NOVI TEDNIK Št. 22 - leto XLVI - Celje, 4. VI. '92 Cena 80 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Napad na Slovenijo? Janez Janša: »Maščevanje je še mogoče. Kopen- skega napada bi se ubranili.« Stran 2. Bivši ocenjulejo, nove še sicrivaio Mirko Krajnc: »Za dobro trojko je bilo...« Celjske stranke skrivajo v rokavih nova imena. Intervju na strani 8. Foto: Edi Masnec Direktor šteje komunalce in mrliče Pri koritu je lepo: direktor celjske Komunale Jože Gabršček dobi ekskluzivne pogodb^?; direktor pokopališke službe Franc Kelhar mrliče, delavci pa naj bodo veseli, če ne bodo leteli... Vroča tema. Stran 10. Se Juiia hladi ali bo spet zavrela? »Nimam dveh plač, niti podjetja v tujini niti službe v SKB, trdi direktor celjskega Ingrada Janko Golob. Stran 6. IZ VSEBINE: Obramba Vojna prerodila narodov značaj. Stran 11 Cene Val podražitev v Celju. Stran 3. Steklina v Celju bodo lovili mačke in pse. Stran 16. Švicarski poslovnež »Rekli so, da sem nor, ker vlagam v Štaiersko banko.« Stran 5. Rokomet Tone Tiselj - preveč popustljiv"? Stran 24. Valvazorjeva nagrajenka Eldorado rimske Celeie. Stran 12 Kdaj v pokoj? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavaro- vanju je težko izvajati. Tema tedna na strani 10. SP. REČICA t 63270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 Prenovljen KOMI s starimi cenami! prašek 3 kg, (brez fosfatov) 450 SLT radenska 31,90 SLT moka, sladkor, prav tako ugodno! Imamo tudi konjske klobase. . z UREDNIKOVE MIZE Svoje sreče kovail Ko je v prvem resnem poskusu »padla^ lastninska zakonodaja v zboru zdru^nega deJa, smo nekateri naivneži vedeli v dobronamemost posJaheev - direk- torjev. Zdaj ni nobenega dvoma vee, da so potttimrali ne boljši z^m, ampak ved dasa. Kamorkoli se ozrnno (izjeme so silna vidimo, da so ga znali dobro izkoristiti, »Vsak je svoje sreče kovač,^ so si očitno rekli in pljimili v roke. Domišljija, s katero so se sami lotili lastninjenja, je naravnost presenetljiva. V brez- pra vju, s prijatelji na položajih^ jim sploh ni bilo težko. Na svetlo prihajajo le najbodj v oči padajoči primeri. Pisali smo že o centru Gala, tokrat pišemo o celjski komunali, a to sta le dva skromna drobca. Menda imajo že skoraj vsi direktorji uspešnih in malo manj uspešnih podjetij svoje zasebne firme, kamor se steka kapital, ljudje in poslovni stiM matimih podjetij. Ker pa pričakujejo, da bo ob legalnem last3iinjenju še kaj kanilo v žepe, se direktorstvu večina ni pripravlj&ia odpovedati. »Saj bi bil iicr^« mi je zatrdil eden izmed njih. Bo kar držalo. Toliko besed je bilo že izrečenih, toliko tiskarske barve potrjene, pa nič. Kjer je dmar, je oblast. In pika. Tako je vedno bilo. Samo še nikoli ne tako do konca-razgaljeno, vsej umiazanosti navkljub legalno. Saj vsi vemo^ da ta ni pošteno, a kdo pa laMo ob pooblastilih, ki pb dandanes direktorji imajo, sploh kaj naredi? Se naj pridruži Ijadem m cesti? Urobne svinjarije namreč najbolje poznajo zaposlmi v posa- meznem podjetju. Posameznik ne more nič, če vsem prekipi, ^ so razlogi običajno drugi ~ oslovanje v mesecu juniju. V Aeru so zato že pri- pravili podroben načrt za po- večanje izvoza na zahodna tr- žišča. Andrej Šušterič, pomočnik direktorja celjskega Cetisa ocenjuje, da bodo ukrepi pov- zročili največ škode samim Sr- bom, predvsem Poštanski šte- dionici v Beogradu, za katere je Cetis tiskal kompletne raču- nalniške obrazce. Cetis je veli- ko bolj prizadela blokada pred dvema letoma, ko so jim zaple- nili skladišče. Sicer pa so v tem podjetju pred leti največ sodelovali ravno z Srbijo, zato so počasi nameravali oživljati vezi in v kratkem tudi ustano- viti podjetje v Beogradu. Za- radi najnovejše blokade bo ta projekt zaenkrat padel v vodo. In kako bo poslej s prodajo Zastavinih vozil na sloven- skem in celjskem tržišču? Di- rektor Avto Celja Vili Kregar je povedal, da so s Srbijo do- slej poslovali v obliki vezane trgovine, zaradi vojne pa je pri njih prišlo do izpada tudi v tr- govamu z Bosno in Hercegovi- no. Že po osamosvojiti so v Avto Celju pripravili ukrepe za programsko preusmeritev. Ponudbo so dopolnili z vozili znamke Peugeot, temu doda- jajo še servis, ob dnevu Forda 12. junija odpirajo konsigna- cijsko prodajo teh vozil in re- zervnih delov, prav tako do- polnjujejo ponudbo s prodajo pločevinastih delov za vse vr- ste vozil. Če bo blokada trajala dlje časa, potem seveda ne bo- do mogli obnoviti zalog Zasta- vinih vozil, rezervnih delov pa imajo na zalogi dovolj. Razer tega se proizvajalci delov po- javljajo tudi v Sloveniji, za av- tomobile Lada in poljski Fiat pa naročajo rezervne dele ne- posredno pri proizvajalcih ali v Italiji. V Avtu Celje so doslej prodajali tudi Zastavine ka- mione Iveco, ki jih bodo v kratkem nadomestili z nove generacijo avtomobilov Iveca iz Italije. IRENA BAŠA Tokrat je manj beguncev v začetku tedna je število prijavljenih beguncev iz BiH v celjski regiji preseglo števil- ko 5500. Teden poprej jih je bilo 5100 (takrat v tednu dni kar tisoč več). Ali se z »le« tri- sto novimi begunci begunski val že umirja, ali pa bolj velja- jo napovedi, da se glavnina be- guncev še ni uspela rešiti iz vojne vihre? V posebnem položaju so v velenjski občini, kjer je sku- paj nad 3100 beguncev, od te- ga sto novih, ki so večinoma pri sorodnikih in prijateljih. V polnih begunskih centrih te občine je nad petsto beguncev. Vsi pri družinah prejemajo prehrambene pakete Rdečega križa, pri čemer po občinskih organizacijah ugotavljajo, da ti ne zadostujejo (15-kilo- gramski paketi za 5 oseb, za en mesec). V Velenju bodo vsak čas pošle tudi zaloge teh pake- tov, ter bodo nekaj časa reše- vali potrebe predvsem z zbra- no pomočjo Karitasa. V tej ob- čini je kar nekaj družin, ki so v stanovanja sprejele celo po 15 do 25 beguncev. Velenjča- nom primanjkuje trenutno še zlasti različnih higienskih po- trebščin in otroške hrane. V Celju, kjer je bilo v začet- ku tedna 1100 beguncev (od tega 450 v zbirnem centru), potrebuje Rdeči križ predvsem dodatne hrane in potrebščine za osebno higieno, od toalet- nega papirja, pralnega praška in mila do ženskih higienskih vložkov. Pretekle dni so se iz- kazali s pomočjo iz podjetij Obutev, Kovinotehna, Blagov- ni center ter trgovin Astre in Konusa. Razmeroma veliko beguncev je še v šmarski, mozirski in žalski občini, v vsaki po več kot tristo (od tega v zbirnih centrih Rogaške Slatine, na Boču in Bistrici ob Sotli skup- no 210, na Gol teh ter Brcah 240 beguncev ter v Letušu 60 beguncev). V šmarski občini redno pomaga Karitas Roga- ška Slatina, zbiralno akcijo imajo ponekod v šolah, zanjo pa se je v tej občini odločila še Slovenska ljudska stranka. Pri družinah v občini Laško je že 113 beguncev, ki jim pomaga Rdeči križ, 75 jih je v konjiški ter 24 v šentjurski občini, v vseh treh pa pripravljajo zbirne centre. V vseh občinah je še manjše število beguncev iz Hrvaške, z izjemo Celja in Šmarja, kjer jih je več deset, ki prebivajo pri družinah. BRANE JERANKO Spomini na Tita NaWoU se Je bal srbskega nacionalizma, piše v svollh spominih Jože Smole Danes je nemoderno govori- ti o Titu, kar pa je mogoče ra- zumeti, saj je razpadla država, ki jo je ustvaril. Lahko pa je celo obratno in je zaradi tega morda to tudi moderno. Lahko pa je tudi zelo neprijetno, saj si lahko izpostavljen nevarnim provokacijam. Najbrž to velja za Srbijo, kjer so mu po 12 letih na Dedinju umaknili častno stražo, že nekaj let pa grozijo, da ga bodo preselili. Jože Smole, njegov nekdanji sekretar se na to ni oziral. Od- ločil se je celo, da bo pisal o Ti- tu, čeprav bi bilo iz konjunk- tumih razlogov zanj bolje, če bi takšno knjigo napisal pred recimo 15 leti. »Moji Spomini Titovega sekretarja med leto- ma 1968 in 1970 so le majhen prispevek pri osvetljevanju dela, življenja in vloge Josipa Broza Tita, enega največjih državnikov našega časa. Nalo- ga zgodovinarjev je, da Titovo vlogo strokovno in znanstveno obdelajo brez ideoloških predznakov,« je za svoje moti- ve, da se je lotil te knjige, dejal Jože Smole. Jože Smole je za Titovega osebnega sekretarja prišel iz novinarskih vrst. Vse niti Tito- vih stikov so bile v njegovih rokah. Obšla sta ga le armada in KOS. Tovrstne izkušnje je v dnevnških zapiskih od fe- bruarja 1968 do 26. maja 1970 slikovito popisal v poglavjih Willy Brandi-nemški krediti ali vojna odškodnina, Gadafi je pustil Tita čakati dve uri, Kdo je sesuval Staneta Kavči- ča, Hlače je nosila Jovanka, Zakaj Stane Kavčič ni hotel v jugoslovanski politični vrh. Titov nekdanji sekretar pi- še, da so dogodki demantiral; Tita na treh področjih. Soci- alistično samoupravljanje m bilo izvedeno do konca, do de- lavskega lastninjenja in delav- skih delnic, v Jugoslaviji se n: uveljavil politični pluralizem ker mu je Tito nenehno na- sprotoval zaradi vodilne vlog( zveze komunistov in ni do d( konca decentraliziral držav« in »rešil« nacionalnega vpra- šanja. Takšen sistem mednaci- onalnih odnosov zato ni preži- vel Tita, posledica pa so seda- nji krvavi spopadi in morija n'< Hrvaškem in v Bosni in Herce- govini. Kot piše Jože Smole, s< je Tito najbolj bal srbskegJ nacionalizma, ki je tudi pov- zročil razpad Jugoslavije. Jovanko Broz je Jože Smol« označil kot razklano osebnost ki je bila zelo častihlepna, ni- koli se ni zadovoljila le z vloge predsednikove soproge brei političnih funkcij. Bila je v ne- nehnem sporu v večino vodil- nih politikov v Jugoslaviji v zadnjih letih življenja pa s« ji je odrekel tudi Tito. Za nekdanjega Titovega se- kretarja je skrajni provinciali- zem, kar so počeli v nekateri! slovenskih mestih, kot na pri- mer v Ljubljani, ko so spremi- njali imena ulic, imenovana pc Titu. Zgodovinskih osebnosti se pač ne da izbrisati, men: Jože Smole, strinja se pa, da j' bil kult Titove osebnosti napa* ka, ki je državnika postavila v negativno luč pri sedanjeiH mladem rodu. Maščevanje še mogoče Janez Janša v Rogaški Slatini - »kopenskega napada bi se ubranim^ Slovenija nima »patriotov« in drugega orožja, da bi se lah- ko uspešno ubranila pred ra- ketami dolgega dosega zemlja- zemlja in letalskega napada iz velikih višin, lahko pa smo uspešni pri kopenskem napa- du. To je na nedeljskem pogo- voru v Rogaški Slatini, ki ga je pripravil območni odbor Soci- aldemokratske stranke Slove- nije, izjavil slovenski obramb- ni minister in podpredsednik SDSS Janez Janša. Ob tem je posredno kritizi- ral slovenske poslance, ker so sprejeli nizek proračun za obrambo. Po Janšinem mnenju je še vedno mogoče, da bi se nekdanja Jugoslovanska ar- mada, če bi prišlo do medna- rodne vojaške intervencije, v obupu z napadom na daljavo lahko maščevala tudi Slove- niji. Neposredne nevarnosti za našo državo trenutno ni, saj armada po Janšinem mnenju nima ne ljudi ne sredstev, da bi lahko izvedla celovito agre- sijo na Slovenijo. Vendar se nekateri v JA še vedno niso odrekli memorandumskim mejam in če bi čez leto ali dve spet poskušali prodreti do Karlovca, ki je točka te meje, potem bi bila spet nevarnost za Slovenijo. Sicer pa je Janša dejal, da bi sankcije VS, če jih bodo drža- ve dosledno izvajale, lahko Sr- bijo pritisnile ob zid, čeprav je izrazil sum, da bi jih nekatere države, kot na primer Grčija in Romunija, utegnili kršiti. Janša tudi meni, da sankcije morda tudi ne bodo zadosto- vale, da bi se Srbija spameto- vala, zato obstaja resna mož- nost, da bi se mednarodna skupnost odločila za »omeje- no« vojaško intervencijo. Med- narodna skupnost igra na kar- to notranjega upora v Srbiji in, kot pravi Janša, vojna se bo končala tam in bo najbolj kr- vava od vseh v nekdanji Jugo- slaviji. Za slovensko politično sce- no je dejal, da prave sredine ni, da je to čista iluzija, saj takšna stranka ne bi mogla imeti prepoznavnega progra- ma. Za svojo stranko, na kate- ro v zadnjem času letijo očitki, da je izdala prejšnjo vladajočo koalicijo, je dejal, da je prava in ne kvazi-socialdemokratska stranka in da se zanje velike zgodbe končujejo, začenja pa se boj za kakovost življenja. Zavzel se je za čimprejšnje sprejetje »kompromisnega« predloga privatizacijskega za- kona, saj bi zaradi odlašanja bila škoda večja, kot pa če bi ga sprejeh. Zavzel se je tudi za čimprejšnje volitve po propor- cionalnem sistemu z večinski- mi korektivi, kar pomeni, da bi prag za vstop stranke v par- lament bil 5 o^totkov glasov, s čimer bi bilo namesto 10-12 le 6 strank v parlamentu, kar bi mu zagotovilo strukturo za učinkovito delovanje in da bi kandidate z list zbirali po šte- vilu glasov in ne po vrstnem redu. ROBERT GORJANC Nekdo je obrambnega mini- stra vprašal, kako je mogoče, da general, ki ni prestopil na slovensko stran in ki je bil naj- bolj radikalen v ukazih, preje- ma triinpolkrat višjo pokojni- no od vdove prve žrtve za slo- vensko samostojnost, Josipa Šimčika? »Vem, gre za genera- la Lipnika, ki se je skupaj z JA umaknil v Beograd, ko pa so ga določili za operacije v Vu- kovarju, si je izposloval upo- kojitev in se vrnil v Slovenijo, čeprav je proti njemu bila na- pisana ovadba. Očitno imajo nekateri pri nas še velike zve- ze. To pa ni stvar obrambnega ministrstva, ampak organov za notranje zadeve, vendar stvari se bodo uredile in prav- na država bo začela delovati. «Tudi za generala Aksentijevi- ča je dejal, da je med tistimi, ki so v Sloveniji »persona non grata«. Janez Janša je še povedal, da so hrvaški izseljenci