstavama. h.v^iia ^es°m. Prireditev se ^ dc^ V Sloyenskem narod-tla 300 Cherry^ St. v ''M 5 i*1 se bo pričela ob v6cer, *—— |SjaV !f0d°vini St. Louis ?’nnes°ti bodo ime- 2n,j!sn‘ Slovenci priliko S >enitega češkega vio- Sj'la Kubelika in nje- i U,. ^afaela, dovršene- ^ tSa r!i-? in Pianista. O- ji% v 'Clla glasbenika na- , v V;, . Creational Build- iCS*- Minn,, na ve-embra. I ^'6^ ' —-— , društev v 'A m ’ kateri PriPad& V1 S<°št-92 jskj’ pri- ‘o 9 vinsko trgatev v ‘ 0vembra. 'h* Clj Cleve!andu- °" f Mik \T. Preteklega ted-liiNe paSiS.Edith Palcic in / \ 'S k. ooi01?’ agilna člana y\ Y'\, JSKJ v Gowan- ^ s 1 Nove Dobe st -P°nec^eljek oglasih J ■? K Korošec iz Pitts-Sr^J *’ ('ariica društva št. k^nia (h' J' Federacije J. •«^ C Vršila v državi ohi< f ^ v ('■ v nedeljo 24. no-y Wlrardu, o h^ilben ^ C% rU.’ ^‘nn., je umrl za : m Anton Kušlan A '1 h ^ ^\r^n društva št. 20 Sj°JeH V1 J- Pokojnik je / ^0fVaSi ^aze Pr* \ >^njskem- V Gil lit, v ^ cl soprogo in dva gSl lethu- Minn., brata, V S seiU,Pa priletne star- 11,1)511 ^Vash-. je umrl ^ i društva št. ^Hil’ star 52 let. Pokoj-Dnv^tVai Jei1 v Borutu, Istra, % ^ v_ Ameriki 27 let. (^ljps’ria in hčerko. na 2. strani) Vsak po svoje Vojna v Afriki je te čase precej popularna med ameriškimi rojaki. To se pravi, da radi razpravljajo o njej. Razpravljajo najraši pri bari, kjer se cedijo mokre dobrote, in več ko je mokrih dobrot, več Italijanov pade. Italijanski vojaki na fronti pa padajo.vsled žeje. Take debate pri bari so neškodljive, toda zanimive. Ofi-v-ijelno bi morali Američani biti nevtralni, pa nismo. Vsaj slovenski Američani nismo. Povprečen rojak bi rajši držal s samim Belcebubom, kakor z Mussolinijem. V tem smo čudovito složni in edini, čeprav se drugače še tako kavsamo med seboj. * Ko so Italijani z bombami iz letal pobili nekaj stotin starcev, žen«k in otrok in nato zasedli | -tiopsko mesto Aduwo, so po vsej Italiji z zvonenjem proslavljali to zmago. Ubogi zvonovi, za kaj vse se porabljajo! 0 božiču pa bodo isti zvonovi zvonili: Mir ljudem na zemlji! * Seveda, mir bo za tiste bojevnike, ki bodo podlegli ranam in boleznim na italijansko-etiopski fronti, med katerimi bodo tudi slovenski fantje in mladi možje iz zasužnjene Julijske Krajine, ki so se morali proti svoji volji boriti za slavo fašizma, mir bo tudi za tiste etiopske starce, žene in otroke, ki jih je in še bo italijanska vojska “civilizirala” z bombami, toda milijoni živih bodo zaman koprneli po blaženem miru. Tak je blagoslov fašizma, ki ga morajo poveličevati posvečeni zvonovi,! * I Kot izgovor za zavojevanje Etiopije navaja veliki italijanski fašistični mogul, da je treba tisto barbarsko deželo civilizirati. Pa je znano, da je Etiopiji ena najstarejših krščanskih dežel, kije sprejela krščanstvo, ko so rimski cesarji še krvavo preganjali kristjane. * Velika umetnica narava razkazuje te dni najlepšo razstavo, ki si jo moremo misliti. Sko-•o vsako drevo, vsak grmiček je •dika zase in vse se zliva v čudo-ito harmonijo prelestnih barv. Noben umetnik še ni mogel kaj lepšega pričarati na platno. Vstopnina je prosta, toda razstava bo trajala le nekaj dni. Oglejte si jo, dokler je še čas! * Ali ne mislite, da bi bilo za vaše društvo častno, 'če bi ob bližajočem se zaključku tega polletja zopet izkazovalo ne-' Zdravljenje v Etiopiji je pri-, mitivno, kakršno je bilo pred stoletji in tisočletji. V večini r dežele nadomeščajo zdravnike “hakimi,” ki so nekaki zdravni-. ki in lekarnarji skupaj. Ti ha-j kimi” so navadno Arabci, ki na i javnih trgih razkazujejo in pro-i dajaj o različne medicine. Te- - leč j e noge, žuželke in razna zelišča tvorijo njihova zdravila - Čudno je, da ta zdravila v toli i kih slučajih pomagajo, da inu i (Dalje na 2. strani) lAl* K* Tujski promet v Sloveniji je bil v letošnji sezoni v splošnem prav zadovoljiv. Zlasti so za dovoljni v Dobrni, Kranjski gori, Mojstrani, Bohinju in Rimskih toplicah. Od inozemskih gostov so se najbolj izkazali Čehi, ki jih je prišlo mnogo več kakor druga leta. Odzvalo se je tudi mnogo hrvatskih in srb-kih gostov. Poset iz Avstrije je bil zaradi raznih ovir od avstrijske vlade letos izredno majhen. f ; Tvrdka Srečko Lapajne v j Ljubljani je na pariški mednarodni razstavi za razstavljene krznarske predmete dobila diplomo, zlato kolajno, zlat križ (grand prix) in častni pokal mesta Pariza. Prvikrat v zgodovini slovenskega krznarstva se je zgodilo, da je Slovenec dobil tako odlikovanje. Zaradi nedavno izvedene demonstrativne mobilizacije v Italiji, je bilo na Goriškem nastalo nekako nesporazumljenje. Temu nesporazumljenju je napravila konec okrožnica goriškega škofijskega ordinarijata, ki je izrecno ukazovala, da se morajo na dano povelje fašističnih oblasti oglasiti vsi zvonovi cerkva v krajih, kjer ni drugih sredstev za dajanje znamenj fašističnim organizacijam. To dovoljenje je bilo izjemno in neveljavno za kraje, kjer tak \posel lahko opravijo sirene in topovi. Kakor pa poroča pulska “Corrispondenza” so vsi italijanski škofi odredili, da mora duhovščina ob priliki demonstrativne mobilizacije fašističnih sil v cerkvah moliti za domovino in njene voditelje, blagoslavljati italijansko orožje ter mu od Boga izprosit’ zmago. Nenadomestljivost. Pod tem naslovom je objavil “Gorriere Istriano” kratek, zato pa tem ■ bolj oster članek, v katerem obsoja vse one tvrdke in trgovce, ki pošiljajo vojaškim oblastim vloge, naj oprostijo vojaške ■ službe njihove nameščence, ki ■ neoziraje se na nj»h vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tuai otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v skero oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. ^ Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Odrasli oddelek je nad 1009^ S° f ten, mladinski pa 478%. N. * ume! * Neki sodnik v New Jersfeyu je razsodil, da ni greh, če človek reče “hell” ali “damn.” V New Jerseyu torej že vedo, kako daleč smejo iti v legalnem preklinjanju, v drugih državah pa smo glede tega še v dvomu. * , v , / , , . . i I V Texasu je neki ekspert pronašel, da krave več pijejo in dajo več mleka, če se jim v pitno vodo primeša nekoliko žganja. Podobno je pri dvo-nožnih pivcih v salunih, ki navadno več pijejo in dajo več penezov od sebe, če se jim med posamezne požirke primeša nekoliko čašic rakije. * Ali ni čudno, da noben izmed tistih politikov, ki natančno vedo, kako bi bilo treba “regirun-go peljati,” nikdar ne pride na kakšno odgovorno mesto v Washington! * Organizacija Gideons, ki skrbi, da je v vseh večjih ameriških hotelih v vsaki sobi po en izvod svetega pisma, poroča, da gostje vsako leto pokradejo okrog 25,000 teh svetih knjig. Zanimivo bi bilo vedeti, kam nebeški klerki take tatvine zapišejo! * Pred sedmimi stoletji jev sedanji Mehiki vladala kraljica po imenu šest Opic. Njena obleka je bila precej čudna in morda je kraljica vsled tega nosila tako čudno ime. Toda kraljica Šest Opic se s svojo obleko ne bi mogla meriti z modernimi flapericami. Te dni sem v mestu videl eno, ki je bila tako oblečena, da me je spomnila na 12 opic. A. J. T. Slovenski Narodni Čitalnici v Clevelandu, O., ki ima svoje prostore v S. N. Domu na St. Clair Ave., je poslalo društvo št. 126 SNPJ častno članarino v znesku $5.00. Pevski zbor “Javornik” v Barbertonu, O., priredi jesenski koncert v dvorani društva “Domovina” v soboto 23. novembra zvečer. V avtomobilski nesreči je bil ubit v noči 18. oktobra 21 let stari Victor Anžlovar, sin znanega slovenskega trgovca An-žlovarja v Clevelandu. Trije njegovi tovariši v avtomobilu sO bili močno poškodovani in le eden je ostal brez poškodb. Avtomobil, v katerem so se fantje vozili, je zdrčal s ceste preko nasipa in obležal polomljen na neki njivi blizu Tiffina, O. Mladeniči so bili namenjei k nogometnim tekmam v Tiffin. DVAKRATNI POTRES v enem tednu, ki je prizadel lo-vil-Dora distrikt v ruskem Tad-jikstanu, je zahteval 112 smrtnih žrtev, nad 400 oseb pa je bilo ranjenih. Prebivalstvu v prizadetem distriktu prinašajo živila in obleko z aeroplani iz Sta-linbada. - - o 1 * ITAL1JANSKO-ETIOPSKA VOJNA NAGRADE V GOTOVINI s ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA V GOTOVINI. Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega o predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridoblj ene člane odraslega oddelka pa so P,e tel ji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 n-- za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 ^ za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4-00 ANEKDOTA V Talleyrandovi družbi se je zgražala neka dama nad tobakom in je državniku dejala, naj bi izdal kakšne ukrepe, ki bi to strast zajezili. “Popolnoma prav, gospa,” je dejal Taleyrand, “tudi jaz sem odločen nasprotnik kaje in no-slanja. Poskusil bi vse, da ju zatrem. A prej mi, gospa, povejte dve čednosti, ki bi državni blagajni donašali letno 120 milijonov frankov!” ZMAGA S KROGLAMI ALI ZDRAVILI (Nadaljevanje s 1. strani) ljudstvo neomajeno zaupanje v “hakime.” Morda pride ozdravljenje samo od sebe in kljub zdravilom, morda pomaga vera v zdravila in resnične zdravilne lastnosti raznih zelišč. Ti arabski “hakimi” prodajajo tudi neko zelišče, katero imenujejo “cvetlica iz paradiža.” Etiopci imenujejo to čudovito zelišče “kat.” žvečenje stebel tega zelišča ima na osebo čudovite učinke. V prvi vrsti prežene vso bojazen in napravi človeka izredno hrabrega; odpravlja tudi utrujenost in zaspanost. Etiopski vojaki, ki se okrepčajo s tem zeliščem, morejo v najbolj neznosnem vremenu potovati na velike daljave, ne da bi se utrudili; brez strahu napadejo leva samo z dolgo sulico in ščitom oboroženi- Da so tudi v spopadih s sovražnim vojaštvom hrabri do skrajnosti, je umljivo. Iz navedenega je razvidno, da italijansko - etiopska vojna ne bo nikak piknik. Kdo bo v tej vojni zmagal, evropska diplomacija in Liga narodov, grožnje Velike Britanije, moderne ali etiopske medicine, krogle ali klima in bolezni, to bo pokazala bodočnost. (Nadaljevanje s 1. strani) boji na široki fronti, da so Italijani zavzeli utrdbo Dagnerei, ujeli nekaj Etiopcev in zaplenili novo strojno puško angleškega izdelka. Pri tem da je padlo samo 14 italijanskih vojakov, 40 pa da je bilo ranjenih, dočim so bile etiopske izgube težke. (Poročilo je samo od italijanske strani, od poročevalca, ki je pod varstvom in kontrolo italijanske vojske, zato se ga sme vzeti s precejšnjo merico soli.) Liga narodov je odglasovala za gospodarski bojkot proti Italiji, toda