morali dajati po tisoč dolarjev za do- movino, če ne so bili ekskomu- nicirani. Na ta način so zbrali nekaj milijard dolarjev, kar jim je omogočalo nakup orožja in ohranjanje zadovoljivega standarda vojni navkljub. S čolni po Savinji Zelena pobuda celjske SDP pripravlja v soboto, 6. junija, spust s čolni od Griškega mostu do Splavarja v celjskem mestnem parku. Z vožnjo po onesnaženi Savinji se želijo prenovitelji vključiti v ekološka prizadevanja, pritegniti pozornost javnosti in predstaviti svoje poglede na probleme varstva voda, ki jih bodo skupaj z zahtevami za čistejše vode naslovili tudi na celjsko občinsko skupščino. Za začetek in konec spusta po Savinji pripravljajo tudi dva protestna shoda za občane — h Griškemu mostu vabijo Žalčane ob 15., k Splavarju pa Celjane ob 16. uri. IS Št. 22 - 4. junij 1992 3 Val podražitev v Celju Visoko povišanje cen v vrtcih In Homovlh posleHlca odločitve republiške vlade o povišanju osebnih dohodkov, podražitev komunalU ne krile enostavne reprodukcije Junija bodo Celjani plače- vali v povprečju za 15 odstot- Itov višje račune za vodo, ka- nalščino in odvoz odpadkov, plin za široko potrošnjo (razen za celotno oskrbo gospodinj- stev) bo dražji za petino in ogrevanje po kvadratnem me- tru v Celju za 12, v Štorah pa za 30 odstotkov. Višje cene, s katerimi celjski komunalci ne krijejo niti stroškov eno- stavne reprodukcije, veljajo od 1. maja naprej. Celjska občinska vlada v odstopu bi morala višje cene komunalnih storitev spreje- mati na svoji seji minulo sre- do, vendar so člani menili, da morajo v javnem podjetju Ko- munala skupaj z občinskimi strokovnimi službami pripra- viti podrobnejšo utemeljitev višjih cen. Zahtevali so sez- nam neplačnikov in natančne podatke o tem, kolikšen je de- lež neplačanih računov v pri- hodkih Komunale, ob tem pa še podatke, kako viški delav- cev v javnem podjetju vplivajo na oblikovanje cen. Člani iz- vršnega sveta so se na izredni seji prejšnji teden sestali še enkrat ter sprejeli predlagane podražitve. Ker sprejete podražitve ne krijejo stroškov enostavne re- produkcije, so Celjani že za- prosili ministrstvo za trg in splošne gospodarske zadeve, da odobri razliko. Izvršni svet pa je sprejel še sklep, da v Ko- munali čimprej pripravijo enostavnejši obračun plačil vseh komunalnih storitev (morda z enotnimi položnica- mi) ter poskrbijo za izterjavo neplačanih računov. Med ne- plačniki odpade največji delež na gospodarstvo, nekaj več kot 6 milijonov tolarjev neplača- nih računov za ogrevanje v go- spodinjstvih pa pomeni pri- bližno šestino vseh neporav- nanih obveznosti. Vendar ko- munalci pri tem opozarjajo, da je med neplačniki v gospodinj- stvih približno 400 takšnih, ki računov zaradi slabega social- nega položaja resnično ne mo- rejo poravnati. Na spisku ne- plačnikov pa je tudi precej obrtnikov, inženirjev, profe- sorjev in občinskih uslužben- cev, za katere bi težko rekli, da so slabo situirani. Prav zato so se nekateri v občinski vladi tu- di zavzeli, da se seznam vseh Komunalinih neplačnikov jav- no objavi. »Po obstoječih predpisih je celjska Komunala v republiki med najbolj racionalno orga- niziranimi, viške delavcev pa bomo v podjetju reševali skladno z reorganizacijo,« je očitke nekaterih članov izvrš- nega sveta in javnosti zavrnil direktor jp Komunale Jože Gabršček. rVANA stamejCič s 1. junijem je v Celju za pri- bližno 47 odstotkov \išja cena na otroka v rednih oddelkih vseh treh \Ttcev. Znaša nekaj več kot 15 tisoč tolarjev, starši pa bodo po velja\'nih predpi- sih za svojega otroka še vedno krili 60 odstotkov te cene ozi- roma največ 35 odstotkov do- hodka na družinskega člana. Najvišji prispevek staršev bo tako znašal nekaj nad 9 tisoč tolarjev, vendar v celjskih vTt- cih pravijo, da najvišje račune plačuje izredno malo staršev. V povprečju se plačila staršev \'rtijo med tremi in štirimi ti- sočaki. V povprečju za 20 odstotkov so se s 1. junijem povišale tudi cene oskrbnega dne v celjskem Domu upokojencev in Domu Nine Pokom Grmovje. Za oskrbni dan v enoposteljni so- bi Doma upokojencev bo treba odšteti 739 SLT (troposteljna soba 672 SLT), v Domu Nine Pokom pa v enoposteljni sobi 719 SLT (v troposteljni pa 624 SLT). Pristanek na trdih tleii Konjiško gospodarstvo le močno prizadela Izguba lužnih tržišč če se razmere v konjiškem gospodarstvu ne bodo izbolj- šale in če bo razvoj še naprej slonel le na nekaj paradnih konjih, bo konec leta v tej ob- čini brez dela okoli 2 tisoč lju- di. To je ena izmed osrednjih misli pogovora konjiških go- spodarstvenikov in predstav- nikov občine s preno\atelji iz Ljubljane. V konjiški občini so pred- stavniki socialdemokratske prenove sodelovali na okrogli mizi med svojim obiskom po občinah na Celjskem v minu- lem tednu. Metka Tekavčič je na kratko predstavila eko- nomski program stranke, pri razlagi pa ostala v splošnih in znanih okvirih. Bolj konkreten o razmerah v konjiškem go- spodarstvu je bil predsednik območne zbornice Franc Kna- felc. Po podatkih zbornice ko- njiška podjetja še vedno pred- njačijo pri izvozu, tamkajšnje gospodarstvo je lani ustvarilo četrtino regijskega izvoza. Svetla točka je tudi ustanav- ljanje novih podjetij, če bodo v resnici zaživela v praksi. Največji problem je upad pro- daje na južna tržišča, saj so konjiška podjetja v preteklosti prodajala v sosednje republike skoraj 40 odstotkov proizvod- nje, danes je ta delež prepolov- Ijen. Predstavnik prenovite- ljev Franc Hudej je ob tem do- dal, da je problem konjiškega gospodarstva tipičen problem industrijskega bazena, katere- ga razvoj je slonel na parih podjetjih. Ko zaškripa pri teh, ,se sesuje celotno gospodarstvo »neke občine, zato je nujno ustanavljanje novih majhnih in srednjih podjetij. Da se pri tem v konjiški ob- čini zatika, tudi zaradi slabega sodelovanja z občino, je pove- dala predstavnica zavoda za zaposlovanje Zdenka Kovač. Lani so imeli na Celjskem za prekvalifikacijo 1396 delav- cev, v Slovenskih Konjicah le 20. Letos napovedujejo v ko- njiških podjetjih, podatki niso popolni, 577 presežkov, prek- valifikacije so predvidene za 29 delavcev. Nova delovna mesta (234) ponuja le zasebni sektor. Lani so jih ponudili 115, uresničenih je bilo le 49. Trenutno je brez dela 1100 lju- di, ob koncu šolskega leta se bo število še povečalo. Franc Ban pa se kot posla- nec boji, da bo nova vlada ne- katere stvari spet začenjala znova. Kot primer je navedel projekt sanacije bank, ki ga je finančni minister Kopač oce- nil kot slabega, Ban pa se je spraševal, kdo si bo upal zače- ti sanacijo v 150 podjetjih, ki so na seznamu. Kritiziral je tudi birokracijo v republiki, ki po več mesecev zavlačuje z uresničevanje projektov, ta- ko kot večina drugih razprav- Ijalcev pa se ni strinjal s pove- čevanjem plač v šolstvu. Tri- urna razprava o konjiškem go- spodarstvu se je končala z znano ugotovitvijo: rešitev so nova podjetja, vlada pa naj ustvari pogoje za normalno delo. IRENA BAŠA Branko Pavlin, Comet Zreče: »Gospodarstvo ne more čez noč nadomestiti starih tržišč, ničesar pa družba ni storila za razbremenitev. Podjetje na Malti ima pri osebnih dohod- kih 26 odstotkov obremenitev, v Avstirji 69, pri nas pa 108 odstotkov. Jasno nam mora bi- ti, da družbeni proizvod ne prenese sedanje porabe, vse drugo so gasilski ukrepi.« Feliks Lorbek, Konus: »Lan- sko leto smo v podjetju zaklju- čili z izgubo, 90 odstokov te gre na račun tečajnih razlik in obresti. Stimulacije za izvoz- nike so zato nujno potrebne. Očitajo nam južna tržišča, nihče pa noče priznati, da jih bomo še kako potrebovali«. SVET MED TEDN®M »Voždokaze« »Srbom niso neznane ^ožnje, sankcije, pritiski in ultimati. Prizadevanja za konec vojne so velika iluzija Zahoda, saj so se na tem prostoru stoletja boje- vali, zaradi česar je tudi popolnoma nepomembno, če bi morali še naslednjih nekaj desetletij čakati na konec teh najnovejših bitk«, je komentirala spre- jetje sankcij z resolucijo VS OZN št. 757 proti Zvezni republiki Jugoslavija beo- grajska Politika Ekspres, zvesto Miloševičevo trobi- lo. Nič manj lojalne Večer- nje novosti, najbolj na- kladni srbski dnevnik, pa so »dan potem« zapisale, »da sta Nemčija in ZDA srbskim stoletnim prijate- ljem (Rusiji) ukazala, da Srbiji obrnejo hrbet, to pa pomeni, da novi svetovni red od Srbov zahteva, da izginejo s prizorišča. Z močjo dolarja in marke sta Nemčija in ZDA sprla bivše prijatelje, vendar je zanesljivo, da mi ne bomo pred nikomer kapitulirali. Sedaj je najpomembnejše, da pozabimo na strankar- ske razprtije in združimo vse moči brez samopomilo- vanja ter se upremo bloka- di,« pišejo Večernje no- vosti. Ali je srbski režim v »bo- ju za srbsko stvar, za resni- co in proti krivici in zaroti, ki ji jo je namenil ves svet« zmožen večji del svojega prebivalstva prepričati ali prisiliti, da za te cilje po- stanejo tudi sodobne kami- kaze (voždokaze)? Ali so državljani Srbije pripravljeni iti za optimiz- mom poveljnika protizrač- ne obrambe JA Božidarja Stevanoviča, ki je dejal, da so raketni sistemi okrog Beograda v popolni pri- pravljenosti in da se bo Sr- bija branila z vsemi sred- stvi ali pa slediti klicu predsednika Srbskega gi- banja obnove Vuka Dra- škoviča, ki je izjavil, da je pripravljen oditi v Saraje- vo, izraziti sožalje ter se opravičiti za »vsak izstre- ljeni naboj s srbske strani?« To vprašanje je sedaj naj- večja uganka za še tako in- formirane srbologe. Kajti, še kako je res kar je za Le Figaro dejal nekdanji beo- grajski župan Bogdan Bo- gdanovič, ki ga je leta 1988 zrušil Miloševič: »Vmešani smo v neverjetno brutalen in umazan spopad, nihče pa ne reagira, v Beogradu vlada molk.« Vendar »»parti- ja ruske rulete z glavami srbskega naroda« (Draško- vič) se bo morala končati tako ali drugače. Treba bo reagirati, ker ni več časa za molk. Samozadostnost po srb- sko: Če bi sankcije povzro- čile to kar se mnogi bojijo, da bodo še bolj homogeni- zirale srbski narod okrog vožda (poljski dnevnik Ga- zeta Wyborcza na primer piše, da si je varnostni svet z uvedbo sankcij zadrgnil zanko okoli vratu, saj Srbi zdaj nimajo več kaj izgubi- ti, zato se bodo boji še raz- širili), potem Srbiji preo- stane življenje, kot ga je pred leti »prakticirala« Al- banija, življenje, ali bolje životarjenje v popolni izo- laciji. Izbruhe nezadovolj- stva prebivalstva bo režim, krotil v poveličevanju al- banske nevarnosti na Ko- sovu, kjer se bo lahko ka- naliziralo veliko bojevite energije. Srbske in črno- gorske zmogljivosti za av- tarkijo so, če gre verjeti Ekonomski politiki, v »vi- šku« zbirne bilance hrane: 1,2 milijona tone pšenice, 2,42 milijona ton koruze, 220 tisočih tonah sladkor- ja, 33 tisočih tonah olja in 97 tisočih tonah mesa. Ven- darle pa to po mnenju stro- kovnjakov ne more zado- stovati za nekaj let, marveč le za nekaj mesecev, poleg tega pa v zadnjem času pri- hajajo na dan podatki, da se s to hrano ni dobro go- spodarilo, da je letos zem- lja slabo obdelana in da in- flacija stimulira kmete, da ne prodajajo hrane, k temu pa je treba dodati, da mora Zvezna republika Jugosla- vija hraniti še tri milijone srbskih duš izven ZR Jugo- slavije. Tudi glede naftne- ga embarga Srbija ni ne- ranljiva, kljub velikim za- logam, ki jih je uspela zbrati pred sankcijami. To že dokazujejo restriktivni ukrepi pri porabi nafte (sa- mo 12 litrov na vozilo na mesec, uvedba bonov). Največji zaveznik Srbije v samozadostnosti pa je lahko nedoslednost držav pri uresničevanju resoluci- je VS in dejstvo, da doslej še nobene tovrstne sankcije (Južna Afrika, Irak) niso bile uspešne. Tehnike »normalizaci- je«: Druga možnost je seve- da, da režim v Beogradu res začasno umiri srbske milice, se odreče ekspanzi- onističnim vojaškim akci- jam in Sarajevu ter se odlo- či za dolgotrajni terorizem omejenega obsega, kar bi svet imel za »normalno.« Ob tem bi znova reševanje prepustili modrim čela- dam, »povrnili« zaupanje v Evropsko skupnost in si zelo prizadevali v okviru mednarodne konference, da bi z republikami nekda- nje Jugoslavije podpisali »sporazum o medsebojnem priznanju, miru in prija- teljskih odnosih«. S takšno kooperativnostjo Srbije, bi potem Varnostni svet ob insistiranju Rusije in Ki- tajske izglasoval resoluci- jo, ki bi preklicala sank- cije. Vendarle pa je verjeti da večina držav s sankcijami igra na karto notranjega upora v Srbiji, ki bi vrgel z oblasti Miloševiča in v Srbiji vzpostavil resnično demokracijo. Vendar še ka- ko blizu je resnici voditelj Demokratske stranke Zo- ran Dindič, ki poudarja, da v Srbiji niso mogoče spek- takularne spremembe na miren način, ampak da je z uvedbo sankcij še korak bliže državljanski vojni. Popravek V prejšnji številki NT smo pomotoma zapisali, da je bil avtor kolumna v tej rubriki (naslov - Usodnost številk 176, 177 in 178) Ro- bert Gorjanc. Tekst je na- pisala Erika Repovž, ki se je za neljubo napako opra- vičujemo. Piše: Robert Gorjanc Oh Sotii brez icitajslcega ziilu Potreba po hitrem In strpnem reševanlu vsakovrstnih težav - Se pokolninski klopčič odmetava? Na Šmarskem, v krajih ob novi, naj- daljši državni meji, se srečujejo z vrsto težav. Kakšna je ta meja danes, kakšna jutri ter kaj pogojuje kar najbolj od- prto mejo? Med nezadovoljneži zaradi nerešenih vprašanj so zlasti slovenski dr- žavljani, ki prejemajo za svoje dolgolet- no delo na hrvaški strani Sotle tudi po •nanj kot 3 tisoč tolarjev pokojnine, pa dvolastniki, slovenski kooperanti hrva- ških zadrug in še kdo. Meja je, brez nje ni mogoče, vsi pa jo moramo čim manj čuti- ti, so ugotavljali na problemskem pogo- voru v Rogaški Slatini. Pod naslovom »Kaj je prinesla meja ■^ed Slovenijo in Hrvaško?« je posvet pripravila Stranka demokratične preno- ki je v šmarsko občino povabila pod- predsednika hrvaške vlade, dr. Zdravka fomca, vladnega predstavnika iz sloven- i^^^ga zunanjega ministrstva Matjaža •Jančarja in pa del strankinega republi- škega vodstva. I^r. Zdravko Tomac (ta prihaja po •končanem mandatu za prvega hrvaškega veleposlanika v Ljubljani) je govoril ^ pomembnih skupnih interesih obeh dr- ^^v, ki jih Hrvaška ne zmore uresničiti ^ez Slovenije in obratno. Veliko se je spremenilo čez noč, problemi zato osta- jajo nerešeni, reševanje pa naj bo strpno ter brez škodljivega prepiranja, so opo- zarjali sogovorniki. Kot tipični primer je Sonja Lokar omenila begunsko proble- matiko, ko se obe strani namesto skup- nega nastopa oziroma pritiska na med- narodno javnost, pričkata, katera je do begimcev humanejša. Obe sosedi sta ob- sojeni na prijateljstvo, je menil Matjaž Jančič, dr. Ciril Ribičič pa je opozoril, da so v obeh državah skrajne sile, ki zaradi odprtih težav ustvarjajo vzdušje nestrp- nosti. Tudi po tem pogovoru sodeč je trenut- no najbolj odprta obmejna rana proble- matika izjemno nizkih pokojnin, ki jih prejema za svoje delo na Hrvaškem 2100 državljanov Slovenije. Zgolj v majhnem Rogatcu je 260 upokojencev, ki grozijo s protestnim zborom, kajti s pokojninami za polno dobo, od 3 tisoč do 12 tisoč tolarjev (za vodilno delovno mesto), za- res ne morejo preživeti. Jančič je povedal o možnosti medržavne konvencije, pri čemer bi Slovenija v svoj pokojninski sklad povsem prevzela svoje upokojence s hrvaškimi pokojninami, Hrvaška pa obratno. Poleg tega je kar 200 od 1250 krajanov Rogatca še zaposlenih v tovarni na hrvaški strani Sotle, kjer prejemajo zelo nizke plače. Rogatec je zaradi dolgo- letne povezanosti s hrvaškim Humom nasploh problem zase, saj imata kraja skupno vodo, plin in elektriko, lekarno, pa športne objekte, kinodvorano in celo planinsko društvo. Pred dnevi naj bi se celo zataknilo, ko so morali preko meje na pomoč gasilci iz Huma. V Rogaški Slatini je v Steklarni in Zdravilišču zaposlenih nad tisoč delav- cev iz Hrvaške. Predstavniki gospodar- stva so še povedali, da so bližnji obmejni organi razumevajoči, veliko težav (kar je včasih mogoče razumeti celo kot nagaja- nje) pa je s hrvaškimi inšpekcijskimi službami iz večjih središč, ki niso nepo- sredno življenjsko odvisne od obmejne menjave. Precej se pritožujejo še krajani v Bistrici ob Sotli, zlasti dvolastniki, ob- čani pa opozarjajo tudi na potrebo po mejnem prehodu v Rajnkovcu, v Rogaški Slatini. Za reševanje lokalnih problemov bodo lahko obmejne občine severovzhodne Slovenije poslale v slovensko delegacijo, ki se bo pogajala s hrvaško, dva skupna predstavnika. Pogoj kar najbolj odprte meje pa je konec vojne, so se strinjali sogovorniki, ki so za povojni čas omenja- li podobno ureditev, kot jo imajo dežele Beneluksa. BRANE JERANKO Št. 22 - 4. junij 1992 :4 Konec nihanj Po nestabilnem tečaju v zaHnJIb mesecih se obveznice Gorenja krepko vzpenjajo Gorenje Finance so eden od ustanoviteljev oziroma prvih članov Ljubljanske borze, med prvimi so izdali tudi obveznice Gorenja za razvoj programov družbeni- kov. Emisija je bila okoli 5 milijonov nemških mark. Obveznice Gorenja so na Ljubljanski borzi ves čas ko- tirale na polni vrednosti, ko- nec lanskega leta pa so zače- le padati. Kje so vzroki in kakšni so obeti tistim, ki bo- do svoj denar naložili v na- kup obveznic Gorenja, to smo vprašali borznega po- srednika koncema, Branka Šibakovskega. Celjan Branko Šibakovski je postal borzni posrednik Gorenja pred nekaj meseci, potem, ko je v prometni ne- sreči umrl dotedanji borzni posrednik Gorenja. Izpit za borznega posrednika je opravil že lani, vendar se je do neda\Tiega uk\'arjal z pravnimi posli v Gorenju Koncem. Gorenje Finance, kjer ima svojo pisarno tudi Šibakovski, je pred kratkim ustanovilo še hčerinsko fir- mo z imenom Gorenje Fi- ning. To podjetje se bo uk- varjalo samo z borznimi po- sli, finančnim svetovanjem in posredovanjem, ponujajo pa tudi svetovanje z gospo- darsko pravnega področja. Kako ocenjujete Ljubljan- sko borzo? To je prva borza, ki je na- stala na tleh bivše Jugoslavi- je. Trenutno je v obdobju razvoja in razmaha, ima okoli 53 članic, na zadnjem seminarju v Portorožu se je pokazalo izjemno zanimanje za to borzo. Pričakuje se po- rast števila članic in podjetij, ki se bodo ukvarjala s temi posli. Vsako leto se pojavi tudi več 100 novih borznih posrednikov. Vsi ne oprav- ljajo borznih poslov, kajti na borzi lahko sodeluje le član borze. Pričakujem, da se bo v naslednjih dveh letih, predvsem s sprejetjem zako- na o lastninjenju ter poja- vom državljanskih delnic in delnic podjetij, ki se bodo preoblikovala v delniške družbe, močno povečalo šte- vilo članic borze ter obseg prometa. Vrednost obveznic Gore- nja precej narašča, mnogim je nerazumljivo dejstvo, da je vrednost vaše obveznice včasih celo višja kot obvez- nice Republike Slovenije iz druge emisije. Kako to ko- mentirate v Gorenju? Gre predvsem za tržno ob- našanje. Do konca lanskega leta smo tečaj držali umetno na vrednosti 100. Potem smo se odločili, da bomo našo ob- veznico prepustili čistemu tržnemu obnašanju, vred- nost je takrat padla na 95 odstotkov. V začetku letoš- njega leta dva, tri mesece sploh nismo sodelovali na borzi zaradi smrti našega borznega posrednika in to je povzročilo njen padec na vrednost 69 odstotkov. Ko- nec marca, ko smo se spet pojavili na borzi, je vrednost narasla na 91 odstotkov. V začetku se še nismo odloči- li, da bi odkupili vse ponuje- ne obveznice, zato je vred- nost spet takoj padla. Delno smo potem intervenirali, od- kupili smo del obveznic, nji- hova vrednost se je zdaj sta- bilizirala na 80 odstotkov nominalne vrednosti. Glede na tržni imidž Gorenja mno- gi pričakujejo, da bo vred- nost še narasla, zato je tudi povpraševanje po naših ob- veznicah precejšnje. Priča- kujem, da bo vrednost naše obveznice naraščala še zara- di nečesa: 15. julija zapade kupon, ki prinaša obresti in tudi del glavnice, zato bodo potencialni investitorji za- gotovo želeli vnovčiti svoj denar. Ni bojazni, da kupona ne bi izplačali, tako kot se je to zgodilo v primeru Mebla? Vsakršna bojazen je odveč. Emisija, ki je bila izdana, je za sistem Gorenja majhna, poleg tega pa je obveznice izdal Koncem, ki jamči s svojim celotnim premože- njem. To pomeni, da jamči z deleži družbenikov v kon- cernu. V finančnih krogih je sli- šati ocene, da je na porast vrednosti obveznice Gorenja vplivala izvolitev Hermana Rigelnika, bivšega predsed- nika koncema, za podpred- sednika slovenske vlade. Mislim, da to ni razlog. Herman Rigelnik zagotovo zelo dobro pozna operativne probleme, ki se pojavljajo pri poslovanju doma in v tu- jini. Mnenje nekaterih ljudi, da je njegov prihod v vlado vplival na dvig vrednosti ob- veznic Gorenja na nek način pomeni, da bo s svojim zna- njem vplival na razmere v gospodarstvu, s tem pa po- sredno tudi na sistem Gore- nja. To bo povzročilo rast vseh, ne samo naših ob- veznic. Razen tega da ste posred- nik na borzi, ste tudi sveto- valec zaposlenim v Gorenju v zvezi s prodajo in nakupom vrednostnih papirjev. Ima- mo Slovenci kaj poslovne ži- lice? Mislim, da ljudje na našem območju še niso dovolj sez- nanjeni z nakupom in proda- jo vrednostnih papirjev. S tem se ukvarjajo posamez- niki, ki jih to zanima. V pri- merjavi z našim območjem imam občutek, da ljudje na ljubljanskem območju veliko več kupujejo vrednostne pa- pirje. Za naše delavce lahko povem, da malo že poznajo stvari. Lani smo regres dobi- li izplačan v obliki vrednost- nih papirjev oziroma obvez- nic Gorenja. Večina delavcev je te obveznice prodala, ne- kateri pa so jih tudi odkupo- vali od sodelavcev. Za obveznice Gorenja jamči koncem. Kaj pa v pri- meru njegovega razpada? Kako je s pravnim nasled- stvom? Koncem lahko preneha le, če gre v stečaj oziroma v pri- meru, če se za to odločijo vsi dmžbeniki koncema. Kon- cem je nastal na osnovi tega, da so podjetja vložila vanj določena sredstva, Gorenje Koncem pa je ta sredstva vložil nazaj v podjetja. Gre za vzajemen lastniški sistem, Gorenje Koncem je lastnik vseh podjetij v sistemu z okoli 33 odstotki v vsakem podjetju. Je torej lastnik 33 odstotkov celotnega sistema. To je bistveno več kot celot- na emisija, ki je bila izdana. Kako pa komentirate in- formacije, da ste v Gorenju vse neemitirane obveznice zastavili za kredite? Večino obveznic iz emisije in tudi za okoli 3 milijone mark obveznic, ki smo jih la- ni razdelili med delavce, so Gorenje Finance odkupile. V prometu je samo manjša količina obveznic, večina je v portfelju Gorenja Financ. Glede na trenutne tržne raz- mere in stanje v slovenskem gospodarstvu banke za vsak kredit zahtevajo določeno varovanje. Iz tega razloga mi zastavljamo obveznice Gore- nja, poleg tega pa tudi ob- veznice Republike Slovenijo druge in prve emisije. Razlog je torej v tem, da vse banke zahtevajo ali hipoteko ali kakšno drugo obliko varova- nja. V našem primem gre za obveznice, ki smo jih že od- kupili in so v našem port- felju. IRENA BAŠA Branko Šibakovski je diplomi- rani pravnik in zadnjih nekaj mesecev borzni posrednik Go- renja. Gorenje Finance so pred kratkim ustanovile hčerinsko podjetje Gorenje Fining, ki opravlja borzne posle za si- stem Gorenja, ostala podjetja ter fizične osebe. Njihov sedež je v Velenju, na Prešernovi 8. GOSPODARSKI BAROMETER Bank Austria za Rogaško Bank Austria je letos v Zdravilišče v Rogaški Slatini vložila milijon nemških mark. Denar so namenili predvsem za obnovo gostinske opreme, dvig kvalitete ponudbe in pri- pravo raznih novih projektov. Za sodelovanje z Rogaško je v tem času precejšnje zanima- nje tudi v raznih drugih fi- nančnih institucijah ter po- slovnih sistemih v tujini. Še en sklad v žalski občini nameravajo ustanoviti sklad za razvoj ma- lega gospodarstva. Ta sklad naj bi zagotavljal sredstva za prestrukturiranje gospodar- stva in spodbujal razvoj male- ga gospodarstva. Sredstva bo pridobival iz proračuna s pro- dajo družbenega kapitala, iz- dajo in prodajo vrednostnih papirjev, kreditnimi sredstvi, vložki domačih in tujih prav- nih ter fizičnih oseb in prihod- ki, ustvarjenimi z lastnim po- slovanjem. V sklad naj bi se prenesla tudi sredstva iz obre- sti in anuitet, ki so bila name- njena za razvojne kredite. Posojila podjetnikom žalski izvršni svet je razpi- sal tretji natečaj za dodelitev posojil za pospeševanja razvo- ja podjetništva in obrtništva v občini. Skupni znesek poso- jila je 6 milijonov tolarjev, po- sojilo se dodeljuje z najdaljšo dobo vračanja do 5 let. Obrest- na mera znaša 5 odstotkov, upošteva se valutna klavzula. Prošnje z dokumentacijo zbi- rajo v žalski občini do 15. ju- nija. Naložba v TT Prebold v Tekstilni tovarni Prebold se letos lotevajo ene najdražjih naložb v zadnjih letih. Do konca leta nameravajo poso- dobiti plemenitilnico, ki jim bo omogočila proizvodnjo ši- rokih tkanin in s tem prodor na tuja tržišča. Doslej so na- mreč v tovarni izdelovali le tkanine, široke 90 cm, tujci pa kupujejo tkanine, široke 160 ali 180 cm. Pri posodabljanju računajo Preboldčani na kre- dit svetovne banke za obnovo in razvoj v višini 6,3 milijone nemških mark. Nova linija v Gorenju Notranja oprema so včeraj vključili v proizvod- njo novo sodobno linijo za do- datno dekoriranje keramičnih ploščic. S to linijo bodo v to- varni keramičnih ploščic v kraju Gorenju obogatili po- nudbo, s tem pa lažje prodrli na tuja tržišča. Beneški podjetniki vabijo Velenjsko gospodarsko zbornico so pred kratkim obi- skali predstavniki Združenja malih in srednjih podjetij iz Benetk. Našim malim in sred- njim podjetjem ter obratoval- nicam ponujajo sodelovanje na področju trgovske menjave, proizvodnje za italijanske na- ročnike ter skupnih vlaganj. Katalog članov združenja je na voljo na zbornici v Velenju, prijave pa zbirajo do 15. juni- ja. Velenjska zbomica ponuja podjetnikom še naslednje in- formacije: predlog izvoznih možnosti Češke republike v Sloveniji, predlog Slovaške republike za sodelovanje s Slovenijo, ponudbe in pov- praševanje firme B and S CC Export Import Praga, najno- vejše ponudbe in povpraševa- nja Evropske gospodarske skupnosti, informacije koope- racijske borze Otti iz Nemčije poslovne ponudbe in povpra- ševanja zbornice Madrid tei vse informacije Cisa slovenske gospodarske zbornice. Turistični ček A banke A banka je podpisala spora- zum s Privredno banko iz Za- greba ter Istarsko banko is Pule, po katerem lahko od pr- vega junija naprej lastniki če- kov A banke plačujejo bivanje na Hrvaškem. A banka ponuja za potovanje na Hi-vaško turi; stični ček za dvig gotovine ali plačilo storitev. Turistični ček je mogoče kupiti v vseh enotah banke po Sloveniji po prodaj- nem menjalniškem tečaju Vrenost čeka je od tisoč do 1" tisoč hrvaških dinarjev. Cek velja 30 dni. Imetniki tekočik računov A banke lahko v eno- tah Privredne banke ali Istar ske banke vnovčijo čoke 500 do 2500 tolarjev. Bank« bodo vrednost teh čekov izpla' čevale v hrvaških dinarjih