izvajanje istega se je fcdložilo do 31. oktobra. V tem času bo skušal francoski pre-mir Pierre Laval posredovati za mir. Predno pride do kakih resnih pogajanj za ustavljenje sovražnosti, hoče Mussolini, da italijanske armade zavzamejo kar največ etiopskega ozemlja, da bo imel pri pogajanjih boljše karte v rokah. Skrbi ga tudi manjšanje italijanske zlate rezerve, ki se je samo v letošnjem letu znižala za 140 milijonov dolarjev. Vse to je vzrok, da zahteva od poveljnikov obeh italijanskih front v Etiopiji skorajšno in velikopotezno o-fenzivo. -------o-------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV šele ko so drugi karabinjerji prihiteli tovarišu na p mioč, so Ušaja obvladali in ga spravili v zapor. Ni znano, zakaj ga je hotel karabinjer na cesti ustaviti. Ušaj je bil obsojen na 9 fnesecev zapora. Malega Abesinca je te dni sprejela Senta med svoje prebivalce. To je 5-letni sin bančnega uradnika Fagare iz Addis Abebe. Njegov oče se je že pred 11 leti iz Madžarske izselil v AbeSinijO, kjer se je poročil z domačinko. Iz tega zakona je mali Zoltan, ki je sedaj v Senti. Mati njegova je umrla že pred nekaj leti in je dečko dobil mačeho, ki pa ni Abesin-ka, temveč Romunka. Bančni uradnik Fagaro si je pridobil abesinsko državljanstvo in je njegov sin Zoltan po državljanstvu in še bolj po svoji materi pristen Abesinec. V Sento je prišel zaradi tega, ker so dobili vsi v Abesiniji živeči Evropci poziv od abesinske vlade, naj izselijo svoje žene in otroke zaradi vojne nevarnosti iz dežele. Fagaro je poslal svojega sina v spremstvu svoje druge žene, ki je ostala v Rumuniji, v Sento, kjer ima sorodnike. Deček je zelo živahen, govori pa abesinski in francoski. Njegovi varuhi so ga vpisali v otroški vrtec, da bi se naučil srbohrvaščine. ie r okoliški njivi. Ko Pa J J so razjarjeni vaščani ta ^ hali z gorjačami po njeirl^jfi bil že mrtev, ko so ' ,jf orožniki. Okrutnega 1 j* se je udeležilo okrog :o' \ tov, ki so jih orožniki dili sodišču. er — i ° an. po , | Epidemija grize. . Ofu. meški okolici se .je zdravstvenim ukrep01)1 p ično razširjati 'ečJ l' ponekod zahtevala ze ^ j veških življenj. V ? jjdf1 | meški bolnišnici so PrlC ^ no dovažati obolele s_s‘1(j3|( j^s: mi avtomobili, ki jih .K.^j(f namen na razpolago , ^ zavod v Ljubljani. .. ^ ogrožene po epidetf1^1’ju' ehe]( je žužemberška ob^11,^1 sodni okraj, je odšel ^ ^tyj] Higienskega zavod»> \ ^ i1*• ^ prevoz težko oboleli*1 ' ]j< ^ th nice. Za enkrat je ^ *%i| da je izvor te boleZ^^V* ^ >cl^ vaseh, kjer nimajo teK ^1 Trenutno se nahaja ° / /'v, a nišnicah okrog 80 teZ. sc . % lih bolnikov, a štev1,^]^ ^8 0 morda še znatno zVl]eli> 5,^-ženski bolnišnici je °*,!Lli' i( ^ ( sestra Adela, ki je L lsi i-; h i nicam. . , Sio'1 ^ Obcestni nasadi v ^1« ,fj Kmetijski oddelek ban ■ !«l)j ' ve je pokrenil akcij0’ ^ sade ob banovinskih jt]^1 cestah razna sadna *%,, sebno jablane in ^ raznih vrst se bod° čf nasajali zlasti bobov^ / k viči, od hrušk pa tep ^ ^ ka in koroška moštnlC^ / sVe tijskemu oddelku b° v^ nakazan primeren kre KJE NI DEPJ*15^, Jj’ l Prodaja cigaret, 8^ $ ^ umetne svile se \ ^ sije ni zmanjšala, a ^ no zvišala. Isto veU ledne refrigeratorje- (Nadaljevanje s 1. strani) vojaške oblasti nenadomestljivost poedinih nameščencev že po svoji lastni inicijativl vpo-števajo. V ostalem pa je v Italiji, kakor zaključuje istrsko fašistično glasilo, nenadomestljiv samo—Mussolini. Pred tržaškim sodiščem se je nedavno zagovarjal 28-letni Peter Ušaj, po rodu Goričan, ki so ga prijavili karabinjerji, češ da se jim je uprl, ko so ga nekoč hoteli ustaviti na cesti. Nekega karabinjerja .ie tedaj s pestmi in brcami hudo zdelal. Kmetje so linčali kokošjega tatu. V štefancu v Medmurju šo vaščani že dolgo časa z vso vnemo zasledovali tatu, ki .jim je ukradel okrog 2,000 kokoši in druge perutnine. Mesece in mesece so morali imeti kmetje svojo perutnino ponoči v izbah, ker nobene zgradbe pred tatovi niso bile varne. Vaščani so ponoči tudi stražili in šele te dni še jim je posrečilo, da so tatu zalotili pri kraji. V vreči je imel že sedem zadavljenih kur n še utekel bi jim bil, če se ne bi bil zapletel med koruzo na p of ^f°rt bers „ C Pre$ic] Si br*ces S foinb effect fPerat "g ai S 8'veu "P. tn Jarde ftins ]• o sten rf S r°oni bers, ‘°Ud Se Her 'N H rtie cnc( S iv. m ■ ENGLISH SECTION OF ■ V official Orga/, ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. hi. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS /> * CURRENT thought Help Your Officers eoff°r attendance at lodge meetings is disheartening to effort'Cers w'10’ very frequently, devote a lot of time and iers to niake the monthly assembly attractive to the mem- Ch >re$k] en t0 ^cac* t'10 *oca* branch the president, vice - nt secretary, treasurer, recording secretary and _off- — it: uPon themselves to encourage activities. With the(| 1Ceps acting as the nucleus, the zeal and ardor behind * "5 picnic, athletics, dramas, etc, grows until it em-Ss the majority. Dlemb°rnetimes ^le sPar^ °f response fails to come from the effect°rs- Plans, ideas, advice, and even pleas have no tKr1,'iind *7. as the president often does, to incite the co-'nooA°n °f his members—all resolves itself into a dwind-<> tendance. bonder that some of our most capable leaders Up tr.P 'n despair. The more hardened type refuse to give V^de I f’ this plan and that plan, until finally they are re-u ‘Or their efforts because of the persistence that victory over disinterestedness. listed'1 other side of the table are seated members who o ° fhe reports, suggestions and discussions. a group secludes itself in one corner of the >e|e °°n they start to converse on a subject entirely to the discussion going on between other mem-Creaj j 0 thought is given by this group to the disturbance a|0 by its needless conversation. A giggle, sometimes Wien’•!auS*1, is the only response given by this group, who, Some tires of its gossip, begins to show impatience. Then V|ie °'d and boisterous individual will spout out with p ls the meeting gtfing to be adjourned.” ev 0rtUnate1y, such acts of discourtesy do not occur ii(ry meeting. Rut even one out of twelve regular meetings is too much, since needless meddling of JPe can be dispensed with entirely. Mooted throughout the meeting hall, and, curious vhoa ’ at regular intervals, are the conscientious members [HailePe ‘^Pressed with the reading of the minutes, motions nieanu Sec°nded, and to ideas and suggestions expressed ^mbers. Too often these various individuals suffer in trom untimely interruptions of the secluded group. Sll e President must use diplomacy and tact in his effort ^bfPress outbursts of ignorance emitted from disloyal rs> The strained situation makes it difficult for him Uct the order of business in a manner fitting the ers flnat is the president to do? Order disobedient mem 1'^la^the lodge ha” and incur the enmity of these in e consideration on the part of such thoughtless '% alleviate thedifficult task of the president and '%U ‘‘'cers to conduct a meeting that will be of interest !°fhinjncJ. a helping hand to the local lodge officers instead ermg their work, is a good rule to follow. eps take i ?a'n$ the at Nhl nce fr, ’0 ju^ vec b«.1! ;fili y [C7ntla’ N- Y.—All the 8 / Ner °r the St. Jos ph-Path-lit* !'l|)'WetU^Ulnn dance have been ■ ^ ^tici a“^ a record crowd J*’ ju' ^hei^ ^ted. The dance is to ■,% n the Slovene Hall Sat-z J i^vj)] ,V°n*nK, Nov. 2. Dane K1D s. from8:30 P. m. until v vij‘ jJ.1 thj music to be furnished * am°us Venetian 1 V' IV«0* Buffalo. U*'e now 011 Sil'e an(' °1'V’^8hould secure them i{ '(iy are only 25 cents. A of ,? the door the eve- A * dance shal> be 35 it •i‘y as a ^rkey is to be given 1 C* fath Prize. Although Utf*’ ei- early f°r the ^ur" 4 tfi t„'!mner w*'l be able to SI«' ‘ (Ih "> good and fat be- »«»•; i. In csfvi”?- J 5, ^ ^ ,(),car is jn charge of i’1 .4. lift ^mission tickets, re''e’ ; s» G desiring to secure 8o°U^ Set in touch with P \ ^ w°n ’ a'S on*y a l‘mited i *J.e s°ld. Everyone, ;etl $ T‘s invited to the ic*' J ^v!f'tfnv„1 Um sure that a11 j tf, L ‘ a j,. *;rs who attend will e<^r / C{tTrif0 ^me anc* he ^acl ^ vK )$' ‘ meeting. held Oct. zofi V.4« da?ne of the best par‘ i t K VV<1S e' The meeting’ \ Nusrnducted by He; ^ ‘ - Was short and 11,1 began. A large cond Casi0n With Lodge No. 66 Joliet, 111.—Sometime ago a letter of reminder was sent to all members of SS. Peter and Paul Lodge, No. 6G, SSCU, who were behind in their assessments. Some responded to the request, while others did not. Some were suspended last month, while others shall be suspended this month. I have tried to accommodate all members with their past due obligations, but it seems that some have taken this for granted. How many old-line insurance companies would be as lenient as we have been, and still are? Therefore, will all the members who have not met their obligations be kind enough to stop fit the home of the secretary? All can rest assured that we will do everything within reason to retain them in the organization. It is the duty of every member and his family to do everything within their means to keep up their standing in the lodge, and the latter in turn shall do everything within its power to help matters along. We must all keep in mind that misfortune never rests. Lodge St. Cecilia is holding a card party and masquerade dance on Oct. 31. A number of prizes will be awarded. United Slovene Societies of Rockdale, 111., invite us to their “vineyard ball” for Nov. 9. The Slovene Women’s Union will hold a euchre, bridge and bunco party on Nov. 7. St. Francis de Salles Lodge will hold a New Year Eve dance Dec. 31. Members of the foregoing lodges have supported our affairs. Hence, it is our duty to return their past favors by attending their affairs. John L. Jevitz, Sec’y. Gil-Minn News Lodge No. 88 With the Pathfinders circle was made in the hall and everyone took their seats.