p'' dnevnem menjalniškem t^ čaju. I® PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Peskalna Tehni- ka d. o. o. iz Nove Gorice nudi proste kapacitete za izvedbo kooperacijskih del z možnost- jo oddaje poslovnih prostorov ter dolgoročno povezovanje na področju inženiringa in pro- jektiranja peskalnih linij in strojev. Informacije: tel. (065) 24-915 (Ivan Pipan). - Tovama transportnih na- prav in konstrukcij iz Dola pri Litiji nudi izdelavo transport- ne tehnike (elevatorji, tran- sportni trakovi, valjčki) in lahkih konstrukcij po naročilu ter zvarjencev do teže dveh ton. Informacije: tel. (061) 872-015 (Jože Jesenšek). - Podjetje Plama - Galvan- ska oprema iz Podgrada nudi proizvodno halo, opremljeno z vso potrebno infrastrukturo, velikosti 1.300 m^, višine 6 ozi- roma 10 m, skladišče površine 500 m^ in opremljene pisarni- ške prostore na lokaciji Pod- grad občina Ilirska Bistrica. Nudijo tudi možnost najema, skupnih naložb in nakupa. In- formacije: tel. (067) 85-010 (Stojan Grilj). - Podjetje Alclyp iz Želez- nikov nudi vezavo katalogov, koledarjev, blokov, strokovne literature, priročnikov itd. do debeline 19 mm s plastificira- nimi »O« spiralami iz svojega proizvodnega programa. Opravljajo tudi razrez papirja in pripravo za vezavo. Infor- macije: tel. (064) 66-264 (Mar- jeta Žumer). - Podjetje 3BM - Elektroni- ka in mikroračunalniki d. o. o. iz Jesenic nudi nov tester (plod lastnega razvoja in izdelave) za trakaste kable. Je cenen in enostaven za uporabo. Traka- ste kable testira I00%-N0. Detektira prekinitve, kratke stike in napačne povezave. In- formacije: tel. (064) 861-441 (Bogdan Bricelj). - Podjetje Orbico Elektro d. o. o. iz Ljubljane nudi pol- nilnike baterij za viličarje, usmernike za polnjenje Pb ba- terij, hitre polnilnike - star- terje ter laboratorijske usmer- nike. Informacije: tel. (061) 371-266 (Radosav Backovič). Povpraševanje: - Ameriško podjetje Papco Industies iz Northuale išče agenta - predstavnika za pro- dajo ekspanzijskih posod za ogrevalne oziroma energetske sisteme. Informacije: Gospo- darska zbomica Slovenije, tel. (061) 150-122 (Marjan Smonig). - Podjetje Sinter iz Ljublja- ne - Vič išče partnerja za skupna vlaganja za izdelova- nje zavornih oblog za osebna vozila, tovorna vozila, kmetij- sko mehanizacijo ter vseh vrst zavornih oblog za industrijske stroje. Informacije: tel. (061) 268-268, 271-377, (Jože Krapež) PLIBERK AVSTRIJA Tečaj šilinga 7 CIl Ql T v tem tednu: ifUUOLI PO OEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 3. 6. 1992 Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centnj za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ah direktno 215-631. Št. 22 - 4. junij 1992 51 »Rekli so, da sem nor...« ^Hskluzlvnl pogovor s švicarskim poslovnežem, ki vlaga večinski delež v ceUsko Štajersko banko Dr. VVerner Schick je prejšnji teden vodstvu Štajerske banke obrti in podjetništva izročil pismo o namerah, po katerem bo skupaj z Josephom J. Dugganom iz Kanade v imenu večih zasebnikov iz tujine v Štajersko banko vložil 3 milijone 600 tisoč mark. Prosili smo ga za pogovor o tem, zakaj se je odločil za to naložbo in kaj meni o bančnih in gospodarskih možnostih Slovenije v naslednjih letih. Ste med prvimi tujci, ki vlagajo svoj zasebni kapital v kakšno od slovenskih bank. Vso svojo profesionalno kariero sem se angažiral v razvijajočih se deželah, predno se je vanje pričel zli- vati kapital v večjih razme- rah. Dolga leta sem delal tu- di za Svetovno banko, razvi- jal sem trg kapitala na dalj- njem vzhodu, na Japonskem. Zdaj sem fasciniran s poten- cialom Slovenije in dej- stvom, da tega mednarodne finančne ustanove še niso odkrile. Ko sem prijateljem povedal, da nameravam vlo- žiti denar v Slovenijo, so re- kli, da sem nor, da je pri vas vojna in če me ni nič strah. Poznavanje razmer v deže- lah naslednicah jugoslovan- skega finančnega trga je na zahodu zelo nepopolno. Ali vi razmere bolje poz- nate? Seveda je jasno, da je še zelo zgodaj za investiranje v Sloveniji, prav to pa je za- me izziv. Tu ne nastopam kot direktor Paribas Privatbank LTD, ampak kot neodvisen bančnik. Imam nekaj prija- teljev, s katerimi delimo enake ideje. Prepričani smo, da je Slovenija zelo zanimivo tržišče. Imate Ljubljansko banko z vsemi njenimi teža- vami in na drugi strani vla- : do, ki želi vzpodbujati za- sebno bančništvo. Slovenija ima ogromne prednosti pred državami na območju nek- danjega vzhodnega bloka. Ko boste izvedli privatizaci- jo, bodo dokončno ustvarjeni vsi pogoji za dotok kapitala z zahoda. Torej menite, da je Slove- nija že pripravljena za na- ložbe? Seveda je zgodaj. Toda mi- slim, da bodo že čez leto dni vsi bančniki in poslovneži kar drveli k vam. Čez dve leti bi bilo prepozno, zdaj je v tem smislu prezgodaj. Kdor pride prvi pa ima največji dobiček, kajne? Predvsem dobi najboljše prijatelje. Kdo so vaši prijatelji, v imenu katerih vlagate de- nar v Štajersko banko? To so ljudje, ki jih nova država Slovenija fascinira, ki vidijo pri vas priložnost tudi zase in si vlaganje de- narja lahko privoščijo. Gre za različne poklice, zdravni- ke, pravnike... Trg naložb na zahodu je že tako zapol- njen, da moramo iskati nove izzive, okolja, kjer se bodo po naših predvidevanjih pri- ložnosti šele razvijale. Seve- da obenem zaupamo vašim oblastem, da bodo državo razvijale v to smer. Izgledi so dobri. Imate razmeroma raz- vito industrijo, dovolj idej in veliko volje. Eden največjih problemov Slovenije je, da ljudje še ne želijo varčevati v domači va- luti. Bi z vašimi izkušnjami iz bančništva lahko v zvezi s tem dali kakšen nasvet? To je težko vprašanje. Imate Ljubljansko banko, ki je državna banka, ni pa — vsaj po svetovnih merili - velika banka. Zato je preveč odvis- na od finančnih kriz. Takrat ne reagira kot velike tuje banke, ki najprej zagotovijo izplačilo vlog varčevalcem, ampak mora najprej reševati sebe. Zato sam v Ljubljanski banki nikakor ne bi varče- val. Rešitev vidim v tem, da skušate bistveno povečati kapital svojih bank. S tem bi šele ustvarili pogoje, da pri varčevalcih ustvarite zaupa- nje. Kapital pa lahko v svoje banke privabite tudi tako, da skušate postati nekakšen bankir Evrope za območje bivše Jugoslavije in vaših vzhodnih sosed. Kakšne pa so možnosti Slovenije na skupnem evropskem trgu? Mislim, da bo Slovenija šla po sledeh sosednje Avstrije in na koncu pristala v Evropski gospodarski skupnosti. BRANE PIANO Od emocij se ne živi Štajerska banka obrti In podjetništva bo prodajala delnice tUdI tujemu kapitalu štajerska banka obrti in po- djetništva iz Celja bo v nasled- njih mesecih povečala svoj ka- pital na skoraj šest milijonov nemških mark, prihodnje leto pa ga želijo povečati na 20 mi- lijonov mark. Zato so se odlo- čili za novo izdajo delnic in prodajo delnic tujemu kapi- talu. Direktor Štajerske banke obrti in podjetništva Harold Kamer pojasnjuje, da je že po- slovni načrt ob ustanovitvi banke predvideval normalno kapitalsko strukturo, ki po slovenskih predpisih trenutno pomeni 260 milijonov tolarjev, po evropskih standardih pa 10 milijonov mark. Štajerska banka je doslej imela za 2 mi- lijona in pol mark delnic ozi- ,roma 4778 delnic, takšna ka- vpitalska osnova pa ne zagotav- lja normalnega razvoja. Zdaj bodo emitirali 3,9 milijona nemških mark, s tem bodo imeli 290 milijonov tolarjev lastnega kapitala oziroma 12.580 delnic. Ambicioznim bankirjem to ne zadostuje, nji- hov cilj je devizno poslovanje ter investicijsko bančništvo. Zato so iskali možnost prodaje dodatnih delnic. Delnice bodo prodajali tuj- cem iz preprostega razloga, pravi Kamer, ker pri nas vla- da popolno investicijsko mr- tvilo. Tisti, ki imajo finančne viške, jih vežejo na tri mesece, delnica je trajna naložba, malo pa je tistih, ki so pripravljeni razmišljati dolgoročno. Zato je po Karnerjevi oceni nerealno doseči zastavljene cilje samo na domačem tržišču. Sodelo- vanje s tujimi investitorji je prva stopnja nadgradnje kapi- talske baze, dogovor s tujci pa predvideva povečanje kapitala do 30. junija 1993 na 20 milijo- nov nemških mark. Domačim investitorjem je iz zadnje emi- sije na voljo 1600 delnic ali 800 tisoč nemških mark, emi- sija bo, ko bodo dobili papirje državne komisije za vrednost- ne papirje, na razpolago do 30. septembra. Računajo, da bodo 20 odstotkov od emisije proda- li doma, sicer se bodo s tujci dogovarjali o nakupu še tega dela. Karner pojasnjuje, da se bo s sedanjo odločitvijo začel proces dejanskega investira- nja v poslovne poteze, v inve- stiranje komitentov, kar doslej ni bilo mogoče. Doslej niso imeli dovolj dolgoročnega de- narja, tisto, kar je bilo na vo- ljo, je bilo silno drago. V banki pa ocenjujejo, da bodo posto- poma uspeli znižati aktivno obrestno mero na domačem tr- žišču. V zadnjem kvartalu ra- čunajo na devizno poslovanje, kar bo odvisno tudi od razmer v slovenskem gospodarstvu. Kamer se zaveda možnosti, da bodo tujci lahko zamenjali vodstvo. Zanj je to izziv, do- datno preverjanje, brez tega slovensko bančništvo ne bo postalo konkurenčno. Ali, kot dodaja Kamer: od emocij se ne živi. Domači investitorji bodo še vedno imeli možnost, da od- kupijo delnice in sicer takrat, ko se bo Štajerska banka obrti in podjetništva pojavila na Ljubljanski borzi. IB Čelade za nemšiie poiicaje Veplasu tUdI projekta plastike v gradbeništvu In športna letala - Letno Izvozijo za štiri milijone Dem čelad In Jamborov Podjetje Veplas iz Velenja je v tem času med tistimi, ki se lahko kljub težavam pohvalijo ^ dobrimi rezultati in veliko dela. Najbolj pomembno pa je to, da so njihovi izdelki zelo <^cnjeni na zahtevnih zahodnih trgih ter da imajo v pripravi phetavne programe. In ker 'niajo dela dovolj, bodo v na- slednjih mesecih na novo za- poslovali predvsem kvalifici- rane delavce. Podjetje Veplas vodi Franc ledenik, ki ob sedanjih rezul- tatih ne skriva veselja in opti- "listično gleda v prihodnost. ^>Dela imamo trenutno do- ^•^Ij«, pojasnuje sedanjo situ- ^cijo v podjetju, kjer je zapo- slenih 250 delavcev. »Dosega- dobre rezultate, saj imamo ^ proizvodnji programe, ki so dohodkovno uspešni. S tujimi Partnerji imamo zastavljenih Kar precej pro^amov in če jih ^omo uresničili, bomo lahko ^ letu, dveh zaposlili še okoli delavcev. Trenutno letno 'Uvažamo za okoli 4 milijone DEM, kar je 20 do 25 odstot- kov realizacije. Najpomemb- nejše je, da gre celoten izvoz na zahtevno zahodno tržišče, še posebej v Italijo, Francijo in Nemčijo.« Kaj je vaš vodilni program? »Predvsem čelade! Trenut- no delamo vojaške čelade za slovensko vojsko. Na novo smo razvili gasilsko čelado po no- vih standardih. Iz Anglije ima- mo veliko naročilo za vojaške čelade. Znana firma Romer iz Ulma je razvila popolnoma novo čelado, ki je zelo kvali- tetna in jo bomo delali za nem- ške policaje. Pogodba je pod- pisana za 8 do 10 let in v tem času naj bi naredili okoli 200 tisoč čelad. Kasneje bomo ta program ponudili tudi drugim. Izdelujemo tudi alpinistične čelade. Sploh je naša velika želja, da bi kompletirali proiz- vodnjo vseh vrst najkvalitet- nejših čelad. Pripravljamo na- ložbo v posodobitev proizvod- nje, da bomo lahko letno pro- izvedli okoli 100 tisoč čelad. Pomemben program je tudi jambor za jadralno desko, ki ga v celoti izvažamo na evrop- sko tržišče. Letno naredimo po 55 jamborov. Ob tem delamo tudi smučarske palice. Vklju- čujemo se v proizvodnjo za fi- zioterapijo s poudarkom na hidroterapiji. To so naši glavni trije programi.« Ali razmišljate še o kakšnih novih ? »Na papirju je pripravljen program športnih letal, vendar je pred dvema letoma partner od tega odstopil, ker ni bila jasna situacija v državi. Zdaj čakamo na ugoden trenutek, da program uresničimo. Raz- vijamo in oblikujemo tudi pro- jekt plastike v gradbeništvu, ki se, žal, premalo uporablja. Sodelujemo skupaj z Vegra- dom. Zdaj oblikujemo kanali- zacijske sisteme, kar bo tudi prispevek k ekološki čistosti.« Kako ste organizirani? »Od novega leta dalje smo organizirani kot holding.Ob krovnem podjetju imamo še štiri »hčere« in šest mešanih podjetij. To smo naredili zara- di lastninjenja, ko bo sprejet zakon. Tujci se zelo zanimajo za vlaganje, največji interes pa je pri Italijanih. Sicer pa pri vseh naših programih tesno sodelujemo z najbolj znanimi tujimi partnerji.