-Then the lights were turned off and a thunderous noise was heard followed by what sounded like lightning. Frankenstein then came into the room followed by a tall ghost. How everyohe screamed. Came a blood-curdling yell as Mary Zuzek began her weird story. She reached down and picked up a man’r; eye, which was passed from person to person in the circle. How real it was. Next came a man’s brain, his ear, and his tooth. How the girls did scream as the tall ghost came up behind them. The lights were turned on, and to the amazement of all, it was discovered that the man’s eye was only a skinned grape; his ear, that of a pig; his brain was nothing more than the pulp of a pumpkin; his tooth, a genuine pig’s tooth. Next came a shadow movie act. which was very novel as well as cleverly acted. After the main act, the amateurs performed and almost stole the show away from the main actors, while the crowd roared. At this point we all went downstairs to partake of doughnuts and sweet cider. We danced until 12:30, and after some “barber shop quartet” Teddy Palcic, juvenile member of Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y., was elected president of the Gowanda High School senior class. Teddy, who is but 15 years of age, started his fourth year of high school at the beginning of the current school term. Cleveland Interlodge Basketball League will open its current season Wednesday, Nov. G, at the St. Clair Bathhouse. George Washington Lodge, No. 180, SSCU has a team entered and will play its first game that evening against Clairwoods, SDZ, beginning at 7 :45 o’clock. Cherry Tree Choppers will go under the name of SSCU G. W\-Bukovnik’s Studio, as the lodge and Bukovnik’s studio are sharing equally the expense of outfitting the team. Sammy Richter and Eddie Zgonc have been named temporary co-captains, while J. Kardell Jr., lodge vice president, i:t the business manager. The reported earthquake which has struck part of Montana the early part of this week has affected Slovene residents in East Helena, which is about four miles out of Helena, Mont. Lodge No. 43, SSCU, is situated in East Helena and many Slovenes own homes that suffered damage. Gilbert, Minn.—At our last monthly meeting Brother John Dreshar handed in his resignation as secretary. It was necessary to call a special meeting to elect a new secretary. At the special meeting Brother Frank Erchul, who previously was our treasurer, was elected secretary. Brother John Tomsich Jr., who previously was vice president, was elected treasurer. Brother Louis Zgonc was elected vice president. George M. Kobe Jr., Pres., No. 192, SSCU. — o------------- Hands in Use Lady (to tramp) : If you’re begging a favor, you might at least take your hands out of your pockets. Tramp: Well, the truth is, lady, I’m beggin’ a pair o’ suspenders. singing we went home. I enjoyed myself immelsely and I’m sure that everyone else in attendance did. I feel sorry for those members wbo stayed at home *is they certainly missed an evening of entertainment. Let this be' a lesson to you absentees. Be sure to come to all of our meetings and enjoy the fun with the rest. I’ll sign off now with the sincere hope of seeing you all at the autumn dance. Tommy Sternisha, No. 222, SSCU. Ernest Palcic Jr. and his sister, Edith Palcic, both members of Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, of Gowanda, N. Y., were last week-end visitors to Clever land, where they attended the Betsy Ross Lodge dance and the bowling session of the Cleveland SSCU Bowling League, held on Saturday evening and Sunday afternoon, respectively. Cash awards for securing new members into our SSCU are still available for the active members who are on the alert and signing up prospects. Rewards range from 50 cents-for each new juvenile up to $4 for each new adult member enrolled. The cash awards run a? follows: $1 for $250 death benefit enrollment, $1.50- for $500, $3 for $1,000, $3.50 for $1,500 and $4 for $2,000. High school and college students, who are SSCU members, can avail themselves of a splendid opportunity to earn some extra money by consulting their local lodge secretaries and securing the necessary data with which to induce outsiders to join our Union. Louis Klancer of Gowanda, N, Y., has been appointed by the federal government to take charge of the local recreation program of Gowanda. His task also includes instructions in citizenship. Klancer is a member of Pathfinders, No. 222, SSCU. ---------------o--------- Explained Bride: Who is the man in the blue coat, darling? Groom: That’s the umpire, dear. Bride: Why does he wear that funny wire thing over his face? Groom: To keep from biting the ball players, precious. Roundup, Mont.—It is w'ith great pleasure that I read the many juvenile contributing articles in the Nova Doha, particularly those dwelling on the first juvenile convention. How glad they were to be delegates, and thankful for the opportunity. But they should keep in mind that they became dele gates through the efforts of the senior members, with few ex ceptions, and in return thej should help their youngei brothers and sisters, should another similar juvenile convention be held in the future. When the supreme president asked at the convention how many were familiar with th( Slovene tongue all but thre( delegates raised their hands This is encouraging indeed. Il is an advantage to know more than just the English language and a knowledge of the Slovene tongue will help considerably in learning other Slav languages, and with 200,000,000 people belonging to the Sla\ group no one knows when e knowledge of Slovene will come in useful. I looked forward with great pleasure for the Nova Doba issue of July 10, as I was very anxious to learn what lodges would send delegates. Oui lodge, No. 88, was merged with Lodge No. 190, and for a tirrn I feared that the latter lodge would beat us to it and send it own delegate. I was glad to sec that our lodge won out. What puzzled me not a little was tt note that a majority of lodge? did not even have a candidate in the running. Since 1,600 new juvenile members were enrolled because of the convention, we could easily have had twice that number if every lodge had responded. It is a foregone conclusion that all juveniles will not transfer into the adult department when they are eligible to do so. However, we can expect to see a majority transfer into the adult department. Therefore, it is very important that we enroll juveniles as they provide an excellent field for the adult division, w’hich has at its disposal the various eleath and other attractive benefits. And why not belong to a Slovene fraternal, lamely, our Union? The parents have a responsibility to see to it that their children are enrolled in our SSCU. It is insufficient that only the president and the secretary work toward enrolling new members. That task should be undertaken by all members. I want to take this opportunity to express my sincere thanks for all the accommodations accorded me during my stay in Ely, Minn., where I was present as an interested observer of the juvenile convention. I enjoyed the visits to the interesting spots in and around Ely, and it was a pleasure to meet the members of the Supreme and Judiciary Boarels. Our supreme secretary, Anton Zbašnik, was kind enough to show me around the new home office, a structure that is modern in every detail, and one that all members can be proud of. I also want to give due credit to the Supreme Board, which made possible the first SSCU juvenile convention; to all lodge officers and individual members for their co-operation Do Sports Benefit the Lodge! Claridge, Pa.—Now that the summer sports are over, and winter sports are well under way, I am glad to be in a position L. Pay the visits we so longingly yearn. Western Sisters, No. 190 Butte, Mont.—Hello, folks, here we are with some news announcing our Minstrel Show which will be held on Nov. 3, starting at 7:30 p. m. at the Narodni Dom, 300 Cherry St., East Butte, Mont. I am sure you will enjoy our show, what with a bunch of southern mammies “strutting their stuff,” some singing, and everything else that goes to make up a real minstrel show. (Look who is in it.) A play in Slovene will also be given on this evening. Following the show and play will be a dance, with music furnished by the “squeeze box,” better known as the accordion. And when you hear one of these things play you just have to get up and dance. So, folks, forget your troubles and cares and come to our show and dance. By the way, before we decided on the minstrel show and play I approached Bro. John Petritz, president of St. Martin’s Lodge, No. 105, SSCU, to take a part. To which he said: “Mary, I will help out in any way I can, but I’m not an actor.” So the ladies have to get along the best they can without the men. We hope that members of St. Martin’s Lodge will turn out for the show, play and dance, for, after all, the ladies cannot get along without the assistance of men in the lodge’s undertaking. Mary Potkonjak, Pres., Western Sisters, No. 190, SSCU. 18 Painless Methods to Kill a Lodge 1. Don’t attend the meetings. 2. But if you do, come late. 3. If the weather doesn’t suit you, don’t come at all- ^ 4. If you do attend a meeting, find fault with the o 1 and other members. 5. Never accept an office as it is easier to criticize do the work. qI1i 6. Nevertheless, get “sore” if you are not appoint . committee. And if you are on the committee, do not » the meetings. i|| 7. If asked by the chairman to give an opinion rega an important matter, tell him that you have nothing to After the meeting tell everyone just how the things shou done. 8. Do nothing more than is absolutely necessary, but other members roll up their sleeves, and willingly and u ishly do their part, howl that the lodge is run by a cliquy , 9. Hold back your dues as long as possible; or don them at all. jjj 10. Don’t bother about getting new members. Let the se tary do it. gj 11. When a banquet is given, tell everybody that the is being wasted. _ 12. When banquets are not held say that the lodge is 13. Don’t ask for a banquet ticket until all are sold- ^ 14 Then “swear” that you have been cheated out of 5 15. If you do get a ticket, don’t pay for it. 16. If asked to sit at the speaker’s table, modestly 17. If you are not asked, resign from the lodge. 18. If you don’t receive a bill for your dues, don’t pay- j Submitted by Miss Angelina Muha, No. 92, SSCU, Rockda*6, Cardinals Extend Invitation to Their Oct. 26 to Take Place in Croatian Hall Struthers, O.—Only a few more days are left before members of our English-conducted Tem i d; 6lle se llarem {1io v r Ko ■ ie*ajo ;i »e 1 H da; bra s :Han Sa Has Prosin Pi! !. d n Nti lodge, Cardinals, No. 229, SSCU, will hold their first dance, which, will be held Saturday, Oct. 26, in the Croatian Home, 199 Lowellville Rd., Struthers, O. Dance will begin at 8 p. m., with music furnished YUGOSLAVS AND YUGOSLAVIA By Richard J. Zavertnik make a trip to see the Minnesota Gophers play one of the big teams, perhaps Wisconsin, or Michigan. Maybe even Purdue. Details in a few minutes, in fact as soon as Little Stan gets back from that Arrowhead meet. And back from the Arrowhead meet, Little Stan arrived just in time to get in on some of the salami and beer. It was six per cent, too. The Arrowheads just began preparations to conduct a dance contest. No, folks, not a marathon, but a real dance, in which both Gophers and Arrowheads will sponsor together. Here is the dope. Tickets will be placed on sale for the event, and the girl selling the largest number of tickets, no matter in which lodge they enrolled, will receive'a free trip with all expenses paid to see the Minnesota Gophers take on one of the big teams. It may be a Gopher or an Arrowhead or both. Details of the contest will be announced in the near future by Louis Kompare, who is heading the preparations committee for the A’s, and Little Stan, who will round up all Gophers in a rally which will set the spark off for winter activity in both lodges. And until a later date, when the spark takes hold, Little Stan will just kinda vamose . . . Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. So, come on, you members from surrounding towns, On Oct. 26 be Struthers-bound ; We’ll try to do our utmost best To please those from out of town as well as the rest. Jennie Glavic, No. 229, SSCU. What He Had The nurse was endeavoring to get his history of a communicable disease from a small boy in the kindergarten class. “Have you ever had measles?” she asked him. Looking blank and shaking his head, the boy replied, “I don’t know.” • “Have you ever had mumps?” “I don’t know.” “Have you ever had chicken pox?” “I don’t know.” “Well,” asked the exasperated nurse, “have you ever been sick?” “Yes,” replied the boy, smiling from ear to ear. “What did you have?” “Pills.” (Continued from last issue) Eighty-seven percent of the population is Yugoslavian, bearing the historic names of Serbs, Croats and Slovenes. Under the Vidov dan constitution, Yugoslavia was divided in such a way that it contains all the attributes of an undivided nation. By the constitution (June 28, 1921) Yugoslavia was divided up into 33 administrative and self-governing areas instead of the former re-1 gions. An area might have, at most 800,000 but not less than 100,000 inhabitants. This division formed neither a natural, social or economic unit. The administration was very costly. It was based on the theoretically formed idea of decentralization, when put into practice it failed. The deadlock was solved by King Alexander on Jan. 6, 1929, suspending the constitution of 1921 and appointing General Pera Zivkovitch as X>rime minister with a cabinet consisting of representatives of all the different provinces. Its program was: unity, decentralization and improved administration, and both king and premier definitely pledged themselves to introduce a new democratic and parliamentary regime. All political parties of the country were dissolved. The name of the state, then the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes was altered by royal decree to the Kingdom of Yugoslavia. King Alexander has kept his promise and since Sept. 3, 1931, Yugoslavia has again become a constitutional state with its parliament. The new constitution has all the attributes of a modern democratic institution. The introduction of a two-house system. The legislative functions, lies with the Senate and the National Assembly. Senators are appointed by the king and elected, for a term of six years; equal number are appointed and elected. Every three years half the Senate is renewed. One cannot be a senator and member of the House or a member of the government. The National Assembly is composed of members elected by the people, with general, equal and direct vote, for a term of four years. Every male, by birth or naturalization, has a right of suffrage on completion of his 21st year. Active army men cannot exercise right of suffrage or hold office. Naturalized subjects must reside at least ten years from date of naturalization before able to hold office. Senators must complete their 40th year and members to National Assembly 30th. Must read and write national tongue fluently. Senators and members of National Assembly cannot be state contractors during their term of office. Every senator and every assemblyman represents the whole nation. The National Representation is summoned by royal decree in the capital of Belgrade on Oct. 20 of each year. The ordinary session cannot be concluded before the passing of the state j budget. Laws are presented by s ministers, with the sanction of j-the king. Every member of the t National Representation has a ^ right to present laws on condi-tion that the proposed law is . signed by at least one-fifth of s the members of the Senate or , the National Assembly. The king concludes treaties ; with foreign states, but such treaties must have the sanction of the National Representation. Laws are proclaimed by royal decree, which must contain the text of the law passed by the National Representation. The decree must be countersigned by all ministers, and published in the Official Gazette. The law becomes into force 15 days after publication. Legislative function is exercised by the king and the National Representation jointly, ■ nrct>e? by Joe Germek and his o tra of Niles, O. AdmisSl0j only 25 cents for each £ucS^j Members of our lodge^ make every effort to ^ Saturday evening an eiiJ0^ one for those in attendan^ j( the lower hall will be refreshments and sand"1 ;; ^ All SSCU members *n<1 belonging to other den° js p .. tions, as well as their i i(;0v are cordially invited to a ^ 2 and we can assure all 8 f< ( that they will not be soi'r^ ^ s]^0': attended. Invited are ^ brother Croats, and in p£r ^ \ ture we will repay the c°'° ' ^ 1 ation extended us. , ^ ^ Our lodge was orpanj^p* 'or June 4, 1935. Although C ji nals are but a few mofl ^ j existence, it is standing ^ firm foundation and is 111 ^ti a good showing. We take opportunity to enroll no"' ^ bers and to date oui* j have been productive, interest our acquaint^ , the splendid work c&,xX\$. by our SSCU, the best ^ slav fraternal in the ^ ^ States of America, w*110. cr rewards in the form 0 prizes those securing ne bers. We have a nice members in Cardinals ■ ^ and our aim should be ^ grow and thus contrib11 expansion of the SSCU- ^ In conclusion I aga1^^' a cordial invitation to a 1 . % j tend our dance on Gc • ej the Croatian Home. ^ % Joseph A. Zloga1 —Si the king has the rig dy solve the National Assc^ The new election la jg’s Kingdom of Yugosl»v,‘ jrjt*. spired with the same . ^ the constitution. Both a^ ^ ^ ^ upon modern princip^^y ^ :%tl( primary merit is that J swer the needs of \ and state. It introd« t. y single candidature whole of the count1 >’ ^{!- < must find support in ^ istrative provinces bigger centers, is the j toward the develop^ ^l1. ■ ^ goslav internal i^tj into great party °rga^jij V such organizations ' ually extend over jjje'jV country, and shake o yj imitation of racial and ^ ^ y., udices. . . J |\ Yugoslavia is dlV ul// nine states and its g()C y approximately iS pie of whom 13,8 ’ . | Yugoslavs. d) Hi (To be continue A !av >Nira fzroč£ če \ Jfelal ;asnin Jlatl 0 ••s Kin u*lav; )gai’sk e' Kal fcti a’ k || z ;oj ]< % at.11 V Ha k*4« ■ * ‘n Nil 'H y Hi >a Still Late Traveler (to railway engineer) : Congratulations ! I ve traveled on this railway for 30 years, and this is the first time I’ve known this train to arrive on time. Have a cigar. Engineer: Keep your cigar —this is yesterday’s train. «i,, V if li! DOPISI Tettl Aurora, Minn. .«Jtv0 j , P0*'011! obveščam član- ■fej riUStVa SV' Jožefa> št- 85 «rv6ne ^Se v bodoče dru- 11 T'^tni'6'16 ZoPet obdrževale po fceljo ’ to vsako četrto ne-jV bniesecu ou 9. uri dopol-te” r^vaj0r°Sim ^ane> da to upo-, Jksejg'ln da v obilem številu se° dru^vene seje, saj Sy|aii, d ne niore nihče izgovar-^ Pt,banima časa' Naša dolž-, in sestve> J'e* da sf; ' Jtajtjtaie,m° društvenih* sej, ^ ff%( ■ se de^a v korist fistul ln Jednote, torej v kopaj tnas vseh. K Osiivi lisi]0 tudi člane, da pravo-?čuiejo društvene ases- ne'Takati’ naa ne b° treba tajniku °’Padne rj,asesrnent do zadnje-^radira a.inik zelo nerad sus-E°V2roč C'ana’ ker to njemu |eŽa °dvečno delo, poleg °U P če j^?ravi v nevarnost čla-K1*'1™"' suspendacije SC Se Poškodoval. S pra- rčlan p'ačanjem asesmenta .ifendac" Varuie nevarnosti sus-6’ t 0 °*3enem pa prihrani J:ku *n glavnemu a svidenje na seji 27. I^Ki, ’ ~~~ ^ bratskim pozdra- taj •, Matt Anzelc, chpj mk društva št. 85 JSKJ. ■st ,1 ^lav^i. Moon Run, Pa. 'f' P*?&rs](' G razmere v naši pre-j^1 na«elbini so bolj sred-°r Je bilo že poročano, e. Waj J^ji z zadnjo stavko Piidobili. S:w so jcliP|'da, ^ .* opravičeni do tega. tftWa, ?ciJ’ ^o je pa draginja ifiiiWor jg S,a^m dnevom večja, ieB^i^oletj .a P°letna vročina, •te^l^jv yG minilo in doba pik-jij^lMiie •n^m- Noči postajaj '{tlf’r,H(I0]1)V^0'ge in obetajo se 0 0 j ’H z,!’j0^asni večeri. Prav ,e j® 2g d )oteTTl ni treba jeziti ’of ’ ^Vpy0rn ^udi naznanjam, * *11 s^0venskih društev iVfcNi«. ^^redila 9. novem-'r.fi|iin6v. *menovano vinsko dv8e^Ca se bo vršila v v Rockdalu in ! H(4.5 li , “ »b 8:30 zvečer. 11 faPrej prodaja- ^ ’tisti’ katere’ U l ?