« TONE VRABL SENCE NA SONČNI STRANI ALP PRAVIČNA KAZEN - Trgo- vinski zapori proti Jugosla- viji, ki je posledica resolucije Varnostnega sveta Združe- nih narodov št. 757. seje ta- koj priključila tudi Sloveni- ja. V neugodnih gospodar- skih razmerah to pomeni še eno motnjo, saj je v prvih šti- rih mesecih slovensko gospo- darstvo izvozilo v Srbijo in Črno goro za 118 milijonov dolarjev blaga, uvozilo pa za 100 milijonov dolarjev. Izpad bo vsekakor treba nadome- stiti, tako pri uvozu hrane in barvastih kovin iz Srbije in aluminija in barvastih kovir iz Črne gore kot pri izvozu gospodinjskih aparatov, plo- čevinastih izdelkov, zama- škov in drugega. Čeravno je blagovna menjava z »ostan- kom Jugoslavije« oziroma z Zvezno republiko Jugosla- vijo padla na 3,8 odstotka vse slovenske menjave v letu 1991 (z 8,3 odstotka leta 1990), bo trgovinska zapora znova prisilila slovenske po- slovneže, da se bodo preu- smerili na druge, zahtevnejše trge tudi s tridesetino, ki je doslej šla v ZRJ. Sicer pa so bili slovenski podjetniki na srbskem trgu vajeni vsega hudega. Spomnimo se samo na blokado, na dodatne dav- ke in dajatve, ki jih je Srbija vpeljala proti »sovražni« Sloveniji. PREHUDO BREME ZA MLADO DRŽAVO - V Slo- veniji imamo že 60.000 be- guncev, pretežno iz napade- ne Bosne in Hercegovine, kar izdatno presega zmogljivosti, ki jih ima naša država za po- dobne primere. Kar spomni- mo se, da je bil najprej govor o 10.000 beguncih, ki jim lahko zagotovimo ustrezna prebivališča in oskrbo, po- tem o 25.000, pa o 40.000, zdaj smo pri 60.000, vendar število, žal, še ni dokončno, saj pokoli, nasilje vseh vrst, rušenje domov in druga bar- barska dejanja jugosoldate- ske in srbskih paravojaških enot število beguncev pove- čujejo iz dneva v dan. Kako je v enem največjih begunskih središč v Sloveniji - na Roški v Ljubljani (znana ulica po dogodkih v sloven- ski^pomladi in po mirnih de- monstracijah ob sojenju če- tverici pred vojaškim sodiš- čem)? V njem je 732 begun- cev, od teh 365 žensk, 67 mo- ških, drugi so otroci, večino- ma stari od 7 do 16 let, 48 je mlajših od dveh leti, zelo ve- liko je starejših ljudi, bolni- kov in invalidov. Največ pregnancev je iz Modriče, potem iz Mostarja, Zvornika in Sarajeva. Stavba na Roški je bivša vojašnica, bivšo vojaško so- dišče in zapor. Ko se je nek- danja jugoslovanska armada umikala iz Slovenije, je ob- jekt skoraj popolnoma uniči- la, tako da so ga morali slo- venski obrambniki usposobi- ti na novo. Napeljati so mo- rali celotno vodovodno in električno omrežje - že ta podatek pove vse o razbija- štvu »ljudske« armade. Še naprej pa so prostori neogre- vani, tako da za daljše biva- nje ne bodo primerni. Glede na razvoj dogodkov pa po- staja vse bolj jasno, da mora biti Slovenija kar pripravlje- na, da bodo begunci tukaj dočakali novo leto 1993; izje- ma bodo le tisti, ki jih bodo prevzele Italija, Avstrija, Nemčija in morda še katera država. Bivanje v Ljubljani pome- ni za marsikaterega begunca način življenja, ki ga ni bil vajen. Recimo, begunci se branijo - to velja tudi za dru- ga begunska središča - biva- nja v višjih nadstropjih, ker so bili vajeni pritličnih hišic. Boje se pogradov v nadstrop- ju, ker so bili vajeni spati na tleh, higienske navade imajo drugačne. Ker gre pretežno za muslimane, je treba paziti na prehrano (mora biti brez svinine, mesnih izdelkov in maščobe iz nje). Da ne bi be- guncev izkoriščali brezvest- neži (prostitucija mladolet- nic in deklet, trgovina z be- lim blagom in otroki, narko- manija), je v središču stalen nadzor, obiski so samo ob določenih urah, izhodi so nadzorovani. V vseh begunskih središčih pa pravijo, da bi bili v veliko hujših stiskah, če ne bi bilo prostovoljcev, dobrosrčnih ljudi, ki delajo z begunci in jim lajšajo težave. Vsem tem dobrovoljcem, prispevku Slovenske vlade in prostovoljnim prispevkom navkljub pa Slovenija sama ne bo mogla preživeti tega veletoka beguncev, če ji ne bo priskočila na pomoč med- narodna skupnost. Kaže, da seje tudi tu začelo nekaj pre- mikati na bolje in da je nera- zumevanja po svetu za ta od- prta vprašanja vse manj. KAKO SMO SI RAZLIČNI - Slovenija je dobro počutje, ki ga je povzročilo medna- rodno priznanje oziroma sprejetje v članstvo Organi- zacije združenih narodov, iz- kazala po slovensko: varčno, skromno in dostojanstveno. Slavnostna seja slovenske skupščine je bila - s slovesni- mi besedami in čašo šam- panjca - popolnoma dovolj. V nasprotju s Slovenci so Hr- vati - v imenu »tisočletne dr- žavnosti« - proslavljali na veliko, zlasti v Zagrebu. In to hkrati, ko je sovražnik tolkel po Slavoniji, Zadru, Dubrov- niku. Smo si pač različni, ne samo kar zadeva lov na mor- ju, meje, volitve, strankar- stvo... NASTOP BIVŠEGA PRE- MIERI A - Lojze Peterle (več o njem v Pismih bralcev) se je kot bivši predsednik vlade spet pojavil v javnosti. Kriti- ziral je Drnovškovo vlado, ki je povišala maso za plače v družbenih dejavnostih in državni upravi za 38 odstot- kov, češ da bo to stalo državo 500 milijonov DEM, dodatno obremenilo gospodarstvo in požrlo 80 odstotkov deviznih rezerv. Dr. Janez Drnovšek svoje- mu predhodniku ni ostal dol- žan. Takoj mu je vrgel v gla- vo, da je Peterle podpisal ko- lektivno pogodbo pri polni zavesti, da je njegova vlada ne bo mogla izpolnjevati v celoti. Z ukrepom, ki ga je pripravil še Peterle, je dr. Drnovšek samo dokazal, da je mož beseda. Zavrnil pa je tudi vse očitke, češ da gre za kupovanje socialnega miru in predvolilni golaž. Res je, do volitev ob koncu leta bo- mo na te odstotke že vsi po- zabili; res pa je tudi, da povi- šanje ne bo ne obremenilo gospodarstva ne osušilo de- viznih rezerv, saj se je v dr- žavnem proračunu nabralo dovolj prihodka. Nekdo je v tem primeru spet udaril mino. In to ni bil dr. Janez Drnovšek... Piše Vlado Šlamberger Št. 22 - 4. junij 1992 6 Se juha hladi ali bo spel zavrela? »Nimam dveh plač, niti podjetja v tujini, niti službe v SKB,^ trdi direktor celjskega Ingrada Janko Golob v celjskem Ingradu je začelo vTeti v torek, 26. maja. Najprej ni bilo plač, stavkovni odbor se je odločil za štrajk. Potem so delavci dobili plače, pa so bile prenizke, da bi bili pri vo- lji začeti z delom. Nezadovolj- st\'u zaradi plač se je pridružil še pravi bes zaradi govoric o razprodaji premoženja pa tudi izmikanja vodilnih, da bi si že na začetku nalili čistega \-ina. Po novem vsi štirinajst tisočalcov Spoštovanje kolektivne po- godbe in izplačilo plač do 18. v mesecu ter seveda izplačilo regresa je stavkovni odbor za- pisal med osrednje zahteve na začetku stavke. Plače ljudi v Ingradu so mizerne, velika večina je 27. maja dobila po deset tisočakov, nekaj dni prej so dobili še bon v vrednosti 4 tisoč tolarjev. Nekateri de- lavci imajo preko sto nadur, marsikdo je moral delati po 12 ur na dan. tisti pri obnovi celj- ske kasarne so garali vse dne- ve. ob praznikih in koncu ted- na. denarja pa od nikoder. Gradbinski dodatek so si delili v glavnem vodilni, očitajo de- lavci, direktor pa tma dve pla- čilni listi. Na tisti, ki je za jav- nost, piše 60 tisoč tolarjev, v žep je minuli mesec, pravijo delavci, spravil 207 tisoč to- larjev. Vse te očitke, pa še veli- ko drugih (direktor Golob je menda tudi svetovalec v za- sebni firmi, podjetja pa ima po eni varianti na Hrvaškem, po drugi nekje na Vzhodu) je bilo slišati predvsem prvi in drugi stavkovni dan. V petek so se pogajalci, predstavniki delavcev, od teh obtožb kar malce ogradili. Vsi so jih slišali, širil jih ni nihče. Direktor Janko Golob pa raz- mere v firmi komentira: »Uresničitev kolektivne po- godbe je v gradbeništvu izred- no težavna. Podpisovali smo jo pred vojno in računali na nor- malne razmere. Zdaj se je ustavila stanovanjska izgrad- nja, prav tako vse druge nalož- be. Dela je malo, konkurenca huda in zaslužki so premajhni, da bi realizirali kolektivno po- godbo. Za zmanjševanje stro- škov v družbeni nadgradnji pa tudi ni bilo storjenega ničesar. Ingrad v tem trenutku ni blo- kiran. Prejšnji mesec pa smo imeli težave s poravnavo pri- spevkov. Izguba se pojavlja vsako leto v prvih mesecih le- ta, v prvem tromesečju letos je znašala okoli 100 milijonov to- larjev.« Za svojo plačo 207 tisoč to- larjev direktor pravi, da v no- benem primeru ne drži in da imajo v podjetju eno samo pla- čilno listo. Razmerje med nje- govo plačo in plačo delavcev je ena proti pet. V zvezi z nadu- rami pa takole: zaradi sezon- ske narave dela so imeli pre- razporeditev delovnega časa. Tisti, ki niso delali pozimi, do- bili pa so denar, morajo dolg poravnati v sezoni. Če bodo kaj veljali petkovi sklepi, pa bo junija takole: vsi delavci, vključno z glavnim in vsemi ostalimi direktorji, bodo za mesec maj dobili 11.730 tolar- jev plače ter 3 tisoč tolarjev gradbinskega dodatka. Delav- cem bodo še naprej izplačevali denar za prevoz na delo in ma- lico. Do 10. junija bo vodstvo skupaj s stavkovnim odborom proučilo možnosti za morebi- ten dvig plač, o nadaljnjem dvigovanju ter regresu pa se bodo pogovarjali, ko bodo do- bili nova dela. Vsa izplačila bo mogoče zagotavljati le v pri- meru, če bo proizvodnja pote- kala nemoteno. Skratka, brez štrajkov. Razprodaja za bagateio Bolj kot nizke plače so In- gradove delavce razbesnele govorice o razprodaji Ingrado- vega, torej njihovega premože- nja. Šušljalo se je o počitniških kapacitetah, stanovanjih, po- slovnih prostorih. Vse skupaj naj bi bilo vredno 6 milijonov nemških mark, direktor je menda od kupca. Stanovanj- sko komunalne banke iz Ljub- ljane oziroma njenega podjetja za nepremičnine iztržil borih 3 in pol milijone nemških mark. S prodajo pod ceno si je po uličnih virih kupil direk- torski stolček nekje v delu SKB. Janko Golob dodaja: »Že lani smo se v Ingradu lotili problema razdolževanja in s tem smo nadaljevali tudi le- tos. Z odprodajo premoženja smo bistveno zmanjašali za- dolženost. V programu razdol- žitve Ingrada in aktiviranja dela obratnih sredstev, ki je bil doslej zamrznjen v objek- tih, smo poskušali odprodati premoženje, ki ni nujno po- trebno za proizvodnjo, ter pre- moženje, ki je v proizvodnji, pa ne daje ustreznih rezulta- tov. Odprodali smo tisto, kar je našlo kupca. Prvo ponudbo, ki se je nanašala na upravne prostore, smo morali na zahte- vo banke dopolniti s počitni- škimi domovi. Prodali smo po- čitniške zmogljivosti v Kranj- ski gori, na Rogli, v Portorožu ter Piranu. V upravni stavbi smo prodali eno etažo in pol.« Glede vrednosti premoženja in izkupička direktor noče biti najbolj konkreten: »Ne gre za sodno ocenjeno vrednost tem- več za našo ponudbo, ki je bila narejena tako, da bi dobili čim več. Težko je govoriti o števil- kah, ker vsi objekti iz paketa niso bili prodani. Mi smo v ta paket vnesli tudi stanovanjski fond, vendar tega nismo pro- dali. Za tisto, kar smo prodali, smo iztržili okoli 3 milijone nemških mark. Stanovanjsko komunalna banka ni bila edini kupec, nekaj kapacitet v Celju in okolici je odkupilo podjetje Posest. Lahko tudi povem, da nas nihče ni silil v prodajne cene, toda takšne so razmere na tržišču. Prostorov je veliko, kupcev malo.« Premoženje bo Ingrad - po stavki v soglasju s sindikatom - prodajal tudi v prihodnje. Na seznamu so objekti na Mariborski v Celju, Teharjah, Slovenskih Ko- njicah ... In kako Janko Golob ko- mentira očitek, da si je s pro- dajo premoženja v Ingradu kupil delovno mesto v SKB? »O prodajah se dogovarjamo že leto in pol. Če bi bile stvari povezane, potem bi že zdavmaj šel iz Ingrada.« On sam in vsi vodilni ostajajo v Ingradu vsaj naslednje tri mesece. Nihče ni vedel za liolding Na pogajanjih v času stavke so bili delavci nemalo presene- čeni, ko so jim povedali, da so s 26. majem registrirani kot holding. Zakaj jim tega niso povedali prej? Golob: »Ingrad je s postopkom za reorganiza- cijo začel že v začetku lanske- ga leta. Dosedanji profitni centri so postali družbe z ome- jeno odgovornostjo, Ingrad pa postaja krovno podjetje. Gre torej za znano stvar, le da je v zadnjem času prišlo do za- stoja zaradi blokade stare celj- ske vlade, ki je postopek za- vlačevala, mi pa bi morali po novem delati že od začetka le- tošnjega leta. Končno smo pri- dobili ustrezna soglasja, reor- ganizacija bo uresničena s pr- vim julijem.« Tako je v petek zapisal tudi stavkovni odbor — pnega julija morajo začeti z delom nove dnažbe, ki bodo poslovale preko lastnih žiro računov. Krovno podjetje bo do lastninjenja s pogodbami zagotovilo potrebna osnovna in druga sredstva za nemoteno poslovanje, obenem bodo za- čeli pripravljati predlog za lastninjenje krovnega podjetja ter posameznih družb. informiranost na psu Po dolgotrajnih pogovorih med predstavniki delavcev in vodstvom se je vse bolj kazalo, da je hudo kri povzročilo silno pomanjkanje informacij, saj ljudje praktično niso vedeli ni- česar o odločitvah vodstva. Tudi govoric bi najbrž bilo bi- stveno manj, koliko so resnič- ne, pa vedo predvsem vodilni sami. Če je vse tako kristalno čisto, potem se postavlja vpra- šanje — spet ena z ulice — zakaj je delavska straža v četrtek za- vrnila odhod direktorja Golo- ba iz upravne stavbe. Le-ta je menda poskušal odnesti kov- ček z dokumenti. A kar ni uspelo direktorju, je menda uspelo njegovemu šoferju. Sicer pa očitki niso leteli le v eno smer - tudi z druge, vo- dilne jih je prihajalo cel kup. Ljudje so neproduktivni in ne delajo vedno kvalitetno. Da na nekaterih področjih vlada anarhija, pa po svoje dokazuje tudi petkov ukrep direktorja: prepovedana je uporaba služ- benih vozil v privatne namene. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Na petkovih pogajanjih je mo- ral vsak vodilni javno obljubi- ti, da ne bo zapustil ladje. Stavkovni odbor, ki je med tem razglasil prekinitev stav- ke, pa je v ponedeljek izrazil nezaupanje v sanacijo podjetja brez določenih kadrovskih sprememb in izrekel nezaup- nico generalnemu direktorju Janku Golobu. V Ingradu je danes zaposlenih okoli 1980 delavcev. Pred dvema letoma so pripravili program racionalizacije delovnih mest, v skupnih službah so število zaposlenih zmanjšali od 320 na 150 ljudi. Direktno na cesto je šlo malo ljudi, večino so reševali z upokojitvami in dokupi let, zatrjuje vodstvo. Janko Golob: »Trdim, da v In- gradu znamo dobro delati, kar dokazujemo tudi v tujini.« Zarja Lesna gre na dražbo Stečajni senat celjskega sodišča je za jutri razpisal prvo licitacijo za Zarjo Lesno industrijo Petrovče. Izklicna cena tega po- djetja v stečaju je tri in pol milijone nem- ških mark. Stečajni upravitelj Lojze Posedel je oce- nil, da poteka stečajni postopek v primeru Zarje Lesne izredno hitro. Za razpis licita- cije so se odločili po opravljeni sodni ceni- tvi izvedenca, ki je kompletno premoženje Zarje Lesne industrije ocenil na štiri in pol milijone nemških mark. Glede na razmere na tržišču ter razmerje med gradbenim ob- jektom, zemljiščem in strojno opremo je stečajni sodnik predlagal stečajnemu se- natu znižanje izhodiščne cene na prvi lici- taciji. zalo je izklicna cena tri in pol mili- jone mark. >-Osebno si želim.« pravi Posedel, "da bi že na prvi licitaciji dobili kupca, vendar glede na izkušnje pri drugih stečajnih po- stopkih ter trenutne razmere ne pričaku- jem, da bo Zarja Lesna jutri prodana. Je pa to formalna možnost za nadaljevanje po- govorov s potencialnimi kupci. Predvide- vam, da bo v Zarji Lesni z najemno pogod- bo organizirana proizvodnja.« O imenih kupcev Lojze Posedel pred dnevi še ni želel govoriti, ker se pogodbe pripravljajo, v vsakem primeru pa bodo nadaljevali z lesno proizvodnjo. Po obsto- ječih načrtih bodo v primeru zakupne ali kupne pogodbe bivši delavci dobili vse osebne dohodke, ki niso bili izplačani v minulem letu, skupaj z obrestmi, regres za lansko leto in odpravnine. Zaposlovanje novih delavcev pa bo odvisno od oživljanja proizvodnje v bivši Zarji Lesni mdustriji. IRENA BASA Z rolfo v rolfi Uspešen primer družinskega proizvodnega In trgovskega podjetja Stane Žilnik iz Šempetra, ki je bil prej zaposlen v šempetr- skem Sipu, Gradnji Žalec in celjski Libeli, je danes direk- tor zasebnega podjetja Fisher, ki ima svoje prostore v Razvoj- nem centru v Celju. Po Žilni- kovi oceni bo promet v tem podjetju za proizvodnjo in tr- govino letos težak nekaj mili- jonov nemških mark. Podjetje Fisher je začelo de- lovati pred dobrima dvema le- toma, ukvarjajo se s tremi de- javnostmi. Proizvodna dejav- nost je namenjena obdelavi le- sa in plastike po zahtevni teh- nologiji, proizvodi pa so na- memeni predvsem izvozu. Sta- ne Zilnik ob tem pove: » Gre za specializirano dejavnost. V našem gospodarstvu pozna- mo predvsem klasične načine obdelave, visoka tehnologija pa pri nas še ni tako prisotna. Razmišljam o modemi koope- racijski organiziranosti in so- delovanju med posameznimi tržnimi subjekti. Dobre izkuš- nje s tem imajo naši sosedje. Tam redko kdaj vse dela en sam subjekt, temveč se med seboj povezujejo. Na področju lesa obdelujemo razne zahtev- ne dele, ki se jih ne da proizva- jati na klasičnih strojih oziro- ma proizvodnja ni rentabilna. Razvijamo že naše lastne iz- delke, sami želimo proizvajati vitalne stvari in odpirati vrata za sodelovanje z drugimi. Za- kaj ravno les? Preprosto zato, ker je les naša naravna surovi- na. Pravi greh je, da čez mejo izvažajo cele hlode. Stvari je treba oplemeniti in prodati. Podobno kot v lesu vidimo perspektivo v plastiki. Upo- rablja se v številnih panogah, mi pa delamo predvsem na po- dročju tako imenovanih filter plošč in raznih delov za polnil- nice.« Podjetje Fisher se nadalje ukvarja z izvozom blaga za ne- katere slovenske proizvajalce na italijansko in nemško tržiš- če. Tretja dejavnost je uvoz blaga iz neživilskega progra- ma, ki ga distribuirajo sloven- skim trgovcem. Po trgovinski plati sodelujejo z Italijo, Nem- čijo, Tajvanom, Hong Kon- gom, Češko, Izraelom, sodelo- vati začenjajo z Madžarsko. V kratkem nameravajo odpreti konsignacijsko skladišče bla- ga v Celju in od tu oskrbovati kupce v sosednjih deželah. Po- djetje Fisher je precej zanima- la tudi Zarja Lesna v Petrov- čah, ki je trenutno v stečaju. Direktor komentira: »To je stvar, ki jo naj rešujejo ustrez- ni ljudje, za nas je bil to neu- spel poskus z izredno dobrimi poslovnimi nameni.« Sicer pa je podjetje Fisher družinsko podjetje, zaposluje devet ljudi in štiri honorarne sodelavce, v kratkem pa na- meravajo odpreti še nekaj de- lovnih mest. »Tudi v prihodnje podjetje Fisher ostaja družin- sko podjetje,« dodaja Žilnik. »Iz tega podjetja se porajajo novi tržni subjekti na delni- čarskem odnosu z zaposlenimi delavci. Če lahko obstoja ame- riška ekonomija, kjer je 70 od- stotkov družinskih podjetij, potem je tudi pri nas to edina pot. Poznamo dogmatičnost obstoječih menedžerskib struktur v velikih podjetjih iD njihovo nemoč, ki izvira iz se- danje in prejšnje zakonodaje- Majhna podjetja imajo prilož- nost, ker niso obremenjena z nekvalitetnimi delavci in bi- rokracijo,« razmišlja sogo- vornik. IRENA BASA Foto: EDO EINSPIELEB Ime Fisher izvira iz domačega hišnega imena Ribič, s tem da so ga prevedli v angleški jezik, kar jim omogoča lažje komu- niciranje s tujimi partnerji, Tem slovenski jezik še ne gre najbolje od rok, pravi Stane Žilnik. Podjetje Fisher ponuja sloven- skemu tržišču okoli tisoč ra- zličnih artiklov. Mednje sodijo obutev, spodnje perilo, igrače in pripomočki za otroke, ga- lanterijsko blago, začenjajo s športnimi artikli. Pri nekate- rih vTStah blaga obvladujejo 30 odstotkov slovenskega tr- žišča. Lani so prodajali pred- vsem igrače, preko njih je šlo na slovensko tržišče milijon kosov spodnjega perila, sode- lujejo pa z večino večjih slo- venskih trgovinskih sistemov. Št. 22 - 4. junij 1992 7l Slovenska strankarska podoba 15. januarja letos je Sloveni- ja postala nova evropska drža- va, 23. maja, z vstopom v Or- ganizacijo združenih narodov pa v bistvu nova država na svetovnem zemljevidu - dogo- dek, vreden slovesne (sklepčne ?) seje republiškega parlamen- ta. In če je bilo ob blokadi De- mosovega poslanskega kluba, Ico so volili Janeza Drnovška za novega premiera, predsed- nika zbora združenega dela Jožeta Zupančiča sram, se bo takšnega razpoloženja težko rešil, saj so se poslanci, kot kaže, sposobni zbrati na sklepčni seji samo še ob izjem- nih dogodkih. Zakona v zvezi z begunci, denimo, jim prete- kli teden ni uspelo sprejeti za- radi nesklepčnosti. Sicer pa parlamentarne stranke že močno bijejo svoje predvolilne bitke in v povolilni čas bo Slo- venija stopila s spremenjenim političnim prizoriščem. Po- skus oblikovanja združene opozicije Demos na republiški ravni, se pretekli teden ni po- vsem posrečil; nova, t. i. desna opozicija namreč ni tako trdna in enotna kot se zdi na prvi pogled. Odhoda dovčerajšnjega ne- spornega voditelja Kmečke zveze Ivana Omana h krščan- skim demokratom, ni mogoče razlagati zgolj z družinskimi spori znotraj kmečke zveze oziroma zdaj ljudske stranke, marveč je ta razkol po kongre- su krščanskih demokratov do- bil nove razsežnosti. Sloven- ska krščanska demokracija je domala ves čas po volitvah za- vračala očitke, da ima značaj (če samo citiram misel krščan- skega demokrata Viktorja Blažiča v zadnji sobotni prilo- gi Dela) »neke zgodovinsko že dolgo presežene politične stranke, ki je bila svoj čas res najmočnejše politično zbiranje na Slovenskem, vendar je za- radi svojega nerazmejenega razmerja s katoliško cerkvijo (zaradi zlorabe vere) in zaradi sramotne kolaboracije njenih prvakov z okupatorji tudi pre- trpela nepopravljivo škodo.« To stranko ali njeno povojno podobo, ki je v tujini vsa po- vojna leta obstojala kot Slo- venska ljudska stranka,je Lojze Peterle na kongresu sprejel v svojo stranko. Čeprav je čas, da tudi politična emi- gracija najde svoj dolgo priča- kovani prostor v slovenskem. tudi političnem prostoru, pa je ta poteza slovenske krščanske demokracije pravzaprav okre- pila podobo, ki se ji jo je »pod- tikalo«, in kdo od njenih čla- nov bo iskal svoje mesto ver- jetno drugje. Vztrajanje Mar- jana Podobnika, zdaj začasne- ga predsednika KZ-LS pri svoji stranki, pa je morda od- prlo pot tistim, ki se s takšno podobo krščanske demokraci- je ne bodo strinjali. Odprto ostaja, ali bo sloven- ska cerkev, ki kot del evrop- skega cerkvenega občestva mora priznati odpor proti fa- šizmu in nacizmu kot civiliza- cijsko vrednoto, lahko še na- prej brez neprijetnega občutka in složno podpirala slovensko krščansko demokracijo. In vprašanje je, če se bodo pred- volilne napovedi Milana Ku- čana, da bo krščanska demo- kracija dobivala v naslednjih letih 20 do 30 odstotkov volil- nih glasov, s tako podobo Pe- terletove stranke, lahko po- vsem uresničile. Liberalna stranka verjetno ni med tisti- mi, ki bi zato pridobivala, morda narodno demokratska, če se bo sposobna pobrati po razpadu SDZ. Zdajšnje pozicijske stranke so si programsko dokaj podob- ne in v prihodnosti lahko pri- čakujemo okrepitev socialde- mokracije, inačic. Prenovitelji so se borili z vsemi silami za obstanek, s spreminjanjem imena in ta- ko, da so iz njihovih vrst odšli domala vsi stari partijski ka- dri (Danijel Starman, vodja poslanskega kluba Demosa se menda uradno še ni poslovil od njih), toda tudi Ciril Ribičič razmišlja, da bi zapustil poli- tiko. Liberalni demokrati in Demokrati bodo vztrajali, imajo dokaj podobni program, o morebitni združitvi pa ver- jetno ni mogoče govoriti. Pri- čakujemo pa lahko še nekaj več medstrankarskih presto- pov kot doslej in to na obeh straneh - levi in desni, povolil- na strankarska oz. politična podoba Slovenije pa bo odvis- na navsezadnje tudi od volil- nega sistema. Ta pa bo poleg ekonomske zakonodaje po- membna preokupacija (ne)s- klepčnega parlamenta v na- sle^jih mesecih. Piše: LJERKA BIZILJ Za Vikend razgiliano Ceile Vzorčni primer, kakšno naj bi bilo Celje, da bi živahno utripalo, smo dobili minuli vi- kend, ko jo Celje dihalo ne to- liko z Mladinskim pevskim fe- stivalom, temveč s prireditva- mi, ki so jih pripravili. Sobota je bila še posebej razgibana. Že dopoldne je na Tomšičev trg prišlo veliko obi- skovalcev, ki so si ogledali na- stop skupine Trinajsto prase. Izvrstni koncert slovenske et- no glasbe je sodil v sončno so- botno dopoldne še posebej za- to, ker so nastopajoči godli v sproščenem vzdušju, ki ni zahtevalo popolne tišine in mirovanja. Precej obiskovalcev so imeli tudi godalci kvarteta Viva la musica (na sliki), ki so nasto- pili pri Vodnem stolpu do- poldne, popoldne pa so jih za- menjali Celjski godalni orke- ster, pa koprski Duo Piščaci ter revijski ^amburaški orke- ster Akord iz Celja. Čeprav sta sobota popoldne in nedelja v Celju mrtvi, se je pred Vod- nim stolpom zbralo lepo števi- lo ljudi. Zvečer in popoldne so ljubi- telji zborovskega petja prišli na svoj račun v dvorani Na- rodnega doma v Celju, v Klju- bu pa so uživali poslušalci jaz- za. In če je v soboto, okoli 22. ure Celje prazno, v soboto ni bilo tako. Dalmatinska klapa Maraska je pred bistrojem Os- car ubirala dalmatinske pe- smi, kasneje so zato, da ne bi kalili nočnega miru, nadalje- vali še v Atriju, ljubitelji coun- trv glasbe pa so se v velikem številu zbrali v diskoteki Džungla, kjer jih je zabavala Plava trava zaborava. Skratka, prireditev je bilo toliko, in za toliko okusov, da se je bilo težko odločiti, katero obiskati. Seveda Celjani ne pričakujemo, da bi bilo tako živahno vsak teden, toda če bi bilo vsaj približno tako, bi si upali trditi, da se Celje pre- buja. N.G. Na| vozi. Vlak! Na pobudo poslanca zbora združenega dela Francija Pešca bodo v celjski skapščini govorili o problematiki vpitja ieleznišlw proge med Stran jem in Imenim. Dotrajan in slabo vzdrževan del železniške proge naj bi zaprli 30. jimija, v celjskem železniškem gospodar- stvu pa opozarjajoj da bodo tako ostali btez povezave s Kumrovcem, Glavnina prometa med Celjem in Kunurovcem namreč po podatkih železničarjev odpade prav na Celje, Poslanci šmarske občinske skupščine so protest proti zaprtju proge že sprejeli, junija pa naj bi jih podprli še v Celju. IS Lastninjenje naj ne deia šiiode »Lastninjenje v Celju gre na škodo družbene lastnine in de- lavcev«, je na zadnjem zaseda- nju celjske občinske skupščine opozoril poslanec socialdemo- kratov Mirko Krajnc. Ob tem je poslancem predlagal usta- novitev izredne skupščinske komisije s posebnimi poobla- stili, ki bi bdela nad družbeno lastnino. V Celju sicer obstoja skupš- činska komisija za varovanje družbene lastnine, vendar se je po Krajnčevih besedah lani se- stala le dvakrat. To je premalo za kakovostno delo, zato je Krajnc predlagal, da poslanci glasujejo o njeni razrešnici. Ob imenovanju izredne skupščin- ske komisije pa bi morali v ob- čini poskrbeti, da bi s člani komisije sodelovale tudi vse pristojne institucije. »Izgovori, da se pred spreje- mom lastninske zakonodaje ne da ničesar storiti, so nespre- jemljivi,« menijo v socialde- mokratski stranki in pri tem opozarjajo, da prihaja v Celju do vrste primerov, ko si posa- mezniki na vodilnih delovnih mestih ob minimalnem vložku v ustanovitev lastnega podjet- ja (8 tisoč SLT) zagotovijo nadzor nad velikim družbenim premoženjem. Skupaj z razmislekom o oblikovanju izredne skupš- činske komisije se je Mirko Krajnc pred poslanci tudi vprašal, kdo je v Celju danes nosilec blagovnih rezerv. Od pristojnih organov je zahteval odgovore, ali je to še vedno Blagovni center, kdo je odgo- voren za zaščito in jamstvo za občinske blagovne rezerve, in v primeru, da je v občini dolo- čen nov nosilec odgovor, kdaj in med katerimi partnerji je bil sklenjen dogovor. is Posojila za gradnjo stanovanj z odkupom družbenih stanovanj po novi stanovanjski zakonodaji se je v občinskih proračunih povečal obseg denarja, namenjenega za kreditiranje stanovanjske