-1 i ’ PR tiket lahko ,C i Vent0v 6pčila- Tiketi so ::°‘in si°venke iz UnO,'1- 'i')’'' ^dei U)^Ce so vabljeni, VDosetii i l' ne bo žal’ \iav’klh-t0 vinsko trgatev. l) ’ da 1 odbor se bo po-I 0 vsak posetnik pri- L reditve po najboljši možnosti postrežen. Pozdrav vsem skupaj in na svidenje na večer 9. novembra! — Za društvo št. 92 JSKJ: Louis Urbančič, tajnik. joliet, 111 članom društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, ki so bili zaostali z asesmenti, so bila nedavno poslana pisma s tozadevnimi opomini. Nekateri so se odzvali, nekateri se niso. Nekateri so bili suspendirani zadnji mesec, nekateri bodo ta mesec. Jaz sem gotovo skušal s člani kar mogoče prizanesljivo postopati, pa se zdi, da nekateri tega ne upoštevajo. Koliko btarovrstnih zavarovalnih družb bi bilo tako prizanesljivih, kakor smo bili mi in smo še? Zato, tisti, ki se še niso odzvali z asesmenti, naj bodo vsaj tako prijazni, da se oglasijo na domu tajnika. Ako so žrtve depresije in splošnih današnjih razmer, naj bodo zagotovljeni, da se bo skušal najti zadovoljiv način, da se jim omogoči ostati v organizaciji. Dolžnost Članov napram njim samim in njihovim družinam je, da obdržijo zavarovanje v naši organizaciji, če je le količkaj mogoče. Društvo od svoje strani pa bo tudi skušalo storiti vse, kar je mogoče, da obdrži zavarovane člane in njihove drage. Vsi bi morali pomniti, da nesreča nikdar ne počiva. Zdaj pa še nekoliko o prireditvah drugih društev. Društvo sv. Cecilije pripravlja “card party” in maškeradno veselico z lepimi dobitki za 31. oktobra. Zveza slovenskih društev v Rockdtllu, 111., nas vabi v soboto 9. novembra na veliko vinsko trgatev. Slovenska ženska zveza priredi 7. novembra imenitno “euchre, bunco and bridge party” z lepimi dobitki. Društvo sv. Frančiška Šaleškega priredi na 31. decembra veliko plesno veselico v poslovilo od starega in v pozdrav novega leta. članstvo omenjenih društev rado poseča prireditve našegs društva, zato je pravilno, da se po možnosti tudi mi odzovemo njihovim prireditvam in jim tako vrnemo naklonjenost. John L. Jevitz, tajnik društva št. 66 JSKJ. in članice ter uživa dober ugled v naselbini, poleg tega pa Jed-nota da še nagrado za vsakega novopridobljenega člana. Torej so tukaj vsi pogoji za rast in napredek našega društva in s tem za napredek J. S. K. Jed-note. K sklepu še enkrat: ne pozabite naše veselice na večer 26. oktobra v Hrvatskem domu in počastite nas z veliko udeležbo od vseh strani! Hvala vam že v naprej! « Za društvo “Cardinals,” št. 229 JSKJ: Joseph A. Žlogar. Butte, Mont. V nedeljo 3. novembra bo naše društvo “Western Sisters,” št. 190 JSKJ, priredilo zanimivo veselico, ki bo vključevala kratko slovensko igro, petje in ples naših mladinskih članov, “minstrel show” in ples. Prireditev se bo vršila v Narodnem domu v East Butte in se bo pričela ob 8. uri zvečer. Vse članice našega društva so prošene, da na to veselico privabijo vse prijatelje in znance oziroma znanke. Vabljeni so vsi, ki se želijo en večer v veseli družbi dobro zabavati. Posebej so še povabljeni na poset naše prireditve člani in članice društva sv. Martina, št. 105 JSKJ. v Butte, Mont.; društvo sv. Alojzija, št. 43 JSKJ, v East Heleni, Mont., in društvo Slovenec, št. 142 JSKJ, v Ana-condi, Mont. Pridite, zabave bo dovolj za vse! Pri tej priliki naj še omenim, da je sosestra Mary Auman, članica našega društva, prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je v Butoraju pri Črnomlju umrla mati Marija Kocjan, rojena Deržaj, stara 58 let. Pokojnica zapušča v Ameriki eno hčerko, v starem kraju pa moža, tri sinove in eno hčer. V imenu društva “Western Sisters” naj bo,soses.tri. Auman izraženo iskreno sožalje. Za društvo “Western Sisters,” št. 190 JSKJ: Katic Pezdark, tajnica. nje od strani kapitalizma. Na svidenje v nedeljo 27. oktobra ob dveh popoldne v Slovenskem domu na 57. cesti! Paul Klun. Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam rojakom, da se je dobro znani sobrat Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 JSKJ, pred tednom dni vrnil iz bolnišnice, kjer se je bil moral podvreči težki operaciji. Ob času, ko sem ga bil obiskal, se je počutil precej dobro, toda zdravje se mu je poslabšalo, ko je bil pripeljan domov. Morda se je medpoto-ma pretresel. Vsekakor upamo in želimo, da v doglednem času popolnoma ozdravi in se vrne med nas, ki ga v mnogih ozirih zelo pogrešamo. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem domu na 5224 Butler St. Paul Klun. Pittsburgh, Pa Leto sc nagiblje h koncu, dnevi se krajšajo, noči se daljšajo. Kaj hočemo delati v mrzlih in dolgih večerih? To se lahko medsebojno izprašujemo mi drugi, toda slovensko pevsko društvo “Prešeren” v Pittsburghu ima dela čez glavo. Društvo “Prešeren” vprizori v nedeljo 27. oktobra eno najlepših narodnih iger s petjem, namreč “Rokovnjače.” Ta igra je prav imenitna in krasna iri se bo gotovo vsakemu dopadla. Igra ima pet dejanj in zahteva nad 35 oseb. Med igro in po igri se bodo pele slepe slovenske pesmi. Med posameznimi dejanji bodo syirali hrvatski tamburaši, takozvani “Croatian Aces.” Vstopnina za osebo bc 50 centov. Pridite vsi, ki morete, ker vem, da nobenemu ne bo žal. Igra se bo vršila v Slo venskem domu na 57. cesti in se bo pričela ob 2:30 popoldne. V petek 25. oktobra zvečer bo, zadnja vaja za to igro. Vsi otroci do 15. leta so vabljeni, da pridejo gledat to vajo. Vstopnina zanje bo prosta za dotični večer. Začetek ob osmih zvečer. Starši, pošljite svoje otroke, da ta večer brezplačno vidijo to lepo igro. V nedeljo popoldne pa vsi v Slovenski dom k “Rokovnjačem”! Josephine Jergel. Struthers, O Samo par dni je še do prvi veselice našega mladega angleško poslujočega društva “Cardinals,” št. 229 JSKJ. Ta prva naša veselica se bo vršila v so boto 26. oktobra v Hrvatskem domu na 199 Lowellville Rd., Struthers, O. Pričetek bo točne ob 8. uri zvečer in vstopnina bo samo 25 centov za osebo. Za dobro godbo bo poskrbel Joe Germek-ov orkester iz Niles, O. Društveni člani se bomo kar najbolj potrudili, da dobro postrežemo in zadovoljimo vse udeležence te prireditve. V spodnjih prostorih bodo na razpolago razne dobrote, takore-koč vse, kar si pri takih prilikah srce poželi. Vsi rojaki od blizu in daleč so prijazno vabljeni na poset te naše veselice. Vsi bodo dobrodošli in vse bomo skušali tako postreči, da nikomur ne bo žal. da se je udeležil. Vabimo tudi brate Hrvate, da posetijo to našo prireditev. Vsem, ki se bodo našemu vabilu odzvali, bomo skušali ob sličnih prilikah povrniti. Naše društvo je bilo ustanovljeno 4. junija 1935, torej je staro komaj pet mesecev, pa se je že dobro razraslo in stoji trdno ko skala. Porabimo vsako priliko, da pridobimo kakega novega člana in dosedaj smo imeli še vedno zadovoljive uspehe. Saj je pa tudi lahko nagovarjati znance in prijatelje za pristop, ker je gotovo, da ni nobene boljše jugoslovanske podporne organizacije v Ame-riki, kakor je JSKJ, društvo “Cardinals” ima prijazne člane Central City, Pa. Članom društva “Vpseli Slovenci,” št. 198 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni mesečni seji sklenjeno, da vsak član plača v društveno blagajno 25 centov v novembru in decembru. Društvena blagajna je prazna in smo bili primorani naložiti to društveno naklado. Dalje pozivam člane, da se v kar mogoče polnem številu u-deležijo prihodnje seje, ker bomo imeli nekatere važne reči za rešiti. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 198 JSKJ: Joseph Frank, tajnik. Plantan, Birs. Kobal, Park Civic, Mr. Chelan, Mrs. Katu-šen in dva prijatelja iz Hack-etta ter njihove prijateljice. Naj oprostijo, če niso vsa imena navedena oziroma niso navedena pravilno. Pa da ne pozabiva povedati, je bila ta družba zbrana in zabava prirejena kot surprise za petnajstletnico najine poroke. Najlepša hvala vsem za krasno surprise party in tudi za lepo darilo “bridge lamp,” ki naju bo še mnogo let spominjala na to lepo prireditev. Najlepši pozdrav vsem skupaj! Joseph in Amelia Griltz. S pota. Po pardnevni bolezni pljučnici je na Gilbertu, Minn., preminil rojak in sobrat Anton Kušlan, star 46 let, član društva št. 20 JSKJ. Pokojnik je bil rojen v vasi Laze pri Planini na Notranjskem; član JSKJ je bil okrog 20 let. Tu zapušča vrdovo in dva sina, v Evelethu snega brata, v starem kraju pa 83 let staro mater, 86 let starega bolehnega očeta in dve sestri. Pokojnik je bil položen k tečnemu počitku dne 17. oktobra. Udeležba pri pogrebu je bila zelo obilna, kar kaže, da je bil pokdjnik priljubljen pri ■/šeh, ki so ga poznali. Spadal je tudi k društvu SNPJ. Pogreba sta se udeležili obe društvi JSKJ, namreč žensko društvo št. 133 in moško društvo št. 20, Istotako tudi društvo SNPJ. Bilo jfe res zanimivo videti toliko udeležbo. Velika množica ljudstva me je spomnila razvitja društvene zastave v Gilbertu, Minn., pred 23 leti. Med mno goštevilnimi kurhi zastave bil je tudi takratni glavni predsednik JSKJ, sobrat Rovanšek. Le-pb je, da rojaki ne opuščaje starih navad in se z veliko ude ležbo odzovejo, pa če jih kliče vesela ali žalostna dolžnost. Pokojnemu sobi*atu Antonu Kušlanu naj bo ohranjen blag spomin, družini pa bodi izraženo iskreno sožalje. Matija Pogorelc. obredih na Calvary pokopališče; pogrebne obrede je izvršil Rev? M. Duggan. Pri tej priliki se naj lepše zahvalimo društvu “Slovan,” št. 176 JSKJ, za krasen venec, za spremstvo na pokopališče in za društvene obrede. Istotako naj bo izražena najlepša hvala vsem drugim, ki so se od pokojnika poslovili z venci in cvetlicami in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči ostali: Pearl Uiianich, hčerka; Richard in Michael Uiianich, sina. -------o------- Josip Suchy: Šokci in šokice Pittsburgh, Pa. Pevsko društvo “Prešeren” v Pittsburghu, Pa., priredi v nedeljo 27. oktobra v tukajšnem Slovenskem domu zanimivo petdejansko narodno igro “Rokovnjače.” Ta igra spada med naj večje in tudi naj lepše slovenske narodne igre. Zahteva nad 35 igralcev in veliko opreme ter tudi dovolj prostoren oder. Zato imamo malokdaj priliko videti to igro na naših odrih. Dejanje igre se vrši leta 1810 ob času Napoleona, ko so še Francozi gospodovali na Kranjskem. Rojaki in rojakinje iz Pittsburgha in okolice so vljudno vabljeni, da posetijo to lepo igro. Začetek bo ob dveh popoldne. Kdor je to igro že kdaj videl, jo bo gotovo rad videl ponovno; kdor je pa še ni videl, bo zamudil ,lep užitek, če je ne pride pogledat. Priporočljivo je, da v nedeljo 27. oktobra rojaki in rojakinje napolnijo Slovenski dom. Saj je ta Slovenski dom delavsko podjetje, ki širi izobrazbo, kulturo in napredne ideje med rojake. Ako se ne bomo sami izobraževali, ne moremo nič drugega pričakovati kot nepretrgano izkorišča- Pittsburgh, Pa. V zadregi sva, kako bi se i^o-gla najlepše zahvaliti najinim prijateljem za krasni večer, ki so nama ga pripravili. Gotovo rama je to vzbudilo zavest, da ne moreva spadati med takb slabe ljudi, ker imava toliko dobrih prijateljev med njimi, ki nas poznajo. Pa naj bo povedano od kraja. V soboto 5. oktobra sva šla od doma, kakor po navadi, da nakupiva potrebne reči. Ko sva se vrnila domov, odklenila vrata in prižgala luč, je iz množice zaorilo: “Surprise,!” Potem je zadonela še godba kar na dve harmoniki. Bila sva vsa zmedena. Vsakemu posebej sva v roke segle in sva bila kar naprej “surprised.” Miza je bila obložena z vsakovrstnimi dobrotami in v prijetni družbi smo se zabavali do 4. ure zjutraj. Naj tu navedeva navzoče prijatelje in prijateljice, ki so nama napravili tako presenečenje: Mr. in Mrs. Hall, Mr. in Mrs. Klun, Mrs. Coghe, Annie Zupančič, Mr. in Mrs. Seles iz Punxsutawney, Mrs. Smrdel, Mr. in Mrs. J. Jurgel, Mr. in Mrs. Trebec, Mr. in Mrs. F. Peklaj, Mr. in Mrs. L. Skrlong, Mr. in Mrs. A. Skrlong, Mrs. Staniša, Mr. Supančič, Mr. in Mrs. J. Progar, Mr. in Mrs. A. Progar, Mr. Frank Progar in njegova prijateljica, Mr. in Mrs. J. Borstnar, Mr. Bobano-vich, Mr. in Mrs. Hamp, M. in Mrs. Reiner, Mr. Paul Plesničar iz Clevelanda, Mr. Frank Pavlovich, Mr. Joe Radicay, Mrs. Golobic in hčerka, Mrs. Gilbert, Minn Tem potom naznanjam žalostno vest, namreč, da nam je nemila smrt po štiridnevni bolezni pobrala iz naše srede sobrata Antona Kušlana. Preminil je 15. oktobra ob 8:40 dopoldne. Pokopali šmo ga dne 17. oktobra po čerkvenih obredih na Gilbert pokopališču. Bil je lep pogrebni sprevod, katerega so še udeležila štiri društva, namreč društvo sv. Jožefa, št. 20 JSKJ, katerega član je bil pokojnik, društvo sv. Ane, št. 133 JSKJ, dalje društvo Rudar, katerega je bil tudi pokojnik član, in društvo Sparta SNPJ. K društvu št. 20 J. S. K. Jednote je pokojnik pristopil 30. decembra 1916, torej je bil dober član društva in Jednote rad let. Bil je splošno pri jubljen v naselbini, dober soprog in dober oče svoji družini. Rojen je bil leta 1889, torej je bil ob času smrti star 46 let. Preminil je torej v najlepši moški dobi življenja. Tukaj zapušča soprogo ter dva sina v starosti 19' in 16 let, na Evelethu, Minn., pa enega brata. Oče in mati pokojnika še živita v starem kraju; oba pa sta že nad 80 let stara. Družini pokojnika in njegovemu bratu naj bo izraženo iskreno sožalje! — Za društvo št. 20 JSKJ: Joseph Novak, tajnik. Tacoma, Wash. NAZNANILO IN ZAHVALA. — Tem potom sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil blagi oče MIKE ULIANICH. Previden s tolažili za umirajoče je za vedno zatisnil oči dne 27. septembra. Rojen je bil 9. februarja 1883 v Borutu, Istri-ja. V Ameriki je bival 27 let. Pokopan je bil po katoliških Hudomušna študija h Semiča Semičani so svoje vrste ljudje: imajo svoj jezik, svoje o-bičaje, svojo modo in ljubijo tudi po svoje. Da se pa ne bodo prevzeli z ozirom na moj zadnji laskavi opis v “Jutru,” jih moram v nastopu jih vrsticah — cum grano salis, seveda — malce okrtačiti. Take “pobude” smatram vselej za koristne: nekaj se jih bo že prijelo. Ker pa imajo precej trdo kožo, sem prepričan, da mi ne bodo zamerili. Kje naj začnem, ko imam toliko gradiva? Visoko gori nad Semičem je kolodvor s tistim bajnim razgledom v daljavo pod seboj, kakršnega ne naletiš zlepa. Malo potnikov izstopi. Pred kolodvorom čaka neka vrsta cize: to je majhen voziček pošta. Ce vprašaš voznika, kako dolgo jo moraš mahati po serpentinah niz-dol, ti odgovori: Četrt ure. Lahko bi te povabil na voziček, pa menda v Semiču nimajo te navade. Šaj jaz sem moral v največji vročini peš krevsati na vzdol, dočim se je voziček pred menoj lepo v galopu spuščal v nižino. Tri Četrt ure sem potreboval preden sem dospel n;', mesto, kjer se začenja moj film. Brhka domačica, kateri sem prijavil svoj prihod, očividno ni imela poguma, ali ni bila razpoložena, zakaj poslati sem moral ponjo, da je blagovolila priti po mene. Kakor sem pozneje razvidil, je temu vzrok sem-ška počasnost, ki se pri nekaterih pojavlja že v govorici. Prav pretehtano in preudarno stiskajo jezik med zobe, kakor bi se bale, da se jim predčasno ne izrabi. Kako pak! To so seveda izjeme. Drugi, posebno Šokice, kakor se nazivajo Sem-čanke, imajo spet to razvado, da strašno hitro obrabljajo svoj jezični instrument, ela ti venomer udarjajo na uho besede: avša, brljavka, Čampa, dr~ pajsa. Tako nekako. Vole, vole, to je hitro, balijo. Vole bali! Hitro pridi. Ce se hočeš semiškemu dialektu privaditi, moraš najmanj teden dni nategovati ušesa. Pristni so njihovi izrazi za stročji fižol, ki ga nazivajo ko-žule, čebulo žbula, fižol faž’n itd. V Semiču ne poznajo vžigalic, marveč škatlo ognja. Vročina pripeka. Je skoraj ista kakor na Rabu. Na vse zgodaj sije božje sončece v moj tusculum, da naposled iz vseh kotičkov privabi na posteljo — muhe, ki te hočeš nočeš prisilijo, da daš slovo postelji. Mrhe muhaste so v polnem razmahu tako okrog šeste jutranje ure. Meni ni bilo nikdar žal, da sem vstal. Čudno pa, da Šokice ne čutijo muh, odnosno da rade polegajo do sedme ure! Lenobe! So seveda tudi izjeme, kakor recimo tam pri Bukovčevih: gostilna in mesarija. Tu vlada mama, ki nad vse rada bere, kar ji pride pod roko. Noši očala, preko katerih te iz svoje vzravnane seje ošine z dobrohotnim pogledom: vidi namreč vse, kar se godi okrog nje, čeprav je navidezno vtop-ljena v štivo. Iviama je nekak generalni ravnatelj, kateri sc podrejeni različni resori. Take ima najstarejša Fana kuhinjsk: resor. Je že ob petih na no- gah. Imenitna kuharica. Tončka je v času potrebe natakarica, sicer pa ažurira perilo. Polde je furman in konjski lišaj. Iiudel pa mesar, dočim Mima opravlja ročna dela in Iva goni živino na pašo. Le-tu sem presedel precej prostega časa. S kako vnemo tu berejo “Jutro,” se vidi že iz tega, da je pol ure po dostavitvi že vse razcefrano in mastno. Pridni ljudje! Cim se pojavi tujec v vasi, postane vse živo: mlado in staro, skratka vse dvo- in štirinožno prebivalstvo. Samo psi so tam pohlevni. Zaletavajo se kvečjemu v kak potniški avto, ki se je bog ve po katerem naključju sem izgubil. Ob nedeljah zvone, odnosno potrkavajo dan že ob pol treh zjutraj in zvonjenje se ponavlja od pete do devete, skoraj vsake pol ure. Pa spi, če moreš ! Zadnjič smo se peljali na že-gnanje nove gasilne zgradbe v Štrekljevec. Mora že tam biti v navadi, da boljše oblečene ljudi počaste s tušem! Grandiozno je bilo. Nu, in Šokice so tam plesale. Pomislite, po žegnanju plesale! Strogi go- spod župnik jih je teden pozneje raz prižnico pošteno okoril, da so se kar skrile grešnice pod cerkvenimi stebri. Ves Semič je s prsti kazal na nje: bili ste namreč dve moja gostiteljica in pa Bukovčeva Fana, ki sta začeli s plesom. Apropos! Semič ima tudi svoj magistrat. Je pa nad vse ponižna hišica, najmanjša v Semiču, proti njej je ljubljanski Figovec palača. Pomembno je, da Semič ne premore pendreka, ker bi me bil sicer gotovo aretiral, ko sem na prigovarjanje Šokic pel “ubrane” podoknica semiškim lepoticam, in bi bil nas gotovo zapisal, ko smo z vozom divjaško brzeli mimo o-vinkov, čez drn in strn. Uh! Semič je vas, čeprav ima farna cerkev nič manj ko 19 podružnic. Kaj? Raztega se v območje ene in pol ure na vse strani. Pa je vas, dočim je mali Cernomelj trdno mesto. In zidanice! Mislim, da jih bo tako okrog tisoč na vsem pobočju tja gori do vrha visokega hriba. Letos pričakujejo mnogo in dobrega vina. Še bo luštne! Zdaj ko inramo vlake za weekend, bi se lahko marsikak žejni Ljubljančan za 33 Din tja in nazaj potegnil v Semič. Žal bi mu ne bilo. In Šokic« rade vidijo tujce, ker so jim sicer na razpolago zgolj zastopniki Hermandade in fiskusa. Šokice pišejo kaj rade zaljubljena pisma. Ker pa jim je v temi pogledu roka precej trda, gre stvar bolj počasi. Taka pisma pišejo v obrokih. Kaj luštno je bilo, ko sem zgoraj omenjeni Tončki narekoval lju-bavno pismo, katero je potenr a’ prepisu kar na tri strani od-pbslala. Ziher je žiher! Eden se bo že,ujel! Saj. Imenitno je dejstvo, da se k nedeljski maši nekatere Šokice p klobučki pojavijo v cerkvi. Koliko zavisti in obiranja polni ozračje po prestani torturi. Pravijo, da to zahteva moda. Saj. Še eno moram podčrtati, to namreč, da si šokice ne mažejo ustnic in lic; pa se tudi ne friaiii- in ne pedikirajo. Po čemu? Skratka: V Semiču je luštno biti. Pridite in prepričali se boste. — (Po “Jutru”) V TRETJE GRE RADO Nathan Brown, farmer v državi Georgiji, je prepričan, da vse slabo pride v trojni izd::.)'. Najprej ga je pri delu na polju pičila čebela. Pik ga je tako skelel, da se je napotil proti hiši po kakšno zdravilo. Pri tern. je stopil na kačo, ki ga je r-griznila. Ko je nadaljeval p-i v bližnje mestece k zdravniku, ga je napadel in ugriznil p:- \ Tako se'mu je re;. izplačalo i i k zdravniku. D o ii degree” v neki korespondenčni šoli in ki je veljal vsled tej^u med svojimi kolegi za skrajno pametnega človeka, je pri seji zatrjeval, da ni eden uradnik ne more svojega dela v svojem do-1 mačem distriktu tako izborno 1 opraviti, kakor, ako se mu pove--! ri isto delo v tujini. Dejal je i tudi, da uradniki sploh premalc -! potujejo, zlas.ti pa oni, ki imajc |rodbine in svoja domovja. Končno je predlagal, da se kolikor 'mogoče veliko število uradnikov ! premesti v daljne kraje, kjer jih j | nihče ne pozna in kjer tudi onii nikogar ne poznajo, češ — na ta način se bodo potniški železniški vozovi saj nekoliko napolnili. Ta njegov nasvet je obveljal in pri seji se je sklenilo, da se takoj prične s premestitvijo vseh starejših uradnikov dotič-nega zvezinega urada, nakar so pokrajinski načelniki odpotovali domov. V osrednjem uradu pa so potem še nadalje premišljevali o tem izbornem predlogu ter zaključili, da morajo te premestitve postati nekaka redna insti-' tucija dotičnega urada. Ustano-1 vili so torej poseben podurad ta-kozvanih čitateljev korektur, katerih naloga je bila natančno citati vsa poročila, ki dnevna ) prihajajo iz pokrajinskih uradov. Ti čitatelji so dobili nalog, da morajo vsako še tako neznatno napako zabilježiti ter o tem obvestiti dotični pokrajinski urad. Istodobno dobili so tuli uslužbenci vseh pokrajinskih uradov naznanilo, glasom katerega bo v nadalje vsakdo ki napravi šest napak, premeščen v Irugo državo. In takoj nato se je pričelo vsestransko potovanje uradnikov. Vsaka izpuščena vejica nadpičje, dvopičje itd. štela se je za veliko napako — in še večje napake so bile one, ki so na stale vsled napačne ortografi-je. Tri izpuščene vejice in tri druge napake1 -— poslale so na primer uradnika, ki je imel svo je domovje in rodbino v New Yorku, tja doli v Texas. Zopet drugi je potem, ko je napravil šest napak, potoval v Montano, tretji v Californijo itd. Ni pa trajalo dolgo, ko so mlajši in samski uradniki prišli do zaključka, da tako lepe prilike do potovanja ne bodo nikdar več imeli in petem so redno in stalno skrbeli za to, da so napravili saj tekom dveh mesecev po šest najfak — nakar so naravno do bili