grad- nje. V Celju so člani iz\TŠnega sveta sprejeli sklep, da (z v Novem tedniku danes objavljenim javnim razpisom) namenijo za nakup in prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš ter individualno gradnjo 44 milijonov tolarjev. Posojila bodo obrestovana tako kot posojila iz sloven- skega stanovanjskega sklada (letos R+2 odstotka), da bi se ohranjala realna vrednost denarja, namenjenega za stano- vanjsko kreditiranje. Do posojil so upravičeni slovenski državljani s stalnim bivališčem v celjski občini, ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja. Za posojilo lahko zaprosijo tudi kandidati, ki na območju celjske občine kupujejo, prenavljajo ali gradijo stanovanje oziroma sta- novanjsko hišo. Ob prenovi oziroma gradnji lahko za posojilo zaprosi le lastnik nepremičnine. Izjemoma pa lahko za posojilo zaprosi tudi občan, ki že ima standardno oziroma primemo najemno stanovanje, če bo najkasneje v treh letih po dodelitvi psojila izpraznil najemno stano- vanje. IS Borci v domiciinom Celju Odbor Skupnosti borcev brigad in enot NOVJ, ustanov- ljenih v ZSSR, pripravlja v soboto, 13. junija ob 10. uri, v celjskem Narodnem domu svojo 4. skupščino. Odboru so v Celju leta 1986 podelili domicil. V Skupnosti borcev so združene različne, a močno po- dobne usode Slovencev, ki so bili v letih 42/43 najprej mobilizirani v nemško vojsko in nato poslani na Vzhodno fronto. Ujetniki v taboriščih, prebežniki na rusko stran in nekateri že ruski partizani so skupaj z drugimi narodi Jugoslavije decembra 43 ustanovili Jugoslovanski odred, kasneje I. jugoslovansko brigado in nato še druge enote NOVJ. Po dolgi poti preko Romunije so se oktobra 44 pri Kladovu vrnili v Jugoslavijo. A čeprav je tudi v partizanskih bojih širom Jugoslavije do konca vojne ugasnilo precej življenj, se ti borci dolgo niso rešili nezaupanja svojih sodržavljanov. Eno prvih javnih priznanj po podelitvi domicila v Celju jim je leta 90 na skupščini v Mariboru izrekel predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Po zaključeni skupščini v Celju pripravljajo borci tovariško srečanje v hotelu Celeia. IS Nova podoba družbenih dejavnosti v CeUu začenjajo s preoblikovanjem servisnih nejavnosti v osnovnem šolstvu Celjska občinska vlada v odstopu je minulo sredo podprla poročilo pro- jektne naloge preoblikovanja servis- nih dejavnosti v osnovnem šolstvu. Gre za prvi korak reorganizacije druž- benih dejavnosti, projekt, ki ga pri- pravlja ljubljanski Zavod za organiza- cijo in planiranje, pa temelji na raci- onalizaciji poslovanja. Celjani so se o pripravah na reorga- nizacijo pogovarjali v Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer so jim, kot občini z dokaj racionalno urejenim osnovnim šolstvom obljubili, da bodo privarče- vano lahko obdržali v občini. To naj bi uredili s pogodbo, denar pa bi porabile šole za izboljšanje svojega materialne- ga položaja in izobraževanje učiteljev. Delovna skupina, v katero so vklju- čeni tudi predstavniki šolstva, je pri- pravila analizo, iz katere je razvidno, da so osnovne šole ena največjih in tudi najuspešnejših organizacij v Ce- lju. V javnih zavodih je zaposlenih 653 delavcev (za 7483 učencev), kar po re- publiških normativih približno za de- setino zaostaja za dovoljenim. V ser- visnih dejavnostih so viški pri čistil- nem servisu in delu v kuhinji. Zmoglji- vosti kuhinj namreč niso prilagojene potrebam šol — nekatere so predimenzi- onirane, druge spet nefunkcionalne, zato naj bi v Celju za organizirano šolsko prehrano (v sodelovanju z vrtci) poskrbeli v treh ali štirih zavodih. De- lež finančno-računovodskega servisa, ki ga za osnovne šole izvajajo v Zdru- ženih osnovnih šolah, znaša skupno le 3 odstotke stroškov. ZOŠ je doslej že uspelo zmanjšati število zaposlenih iz 19 na 12. Pereče in dokaj težko rešljivo vpra- šanje v celjskih osnovnih šolah je, ka- ko znižati stroške ogrevanja. Razlike v plačilih za ogrevanje so ogromne, najhujši potrošniki toplotne energije §a so osnovne šole Frana Roša, Lava in tore. Eno teh šol bodo poskušali sani- rati še letos. IS NOVO pH SPMKTRI! Tovarniška 35, Celje telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493 Računalniški inženiring Alarmno-varnostnI sistemi Računovodske storitve Trgovina Oddelek »AVTOMOBILI« nudi cenjenim strankam ugoden nakup osebnih vozil znamk OPEL, FORD, FIAT in HONDA. KONKUMNČNE CENE, DOBAVA TAKOJ, PRODAJA TUDI NA LEJkSiNO. Ogled vozil in informacije pri SPEKTRI, Tovarniška 35, Celje, tel. 38-711, 38-656. ^^ ^^^^ ^^^ RAZOČARALI! št. 22-4. junij 1992 Za dobro trojko je bilo ■ ■ ■ Pretiseilnik celjskega IS v otistopu Mirko Krajnc o načrtih za delo v Celju In programu IS oh Izvolitvi leta 90, poslovanju svojega podjetja Itag, razmerah v ohčini In vzrokih za odstop - »Spet bom podjetniki,Je zatrdil Ob izvolitvi za predsedni- ka izvršnega sveta celjske občine je Mirko Tomaž Krajnc leta 1990 dejal, da ga politika ne zanima. Poslan- cem je zatrdil, da si funkcijo predstavlja kot delo projekt- nega vodje velikega projekta Celje. V delo političnih strank se v tem času ni vključeval, prikrite in po- vsem odkrite poskuse po- slancev, da bi v skupščini glasovali o njegovi nezaup- nici, pa označuje za politične igre med pozicijo in opozi- cijo. Po odstopu se dokončno umika iz politike. Pravi, da se vrača v podjetništvo, ki ga po mnenju dela poslancev nikoli ni v celoti zapustil. V letu 90 so se poslanci stri- njali, da »obdrži« svoje po- djetje Itag. Zadnje pol leta pa je začasna skupščinska komisija raziskovala govori- co o morebitni zlorabi njego- ve javne funkcije v zasebne interese. Nepravilnosti v po- slovanju Itaga in premier- skem delu ni odkrila - pred- sednik IS pa je zaradi preve- like mere nezaupanja odsto- pil. Svojo funkcijo bo še opravljal do izvolitve novega izvršnega sveta. Na kakšnih izhodiščih ste leta 90 zasnovali program dela v občini? Ob ponudbi skupine po- slancev različnih strank sem bil resnično optimističen. Zlasti, ker sem po volitvah mislil, da bo po 45-letih mo- goče uresničiti marsikaj, če- sar se prej ni dalo. IS, ki sem ga sestavil, je bil politično raznolik. Nisem se oziral na strankarsko pripadnost, saj sem menil, da mora biti se- stavljen strokovno. Čeprav tega v celoti ni bilo mogoče izpeljati, še vedno menim, da je bil IS sestavljen optimal- no. Zastavili smo si dokaj (optimističen program - pred- vsem v razvoju komunale, šolstva in kulture. Najširše prav gotovo v komunali, saj je bilo Celje dolga leta obre- menjeno s problemi pitne vode, neurejenega prometa, slabega zraka in splošnega onesnaženja okolja. Mnogo problemov pa je bilo tudi v šolstvu in kulturi. Med po- slanci je bil naš program le- po sprejet in z veliko večino glasov potrjen. Velik pouda- rek smo dali razvoju obrti in podjetništva, tudi zato, ker sam izhajam iz te sfere. Že takrat sem povedal, da ni- sem politik, da se s politiko ne nameravam ukvarjati ne zdaj, ne v prihodnje — dejal sem, da vidim svoje delo kot neke vrste projekt mesta Ce- lja, v katerem bom projektni vodja. Celje je staro industrijsko središče najbrž ste pričako- vali zahtevno delo? Znano je, da je Celje staro industrijsko središče, žal pa je to mesto z dolgoletno tra- dicijo, toda z zastarelo teh- nologijo. Pretekla desetletja so se sicer odpirala nova de- lovna mesta, vendar ne z vr- hunsko tehnologijo. Ocenju- jem, da so bile prejšnje usmeritve v pretežni meri napačne. V bazno industrijo in ne v drobno gospodarstvo, podjetništvo in takšno ind- strijo, ki bi sestavljala proiz- vodnje drobnih podjetnikov. V Celju se je dolgo pri- pravljalo projekt prestruk- turiranja gospodarstva, ven- dar delo nikoli ni bilo zak- ljučeno. Vi ste poskušali drugače - oživiti ozirma dati vzgon tistim panogam, ki ste jih ocenili za perspek- tivne ... Projekt P je kljub velikim denarjem, ki so bili porablje- ni zanj, pravzaprav pozab- ljen. Celje potrebuje razvojni projekt, vendar bolj kot za prestrukturiranje, za vklap- Ijanje v celotno Slovenijo. Celje ne more živeti samo za- se, je del Slovenije in del Evrope. V tej smeri bi moral iti celotni razvoj podjetni- štva, obrti in industrije. Morda nekoliko bolj po- droben razrez ekološkega področja. Plinifikacija in pitna voda sta ključna pro- blema ... Resnično gre za dva bi- stvena problema. Po podat- kih gre več kot 65 odstotkov onesnaženja zraka pripisati individualnim kuriščem - za- to odločitev za projekt hitre plinifikacije mesta Celja. Kot je znano, smo z zelo ugodnimi krediti za plinske priključke in pospešeno iz- gradnjo plinovodnega omrežja, zadnje čase pa tudi v pogajanjih s tujimi firma- mi, ki nam ponujajo koncesi- je za izgradnjo celotnega pli- novoda v Celju, to odločitev tudi izpolnjevali. Po načrtih bi bilo plinovodno omrežje mogoče zgraditi šele v do- brem desetletju, ta čas pa že- limo skrajšati na tri leta. Z lastnim denarjem ne zmo- remo, zato potrebujemo tuj kapital, ki bi ga bilo mogoče najlažje in najuspešnejše pridobiti preko sistema kon- cesij. Industrijski vodovod v Ce- lju naj bi razrešil problem pitne vode v Celju. Čeprav so strokovna mnenja o oporeč- nosti medloške vode (nitrati v podtalnici) zelo različna - tudi znan dunajski profesor s katerim sodelujemo, meni, da voda ni tako problematič- na in je zdravju škodljiva le za dojenčke - smo se odločili za izboljšanje pitne vode. To bo doseženo z industrijskim vodovodom. Medloška voda bo za industrijo, gospodinj- stva pa se bodo v celoti oskr- bovala z vitanjsko in franko- lovsko vodo. Dve tretjini in- dustrijskega vodovoda sta zgrajeni, prav tako tudi 80 odstotkov vodovoda iz se- vernega konca, v zadnjih dneh pa se dogovarjamo s Konjičani še za dodatne vodne vire - s tem bi bil pro- blem pitne vode v Celju rešen. Ob izvolitvi ste obljubili, da bo v IS dobil mesto član, zadolžen za ekologijo. Po dveh letih obljuba še ni iz- polnjena! Glede člana IS za ekologi- jo menim, da imamo zadevo dokaj dobro rešeno znotraj OSUPVO, a ker poslanci me- nijo, da to ne zadošča, smo nekajkrat izbirali primerne- ga človeka. Tisti, ki so jih poslanci ali politične stranke predlagali, po strokovni pla- ti in znanju niso bili primer- ni. Ne zadošča namreč zgolj ljubiteljska privrženost eko- logiji. Naš predlog pa skozi skupščinsko proceduro ni šel... Za plinifikacijo je potre- ben tuj kapital - kako pa je na splošno s tujimi vlaganji v Celje. Gre za Japonce, Francoze, Nemce - z nekate- rimi ste se pogovarajli tudi vi. Uspešno? Uspešnost je odraz sploš- nega stanja v Sloveniji. Ne- zaupanje tujih vlagateljev je še vedno veliko. Prvi večji uspeh smo dosegli pred ne- kaj dnevi, ko je švicarsko- pariška banka pristala na podpis pisma o nameri in na odkup preko treh milijonov mark delnic v Štajerski ban- ki. Obljuba pariške banke in kanadskih finančnikov je, da bo v najkrajšem času v banki tudi depozit do 70 milionov DEM. To bi bila krepka fi- nančna injekcija celjskemu gospodarstvu! V zaključni fazi so razgovori za pridobi- tev tujega kapitala na po- dročju plinifikacije. Javlja se več trgovskih firm, pri čemer že imamo podpisano pismo 0 nameri z graško firmo Kastner und Ohler, ki je pri- pravljena v Celju odkupiti 1.200 kvadratnih metrov prostora za ureditev trgovin. Velika avstrijska družba za prodajo instalacijskega ma- teriala pa želi v Celju zgradi- ti nakupni center. Včasih je bilo videti, kot da se Celje otepa tujega ka- pitala oziroma ga ne zna pri- tegniti. Predvsem so bile dolgotrajne razprave ob na- črtovani gradnji bencinske- ga servisa Lanovž... Pri Lanovžu gre za specifi- čen problem. Ob pridobitvi vseh potrebnih dokumentov je odprto vprašanje, do ko- likšne mere lahko na po- dročju energetike in plina samostojna država to prepu- sti drugim. Ne bi bilo pri- memo, da bi to popolnoma prepustili tujcem. Kakšna je vaša ocena dvo- letnega dela v Celju in pred- vsem v IS. Šolske ocene od 1 do 5 imate na voljo... Težko je reči... Sam delo IS bolje poznam kot drugi, menim, da nismo bili bri- Ijantni, pa tudi ne slabi. Dal bi dobro trojko... Ob izbiri za mandatarja ste povedali, da boste Itag obdržali, poslanci so se stri- njali. Menim pa, da je bil prav Itag eden ključnih vzrokov za nesporazume med vami in skupščino. Ka- ko sami ocenjujete združlji- vost svoje funkcije in po- djetja? Menim, da je eden glavnih razlogov pregovorna sloven- ska nevoščljivost. Čeprav ne želim primerjati, so v tujini znani primeri, ko je, denimo, dunajski župan tudi pred- sednik upravnega odbora Bank Austria. Mislim, da so funkcije združljive, če se pri tem, seveda, ne izrablja taj- nih informacij. V mojem pri- meru za to ni šlo, vse kar je Itag naredil, je bilo v korist občine Celje. Jasno je, da Itag ne potrebuje garažne hi- še, potrebuje pa jo mesto. Itag ne potrebuje trgovin, potrebuje jih Celje... Pri- prava projektov pa je osnov- na dejavnost Itaga ... Dejal sem, da se bom v Itag vrnil — končno imam v firmi tudi zaposlene ljudi, v tem času nisem bil direktor, saj sem to prenesel na druge v podjetju. Kako pa ocenjujete delo in uspešnost Itaga v tem ob- dobju. Kot izvršnik ste ven- darle, prej kot drugi, vedeli, kaj se bo v občini delalo? Razvojne strategije, veza- ne na problamatiko Itaga, sem oblikoval sam. Te ideje niso prihajale od drugih, so moje, nastajale pa so že pre- den sem prišel na občino. Itag je v tem času zaradi mo- jega dela samo stagniral, in če ne bi bil zaposlen