nalog za nadaljno potovanje oziroma premestitev. Nekateri, katerih možgani so bili na pravem mestu in ki so v poletju bili nameščeni na vročem jugu so se oženili in stanovali v raznih hotelih, kateri vsi, kakor znano, so dokaj vroči v poletni dobi. Toda takoj po poroki so napravili potrebnih šest napak — in prestavljeni so bili na skrajni sever, oziroma na ca-nadsko mejo. Njih premestitev je bila istodobna tudi honey-moon-trip. In oni, ki so poslovali na severu in so se naveličali severne zime, potovali so potem, ko so napravili potrebnih šest napak, na topli jug. . . ali pa v solnčno Californijo. In vse je bilo zadovoljno: u-radniki so potovali, železnice so prodajale vladi potne listke; Pullmanovi porterji so kolekta-li kvodre, katere so uradniki zaračunali vladi; taxi-vozniki so služili svoj denar; lastniki hotelov so bili veseli — s kratka vse je bilo zadovoljno in srečno. Pa je končno prišla doba, ko je večina uslužbencev napravila že po osemkrat šestero napak, tako da si je njih večina že o-gledala vseh 48 držav naše republike. Nekateri, ki so že prepotovali vso Unijo, so špekulirali še nadalje in si belili glave z važnim vprašanjem, koliko na pak je treba še napraviti, da bodo premeščeni na Hawajsko o-točje in koliko časa bo treba bivati v Honolulu, predno bodo napravili dovolj napak za premestitev v Tituila, Samoa, in koliko napačnih poročil bo tre- Storije iz mojega dnevnika Osemkrat kent, je osemivMiri-den.et (Za N. l>. — Vi.".tor .1. Valjavcc) Sedanja generacija, oziroma njeni zastopniki, ki so še med I živimi, se brezdvomno še spo-j minja dobe, v kateri smo živeli 'takoj po svetovni vojni. Vsakdo, ki je imel sorodnike, prijatelje in znance v Evropi, si je j želel čimpraje potovati v Evropo, da se na svoje lastne oči pre-■ priča, v koliko je svetovna voj-! na spremenila evropske dežele ■jin kako izglodajo ter napreduje-. j jo nove države, katere je ustva-; j rila svetovna vojna. Vsi pot-i niški parniki, ki so pluli tedaj \ , | Evropo, so bili polni potnikov -;v vseh razredih in kdor je tedaj i hotel potovati v Evropo, moral - je že par mesecev pred svojim > odpotovanjem kupiti prevozni 3 listek za potovanje in tudi za po-3 vratek v Zedinjene države. Ameriški turisti so ostavili v ; evropskih deželah neštete milijone dolarjev, kajti vsled tedanje evropske valute, živelo se je v Evropi s pomočjo ameriških dolarjev saj. petkrat ceneje, kakor v naši deželi. Pa je to izvanredno in mnogoštevilno potujoče ameriško ljudstvo, ki je drvelo v evropske dežele, pričelo skrbeti naše železnice in hotelirje. Turisti, ki so preje redno vsako leto in vsako sezono obiskovali letne in zimske resorte, so na mah izostali; vlaki, ki so vozili proti zapadu, severu in jugu, so bili takorekoč prazni — in prazni so bili tudi veliki in mnogoštevilni hoteli v letoviščih in zirni-Sčih. Da se temu odpomore, oziro-ma da se po možnosti obdrže turisti in njihov denar doma, or-?anizovali so lastniki hotelov saeno z železnicami posebne Jružbe, katerih namen je bil zanimati širšo javnost za krasoto naših domačih krajev, za divoto našega Skalnega gorovja, paci-i ične in atlantske obali, itd. Pri tem se je še posebej naglaševala izbornost in zdravstvena kakovost raznih studencev v raznih iržavah, češ, da tako dobre pijače kakor jo je dobiti v doma-ih studencih, ni na vsem božjem svetu. Pa se ljudje niso nnogo zmenili za kakovost vola v naših studencih in so še v nadalje kar trumoma potovali v Evropo, da si tam privoščijo — ne vode, temveč pijače, ka-cršna že prevladuje v tej ali oni jvropski deželi. Vse zgoraj o-menjene domače turistične družbe so potem organizirale osrednjo organizacijo, katere nalo ja je bila oglaševati razne kra je in njihove zanimivosti. Pod laslovom “See America First’ e ta organizacija oglaševala po-ebne inserate po vsem nišen 'asopisju, katero je objavljale tudi redno uvodne članke poc’ gornjim naslovom. Pa vse to n; nnogo pomagalo in kakor vedno ;ako je tudi tedaj morala naši, osrednja vlada priti na pomoč lomačemu potniškemu prom rtu. Vsaj tako so trdili nekateri vla-lini uradniki, katere je tedaj vlada pošiljala iz kraja v kraj, baje iz razlogov, da na ta način poveča potniški promet na naših železnicah. JJ Knut Hamsun: II S BLAGOSLOV ZEMLJE | (Prevedel Rudolf Kresal) |j| (Nadaljevanje) Postal je čemeren, suhoparen, vendar zanesljiv in pošten mož; pri tem je bil tudi zelo zmožen za dela, ki se jih je bil kdaj naučil, kolikor je pač zmogla njegova nadarjenost. Zdaj, ko je postal pristav, je njegova samozavest nemalo zrasla. Izak se je osrčil in šel k njemu. Zadeva Sellanraa — da tu-le je, ministrstvo jo je vrnilo. Gospodje hočejo še pojasnila o marsičem, od tega Geisslerja je vse skupaj vendar prava zmešnjava, je dejal pristav. Kraljevo ministrstvo hoče vedeti, ali se nahajajo tu velika, lepa malinova barja. Ali je kaj visokega gozda. Ali se morda rude in različne kovine nahajajo okrog po gorah. Omenja da se veliko gorsko jezero in ali je kaj rib v njem. Ta Geissler je vsekakor dal nekaj pojasnil, pa saj se nanj ni mogoče zanesti, vse moram sam še enkrat pr >; gledati, čim prej torej pridem na tvojo naselbino v Sellanraa, da vse preiščem in ocenim. Koliko milj je do tja? Kraljevo ministrstvo hoče, da so meje pravilno izmerjene. — Zelo težko bo pred poletjem izmeriti mejo, je dejal Izak. — Ah, se bo že kako naredilo. Ministrstva ne moremo pustiti, da bi do poletja čakalo na odgovor, je odvrnil Heyerdahl. V prihodnjih dneh pridem got. Ob isti priliki bo š- nekdo drugi od države kupil svet, da se naseli. — Ali je to tisti, ki hoče kupiti svet sredi med občino in menoj? —- Ne vem, mogoče pa, da je tisti. Nekdo od tod je vsekakoi, moj cenilec, moj pisarniški sluga. Zaradi kupnje je že pii Geissl \i.ju povpraševal; toda Geissler ga je zavrnil in dejal saj da niti dve sto komolcev ne bi mogel prekopati. Nato je mož pisal deželnemu sodišču in zdaj mi je zadeva izročena, da izrečem svoje mnenje. Da, ta Geissler. Pristav Heyerdahl je prišsl na naselbino in z njim cenilec Brede. Ko sta šla čez barje, sta se zelo zmočila, še bolj pa sta bila premočena potem, ko sta po tajajočem se spomladanskem snegu določevala mejo po rebri navzgor. Prvi dan je bil pristav silno vnet, drugi dan je trudno hodil sem in tja in je ostal globoko spodaj, vpil in z roko dajal znamenja. Ne, zdaj že ni bilo več govora o tem, da bi “sledila rude okrog po hribih,” malinova barja pa natanko preiščeta šele domov grede, je dejal. Ministrstvo je bilo stavilo silo veliko vprašanj, brž ko ne je spet imelo kako tabelo pred seboj. Edino vprašanje od vseh, ki ie imelo smisel, je bilo vprašanje po gozdu. Povsem prav, nekaj visokega gozda je bilo in sicer v Izakovi četrti milje, toda stavbnega lesa ni bilo za prodajo, bilo ga je le za domačo potrebo. Pa če bi tudi bil, kdo bi ga milje daleč spravljal doli v vas? To je mogel samo Izak, ta duh iz mlina, da je v teku zime nekaj debel popeljal doli in dobil za to tramov in desk. Pokazalo se je, da je bil ta čudoviti Geissler sestavil poročilo, ki ga ni kazalo kar tako zavreči. Novi pristav je sedel tam, poskušal popravljati svojega predhodnika in stikati za napakami, pa je le moral opustiti to prizadevanje. Tako je le bolj pogosto kakor Geissler vpraševal za svet svojega spremljevalca in cenilca in se ravnal po njegovih besedah, ta cenilec pa se je moral najbrž izpreobrniti in dobiti drugačno mnenje, odkar je sam kupo-val almendo od države. — Kaj misliš ti o tej ceni? je vprašal pristav. — Petdeset tolarjev je več ko dovolj za tistega, ki mora kupiti, ja odgovoril cenilec. Pristav je v dobro zastavljenih besedjah napisal prošnjo. Geissler je bil napisal: Mož hoče od zdaj naprej plačevati tudi letne davke in se ne čuti v razmerah, da bi mogel šteti večjo kupne vsoto od petdesetih tolarjev, razdeljenih na deset let. Država mora to ponudbo sprejeti ali pa možu odvzeti njegovo zemljo in njegovo delo. — Heyerdahl je pisal: Mož ponižno prosi Visoko ministrstvo, da sme obdržati svet, ki ni njegov, v katerega pa je vložil precej dela, za 50 — petdeset — tolarjev, plačljivih na obroke, ki jih naj po svoji dobrohotni spoznavnosti določi ministrstvo. Mislim, da se mi posreči, da ti zagotovim svet, je pristav Heyerdahl dejal Izaku. 6. Danes odženejo velikega bika. Postal je velikanska žival in predragocena, da bi še dalj ostal na naselbini. Izak pojde doli v vas, da ga proda in prižene za to čednega junca. Inger ga je pripravila do tega in Inger je dobro vedela, zakaj je prav ta dan hotela biti sama. (Če misliš iti, moraš iti danes, je dejala. Bik ie rejen, rejene blago ima pomladi visoko ceno, lahko ga pošljejo v mesto. Tam plačujejo velikanske vsote. — Da, da, je dejal Izak. Edina nevarnost je, da ti bik lahko zdivja, ko ga boš gnal navzdol, je nadaljevala Inger. Izak na to ni dal odgovora. Ali zadnji teden je bil vedno po malem zunaj, razgledal se je in se navadil na prostost. Izak je molčal; toda na jermen je obesil velik nož in peljal bika ven. Ah, kakšen velikan, veličasten in strašen hkrati, njegova led.]a so se pozibavala ob vsakem koraku! Bil je precej kratkih nog, ko je stopal, je s prsi podiral mladi gozd, bil je kakor lokomotiva. Njegov vrat je bil velik do brezobličnosti, v tem vratu je prebivala slonovska moč. če le zdaj ne zdivja in te ne napade, je dejala Inger. — Izak je sele čez nekaj časa odgovoril: No, potem ga bom moral pač spotoma zaklati in meso spraviti do vasi. Inger je sedla na vežni prag. Bilo ji je slabo, obraz je imela žareče rdeč. Držala se je pokonci, dokler ni Izak odšel, zdaj je z bikom izginil v gozdu in Inger je lahko ječala brez nevarnosti. Mali Elizej ja znal že govoriti in je vprašal: Mama, boli? — Da, boli. Elizej je oponašal mater, se prijemal za hrbet in tudi ječal. Malček Sivert, je spal. Inger vzame Elizeja s seboj v hišo, mu da vse polno rači, s katerimi se lahko igra na tleh, sama pa leže v posteljo. Njena ura je prišla. Ves čas je pri polni zavesti, gleda na Elizeja, kroži z očmi nad zibelko in pogleda na uro na steni. Ne vpije, komaj se giblje; v njenem drobovju se vrši boj, zdajci spolzne breme od nje. V skoro istem trenutku sliši v svoji postelji tuje vpitje, ljubek glasek. In zdaj Inger nima več miru, vzpne se in pogleda ob sebi navzdol. Kaj vidi?? Njeno lice je v istem trenutku pepelna-tosivo in zdrevenelo, brez izraza in brezumno, začuje se stok, tako nenaraven, tako pretresujpč, kakor rjovenje iz njene najgloblje notranjosti. , ... Pade vznak. Minuta poteče, brez miru je, jok v postelji postaja glasnejši, spet se vzpne in gleda — ah, Bog, najhujše od vsega, brez milosti, in otrok je vrhu tega deklica. (Dalje prihodnjič) ba poslati iz Tutuile, predno bodo premeščeni v ManLo in od tam zopet na Puerto Rico in na j Virgin Islands — toda vsi ti so 'se v svoji kalkulaciji motili, kajti le dva ali trije so bili tako • srečni, da so potovali v Honolulu ■ in le dva sta potovala v Zapadno ■ Indijo, ozir. v Port au Prince. In končno smo doživeli dan, ' ko je bila mera polna: prekora-’ čili smo Rubikon, prepotovali vseh 48 držav in potem so pri-j šla' pisma iz zvezinega glavne-. Iga mesta naslovljena na vsake-j j ga posameznega oficijelnega potnika. Pa je bilo v teh pismih napisano, da ima naša republika premalo držav in preveč uradnikov, ki so napravili kar po o-semkrat šast napak in da so vsled tega vsi oni, ki so napravili vse potrebne napake suspendirani ad infinitum, oziroma za toliko časa, da si naša dežela nabavi nekoliko novih držav. Er nositi tovor. V tem položaju s me opazijo splavarji s Save, ^11 kriče mi s splavov: j1 “Glejte očeta s sinom!” j Vrnil sem jim: 1 “Tale tovaršija mi je čast-nejša nego bi mi bila vaša!” Imel sem sicer sena in dete- ' j j e za osla, a v predolgi zimi mi s mi je vsega zmanjkalo. Pa sem'J ga dal kmetu v rejo in v tople.i- 1 ši hlev. j ‘ Ko mine par tednov, obiščem 1 živalico in se čudim. Sivček je 1 inlel na levi strani kakor klobuk : veliko kilo in ves grivast,mr- : šav je bil, revež. Kmet mi je reč pojasnil, da se je šel bedak skušat z volom in je pač podlegel. In sit je bil pač malokdaj. Zasmilil se mi je, vzel sem ga spet s seboj, saj je bila pomlad tu. Ponoči sem ga naganjal v, deteljo k sosedom, da ni bil la-1 čen. Bula pa mu je rasla, skr-j bela me je že. Vstopim nekega jutra v stajo, pa zagledam oslovski par! Radostno sem pozdravil prirastek. Osel namreč sploh ni bil osel, nego oslica! Odtod mrša-vost in izrastek, ki j e zda j na-gloma izginil. Z mladim osličkom pa sem i-mel mnogo veselja, najmičnej-še živalica je bil. A zdaj je stara oslica tudi v breg rada.nosila tovore in pjd-koval sem jo. Nekoč sem bil z obema v Sevnici, pa me zagleda graščak in [■(.kliče. Zivalici sta mu ugajali, z osličkom je hotel razveseliti otroke. Zediniva se v prodaji in sem prejel za oslovski par trideset forintov in sodček piva. Tako sem se s pridom rešil osličkov, tovore na Lisco pa sem odslej seveda nosil spet sam. ----------------o--------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV sam živel v svoji veliki lS^ mu je razpadala nad glilV°' ! novanje je bilo stalno zal16gjj. Ijeno, polno miši in podg*^|| ■ rec si je sam pripravljal Je ^ se le redko kedaj Pr*^aZ yfj. . svojega brloga. Mladež ^ sila je sprejel v službo, kOj stal bolan. Pri prvi .\(j. 4; je bil Vejsil obsojen na • 5^. 1 robi j e, ker je bil senat P , j-jčan, da je njegovo prizna ^ lijj, ga je dal policiji o um°r ’ $ Sl nično odnosno prostovolj^(, 1sejenčev zagovornik di. ^ 1 žič pa je vložil priziv teyej3jl} eia„0v 1 gel novo razpravo, ki Je „ ttilat]ini oprostila, obsodila Va ^»ote. , • radi tatvine nekih grofo'1 u % v ri na zapor, ki ga je 0 3 jr % jq že prestal med preiska'0, ^ nat je na drugi razpra'^^ v q( do prepričanja, da je slufe ^ v^ej. ^ del že mrtvega starca ^ Ue8tla , umor priznal na policic> pritiskom. Ko je bila s ^ glašena, je mnogošteviin jj orjS|. lika klicala: živelo s°d'®c ^ ( vela pravica! ter P02 %j; požrtvovalnega zagovoin nsl^ V 6 ^ Romunske šole v JuVg0ll |; Na podlagi konvencij, k> ^ H, n pred dvema letoma s Ji d gle med Jugoslavijo in ^ je romunski državni P1' ^ VrŠi! diji v Vršcu dovoljeno, a b ff \ pred nekaj dnevi dosPe 1 J tfl|štv0 šac. Na ta način se bo j k ^ rila v štirih letih dose ^ 'i. Se ^ žavna preparandija s ^ f vatskim učnim jezikom ^ romunsko preparandi.10' jfj! krat bo otvorjena k0"1*: jugoslovansko - romun* rj? parandija, kar bo 0<^r . * dry nacionalnim potrebam P r,v°iik stva. p 9. PADANJE RO Približno ena tretjin® skih parov v ZedinJ’fe\» ®' ' vah je brez otrok. .»1'®%; je znašalo število r0,,LviL vsakih 1000 prebiva A bo zdaj pa pride le okr°£ ^ 'imCvVi rojencev letno na vsa f orebivalcev. 11 N > * k s v Načelniki vseh pokrajinskih uradov nekega urada v zvezi-nem glavnem mestu, so bili pozvani v Washington k posvetovanju, češ, da je neobhodno potrebno vse pokrajinske urade reorganizirati. Da se pa to tem bolje doseže, treba je dognati način te reorganizacije in to je mogoče dognati le potom medsebojnega posvetovanja, ki je trajalo najmanj teden dni. In vsi načelniki lokalnih uradov od Atlantika do Pacifika ter od canadske do mehiške meje so potovali v Washington na vladni račun. To je bila torej prva pomoč železniškim in Pullmanovi družbi. Nek pokrajinski načelnik, ki je svojedobno dobil ’“A. B. C. Suspendirani uslužbenci so potem odpotovali veselo domov, da se odpočijejo od vednega potovanja, a dotični urad v glavnem mestu jih je nadomestil z novimi, ki nadaljujejo s potovanjem po državah ,dokler i zanje ne napoči dan, ko bodo dokazali, da je 8 x 6 - 48. . . Poto-1 sem od Canade, do, in v Mehiko, in od Atlantika do Skalnega gorovja in v San Juan, Puerto Rico. . . toda napravil nisem dovolj napak in tako še vedno nisem obiskal vseh 48 držav in nisem bil niti v Honolulu, Tu-tuili, Manili in tudi ne v Fairbanksu, Alaska. Mesto naših otokov na Pacifiku sem pa moral obiskati Nemčijo, Francijo, Avstrijo in nekdanjo Srbijo — toda te države ne spadajo med naših — 48 . . . ------o------- Blaž Jurko: Moje dogodivščine MOJ OSEL Na Lisci, 947 m Visoko, sem postavil turistovsko kočo. Da sem ustregel obiskovalcem, sem jo sam oskrboval z živežem. Mnogo težkih tovorov sem spravil na lastnem hrbtu do koče. Da bi mi bil ta po-sel lažji, sem klenil, da si nabavim tovornega osla. Marsikam sem torej šel v oglede za oslom, a nisem ga našel, ki bi mi bil ugajal, ne da bi bil predrag. Že sem bil namenjen, da se napotim tja v Istro, ko izvem, da ima baronica v Samoboru več oslov. Šel sem torej na Hr-vatsko z dvema mešetarjema, prijateljema nadlogarjem in ravnateljem. V gradu smo se poklonili stari baronici in ji razodeli svojo težnjo. I11 res smo se pogodili, za šestnajst forintov mi je prepustila čednega sivčka z dolgimi uhlji. Sam sem se z oslom peš vračal, nedelja je bila in cesta polna ljudi. Marsikatero zlobno o-pazko sem mimogrede molče pogoltnil, kaj sem hotel! Tuin-tam naju je počil na ploščo kak fotograf, no, prav je imel, taka idila se ne vidi vsak dan! V poznem mraku pridem po cesti v Brežice, ko se iz Narodnega doma vsuje na cesto krdelo pivcev, da me vidijo v spremstvu božje živalice. Pograbili so oslička in ga tirali v sobo. Pogostili so naju oba, to je bilo veselega hrupa! A osel je pač osel, odkod bi vzel manire, pa je pomočil tla! Drugi dan na večer sva dospela srečno domov, kjer sem mu določil stan. Dan nato hočem osla preizkusiti, naložim mu težko vrečo kamenja, pa hajdi, greva! V ravnini je dobro nosil, a ko se je pričel breg, gorje, legel je. S silo sem ga spravil spet na noge, a je takoj poiskal drevo, ki si je ob njem hotel sneti breme. Nekoč vzamem osla v Sevnico, da bi mi tovoril vrečo z 0-semdesetimi kilogrami moke domov. Po ravnem je voljno hodil, a ko dospeva v breg, leže in stoče. Prebrisan je bil bolj nego jaz, iki sem moral zdaj sam se V Nova razprava zaradi umora poljskega grofa v Sarajevu. — Pred sarajevskim okrožnim sodiščem je zaključena druga razprava zaradi skrivnostne smrti poljskega grofa Jožefa Dedušic-kega, ki je živel v Sarajevu svoje čudaško življenje. Starca so našli pred več kot poldrugim letom mrtvega in osumničili so njegovega služabnika, mladega Vejsila Hroma, da je starca zadavil in izropal. Vejsil je bil šele nekaj dni v službi starega čudaka. Dedušicki je bil bogatin, a brezprimeren skopuh, že pred dolgimi letu mu je žena zaradi njegove skoposti ušla in mož je SKUPNA POTOVANJA M ŽELITE POSTATI I AMERIŠKI L DRŽAVI1-'t' nei/ Tedaj naročite tl ■* knjižni ma najnovejso vam temeljito i'aZ m vprašanja in odS°v°r^/ tere morate znat1« J greste na sodnijo riško državljanstvo-• pf' Knjigo dobite Ralfla , “Ameriška Doifl^'11 • A',c’ 6117 St. Cia* * Cleveland, , J Pošljite 20c v ^ ali money ordru. , GLAS NABOJI NAJSTAREJSI SLOVENSKI DN* V AMEBI*11 JI le najbolj razSlrJe* list v Ameriki: don®3 nje svetovne novost, A I GLAS NARP J 210 W. 18th St., New .'..■■t;;' Rojakom, ki bodo potovali v stari kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri parniki: 30. nov.—CHAMPLAIN na Havre 6. dec—MAJESTIC na Cherbourg 7. dec—ILE DE FRANCE na Havre 14. dec —BERENGARIA na Cherbourg 15. dec —EUROPA na Bremen Pišite nam po vozni red in cenik parnikov. Mi zastopamo vse linije in parnike ter vam v vsakem slučaju lahko po- CENE ZA POŠILJANJE DENARJA Za f 2.75 1 00 Din Za * 0.25 1 00 t.ir Za 5.15 200 DiniZa IH.20 200 Lir Za 9.65 ''OO DiniZa 27.00 300 Lir Za 1 1.75 500 Din Za 44.00 500 Lir Za 23.50 1.000 DiniZa S7.50 1.000 Lir Za 47.00 2.000 DinjZa 174.00 2,000 Lir ker 8e cent čemu menjajo, ho navedene cene podvržene npremembi eori ali doli. Pošiljamo tudi v dolariih NOTARSKI POSLI Ako rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo ali Kako drupo notarsko listino nam pičite za nndaljna pojasnila. Naslovite: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 302 East 72 St. New York, N.Y. N ,!t in C h vHr v le Dr; r« b f6v * fr, IS v VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR poSiljate denar v stari kr»J; KADAR ste namenjeni v »tari kraj: KADAR telite koga iz starega kraja: KADAR rabite kaijio pooblastilo ali kako i* javo za stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljie parnik« po hajnižji ceni in seveda tudi za vs« izlete. Potniki bo z naiim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne poSiljke Izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kuriu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za * 2.75 100 Din Za $ 0.28 100 Lir Zli 5.1 5 200 Din Za IH.20 200 Lir Za 7.25 300 Din Za 44.00 500 Lir Za 1 1.75 500 Diri Za H7.50 1,000 Lir Za 23 50 1,000 Din Za 174.00 2,000 Lir Za 17.00 2,000 Din Zn 260.00 3,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Poiiljamo tudi denar brzoiavno in izvriujemo izplačila v dolarjih. V Vačem lastnem interesu je, da piiita nam. predno se drugje poBlutit«, za cen« in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glaa Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York, N. X. 'Cl,