na obči- ni, bi bil Itag bistveno večja firma kot je danes. V Celju je o načinu vašega dela slišati dvojne, izključu- joče se ocene. Ste ali samo- voljnež, ki je v rokah držal vse niti, ali pa predsednik, ki ni znal koordinirati dela in je dopuščal, da je znotraj IS vsak počel, kar je hotel. Iz- postavlja se tudi vaše zaščit- ništvo podpredsedniku IS Bojanu Kolencu oziroma ustanovitvi podjetja Supra- stan. Kakšen je vaš ko- mentar? Mnogo ljudi, mnogo ocen. Odgovoril bi, da sam ne poz- nam orkestra brez dirigenta in prav dirigent je tisti, ki daje ton vsej zadevi. Glede Itaga in Supre-stana je jasno mnenje povedala začasna skupščinska komisija. Vsaj v mojem in Itagovem prime- ru ni odkrila nepravilnosti in sam - čeprav tega ne priča- kujem - celo menim, da bi se mi morali tisti, ki so me ob- toževali, opravičiti. Glede Kolenca pa se zadeva kljub vsemu napihuje. Sam se je odločil, da bo odšel iz obči- ne, delal v svoji firmi, stano- vanjsko problematiko pa od- lično obvlada. Menim, da smo glede določitve uprav- Ijalca s stanovanji v občinski lasti dobro izbrali. Supra- stan je podjetje, ki ima zapo- slene vrhunske strokovnja- ke, če pa so svoje delo ponu- dili za nižjo ceno, kot je ve- ljala doslej, pa mislim, da smo naredili celo dobro delo. Odnosi med IS in skupšči- no so se zadnji čas resnično najbolj razpoznali po bloka- dah. Na obeh straneh. Pre- prosto povedano je šlo za na- gajanja. Se ni dalo doseči dogovora? Vaše mnenje v precejšnji meri drži - treba pa je reči, da ima vsaka medalja dve plati. Ugotovitev, da je bila večina poslancev proti izvršnemu svetu, ne drži. Za uspeh gla- sovanja v skupščini je po- trebno doseči večino glasov vseh poslancev - veste pa, ka- ko je z udeležbo na skupš- činskih zasedanjih. Skupšči- na šteje 75, povprečna ude- ležba na sejah pa je nekaj nad 40 poslancev. Nekaj od- lokov zazidalnih načrtov je tako padlo s 37 glasovi (od 38 potrebnih) za in enim ali dvema proti. To je zame še vedno dokaz, da smo se pra- vilno odločali. Prikrito, pa tudi povsem odkrito, je bilo vprašanje ne- zaupnice IS večkrat nakaza- no. Ti poskusi niso bili naj- bolj resni, res pa je, da je bilo več priložnosti, ko bi celjska javnost vaš odstop pričako- vala. Naj spomnim le na prve zaplete ob Štajerski banki in visoke podražitve komunal- nih storitev. Zakaj ste se za odstop odločili prav zdaj? Nazaupnice v mojem pri- meru so bilo v pretežni meri politične igre. Ni šlo za delo IS - to je bil le navidezen vzrok - dejansko pa je šlo za merjenje moči med pozicijo in opozicijo. Če bi odstopil ob raznih aferah, potem bi s tem priznal svojo krivdo. Sam sem še vedno trdno pre- pričan, da sem delo opravljal pošteno, v korist občine Celje. Govorice v Celju vas moč- no povezujejo s položajem v JP Komunala. Ob reorga- nizaciji se slišijo očitki, da gre za poskus divjega lastni- njenja, v katerega ste močno vpleteni... Tega še nisem slišal. De- jansko pa podpiram privati- zacijo, saj le v tem vidim trd- no gospodarstvo in bodoč- nost Slovenije. Govorice o mojih povezavah s Komu- nalo pa so na zelo trhlih no- gah, samo enkrat sem na- mreč sodeloval na razpravi v Komunali, drugače pa se v razprave in pripravo gra- diva za reorganizacijo nisem vključeval in s tem resnično nimam nobene povezave. Komunala je le del velikih reorganizacij, ki nas čakajo v tem času. Tu je stanovanj, sko gospodarstvo, pa tudi družbene dejavnosti — kako ocenjujete pripravljenost in možnosti za preoblikovanja v kar najkrajšem času? Strokovna pripravljenost je velika. Skupaj z ljubljan- skim ZOP smo na osnovi an- ket o pripravljenosti v posa- meznih sredinah, pripravili ustrezne elaborate — vpraša- nje pa je, kako te reorganiza- cije sprejemajo ljudje. Dej- stvo je, da se razkrivajo tudi senčne plati nekdanjega go- spodarjenja z bistveno pre- zaposlenostjo. V primeru, da se delavec znajde na cesti, kar jo zelo težko, bo v reor- ganizaciji - da bi upravičil svoj obstoj - iskal samo nega- tivne strani. Skupaj z mno- gimi poslanci sem menil, da so mnoge komunalne dejav- nosti, pa tudi otroško var- stvo in šolstvo, predrage za- radi prezaposlenosti in nera- cionalne organiziranosti. To je tudi ključni vzrok za po- stopne reorganizacije. Izpe- ljana jc v stanovanjskem go- spodarstvu, zdaj je na vrsti komunalno, v pripravi pa so projekti za ZPI in šolstvo. Trdite, da je celjski IS eden z najmanj pooblastili - zakaj ste pristajali na krče- nje pristojnosti? IS ne bi pristal na krčenje pristojnosti, če bi bile zadeve okoli Štajerske banko in lastninjenja v javnosti raz- čiščene. Ljudje rajši berejo o škandalih kot o uspehih, tako je žal tudi v Celju. IS jc s sklepi skupščine določene kompetence izgubljal, dolgo časa smo to sprejemali, v zadnjem času pa je prišlo v takšno fazo, da to ni bilo več sprejemljivo. To je bil tu- di razlog za odstop. Nekajkrat ste že ponovili, da vas politika ne zanima — v delo strank se niste vklju- čevali — kako torej v pri- hodnje? V politiki ne nameravam sodelovati, vračam se v svoje podjetje. Imam velike po- djetniške načrte, ki bodo morda tudi vzbudili kakšne govorice. Upam pa, da bom uspešnejši kot v občinski službi. Na občini ostajam dotlej, da bo izvoljen nov iz- vršni svet. Razmišljate o možnosti, da vas poslanci spet izberejo za mandatarja. Da morda niso bili toliko nezadovoljni z va- mi, kot z nekaterimi drugimi člani IS? Krožijo tudi takšne govo- rice, vendar se z menoj o tem nihče ni resno pogovarjal. In če vam to ponudijo — bi pristali? Vračam se v podjetništvo! IVANA STAMEJČIČ V PRODAJ JE NOVA Št. 22 - 4. junij 1992 9 Nova imena so skrivnost stranke v Celju odstope IS In dela skupščinskega predsedstva še premlevajo - Novega mandatarja Je treba določiti s kar najširšim konsenzom, drugače v Celju ne bo nobenlb sprememb - Odstopita naj tudi župan Anton Rojec In podžupan Maks BastI v Celju je minuli teden odstopil predsednik IS Mirko Krajnc, njegov odstop je kot »primerno dejanje v primernem trenutku« izkoristil predsednik skupščinskega družbenopo- litičnega zbora Miro Gradič, ki je k enakemu koraku pozval tudi preostale člane skupščinskega predsedstva z županom Antonom Rojcem na čelu. Sledila sta mu predsednik zbora KS Matjaž Železnik in podžupan dr. Aleš Demšar, odstop pa je ponudil tudi podpredsednik DPZ Borut Alujevič. V nadaljevanju prekinje- nega skupščinskega zaseda- nja je župan Anton Rojec po- slancem pojasnil, da bo predsedstvo skladno s 180. členom Statuta občine Ce- lje sklicalo izredno zaseda- nje, na katerem bodo poslan- ci obravnavali odstop IS. Funkcionarji občinske skupščine morajo svoje od- stope pisno potrditi, poslan- ci pa jih bodo obravnavali ločeno po posameznih zborih. Za prihodnji četrtek, 11. junija, sta sklicani ločeni seji poslancev DPZ in zbora KS. V teh dneh, v ponedeljek, se je že sestalo razširjeno pred- sedstvo celjske občinske skupščine, ki se ga niso ude- ležili predstavniki SDZ-Na- rodno demokratske stranke, SKD in LDS. Na zahtevo žu- pana Antona Roj ca naj bi se razširjeno predsedstvo po- novno sestalo včeraj, v sredo (po zaključku naše redakci- je). Skupno zasedanje vseh treh zborov celjske občinske skupščine naj bi bilo v petek, 12. junija, vendar dnevni red zasedanja do torka še ni bil določen. In kaj o zapletih v vodstvu celjske občine menijo v po- sameznih strankah? Zbrali smo mnenja osmih strank, od parlamentarnih manjkata le Ljudska stranka in Slo- venska nacionalna stranka, ki je v celjski skupščini za- stopana z enim poslancem. Predlagali bomo mandatarja! Predsednik občinskega odbora celjske LDS Robert Polner pravi, da v stranki podpirajo odstop izvršnega sveta, pričakujejo pa tudi županovega. Ker menijo, da se sam za ta korak ne bo od- ločil, bodo poslanci LDS podpisali (morebitno) zahte- vo za Rojčev in Bastlov od- stop. To v stranki utemelju- jejo z neprimernimi odnosi v sami skupščini. Predsed- stvo bi moralo voditi skupš- činsko politiko, vendar pa je zaradi župana, ki si je jemal preveč pooblastil, ni. Oce- njujejo, da župan neprimer- no interpretira lastno delo. Celjski liberalni demokra- ti bodo iz svojih vrst predla- gali mandatarja, ki naj bi se- stavil novo vlado. Po PoLner- jevih besedah se v stranki zavedajo, da v skupščini niso dovolj močni, da bi lahko s predlogom uspeli sami. Za- to se dogovarjajo z ostalimi strankami. Medstrankarski odnosi z republiške ravni se v Celju ne odražajo, čeprav J^e gre za sklepanje koalicije, pa so trenutno najtrdnejši ^dnosi z narodnimi in krš- čanskimi demokrati, sociali- sti in pogojno tudi s prenovi- telji. Pritisk na župana Miro Gradič (SDZ - Narod- rio demokratska stranka) po- jasnjuje, da je trojica skupš- činskih funkcionarjev odsto- Pjla prav zato, da bi z last- "^im zgledom prisilila k od- stopu tudi župana Antona ^ojca. Pri odstopu oba pred- stavnika stranke (ob Gradi- ču še požupan dr. Aleš Dem- šar) vztrajata, večina po- slancev iz SDZ-NDS pa bo s podpisi podprla zahtevo za županov odstop. V stranki ocenjujejo delo celjskega župana kot izredno nekooperativno - sam Gradič je na to v skupščini že več- krat opozarjal — in menijo, da se morajo razmere končno urediti. Sicer pa želijo na- rodni demokrati v Celju še naprej ostati v oblastnih strukturah, iz svojih vrst bo- do zagotovo predlagali kakš- nega kandidata za skupščin- skega funkcionarja, morda celo za župana. Ob tem pa že v naprej demantirajo govori- ce o tem, da bo za župansko funkcijo kandidiral Miro Gradič. Kooperativni socialisti Celjski socialisti se po be- sedah predsednika občin- skega odbora Zvoneta Utro- še zavedajo svojega, ne naj- močnejšega položaja v celj- ski skupščini. Želijo, da se razmere čimprej uredijo, saj tako preprosto ne gre več na- prej. Zavzemajo se za teme- ljito rekonstrukcijo skupš- činskega predsedstva, njiho- vi poslanci bodo zato tudi podpisali zahtevo za odstop župana Rojca in podžupana Maksa Bastla. Odstop IS ocenjujejo delno tudi kot posledico neureje- nih odnosov med skupščino in njenim IS ter predvsem slabega dela predsedstva. Socialisti bodo podprli kan- didaturo liberalnih demo- kratov za mesto mandatarja, v oblastni sferi celjske obči- ne pa so pripravljeni tudi sa- mi sodelovati. Parlamentarna In vladna kriza Zeleni Celja ocenjujejo, da gre v občini za pravo parla- mentarno in vladno krizo. Predsednik Jožef Jarh se zavzema, da je potrebno v občini najprej opredeliti naloge predsedstva, saj se le- to zdaj s svojim delom odmi- ka od identitete skupščine. Zagotoviti je potrebno večji vpliv skupščine na IS, zno- traj občinske vlade pa je tre- ba profesionalizirati resorja za kmetijstvo in varstvo oko- lja, ki ju je Demosova koali- cija preveč podcenjevala. Zeleni ocenjujejo župano- vo delo kot preveč samovolj- no, posledica tega pa je tudi dveletna agonija celjske skupščine, ko se poslanci na- mesto s konstruktivnim de- lom in odločanjem utapljajo v predolgih dnevnih redih zasedanj. Odstope Železni- ka, dr. Demšarja in Gradiča Zeleni ocenjujejo kot neza- upnico županu Rojcu in pod- županuBastlu - srž problema pa vidijo v delovanju izvrš- nega sveta, saj je bila njego- va povezava s skupščino nič- na. Poudarjajo, da je IS zgolj skupščinski izvršilni organ in tako bi tudi moral delova- ti, namesto da se je izmikal sklepom in vplivu skupščine. Razmere je treba urediti Predstavnik krščanskih demokratov Matjaž Železnik je najprej pojasnil, da je sam - kot med poslanci izvoljeni predsednik zbora KS — odsto- pil zaradi tega, ker je bilo delo zbora blokirano. O od- stopu se znotraj stranke predhodno ni posvetoval. Čeprav so odstopi norma- len pojav parlamentarne de- mokracije, Železnik meni. da je razmere v Celju vendarle potrebno urediti. Zaradi te- ga bo vsaj del poslancev celj- ske SKD podprl zahtevo za odstop župana Rojca in pod- župana Bastla. Prav tako meni, da v stranki ne bodo podprli idej, da bi za novega mandatarja ponovno predla- gali Mirka Krajnca (govorice o tem namreč že krožijo po Celju). Krščanski demokrati v de- lu bodočega izvršnega sveta ne nameravajo sodelovati močneje kot doslej, iz svojih vrst pa bodo najverjetneje predlagali kandidata za me- sto podžupana. Rojec Ima podporo v javnosti Celjski socialdemokrati poslanske zahteve za odstop župana Rojca (tudi predsed- nik celjskega občinskega od- bora SDSS) ne bodo podprli. Menijo, da ima zdajšnji žu- pan v javnosti veliko podpo- re in ne vidijo argumentov za njegov odstop. V stranki raz- mere v celjski skupščini še obravnavajo, tehtajo argu- mente za in proti odstopom ter ugotavljajo, da morajo biti odstopi skupščinskih funkcionarjev najprej potr- jeni. Po besedah podpred- sednika celjskega občinske- ga odbora Mirka Krajnca se socialdemokratom postavlja tudi vprašanje, kako - samo- stojno ali povezano z drugi- mi strankami — delovati na- prej. Dejstvo je, da mora imeti novi mandatar med poslanci in strankami kar najširšo podporo, sicer stvari v Celju ne bo mogoče premakniti naprej. Ob tem pa v stranki ocenjujejo, da bo takšen, ši- rok konsenz v Celju zelo tež- ko doseči. Socialdemokrati bodo v bodoče ravnali prag- matično, pripravljeni so se pogovarjati z vsemi stranka- mi in z njimi za dosego skup- nega cilja — razvoja celjske občine — tudi sodelovati. Zdajšnjih razmer še ne oce- njujejo kot vladno krizo, saj menijo da je skupščinsko kresanje mnenj odraz začet- kov demokracije. Celje naj bo eksperiment! Povsem samostojno, glede na stališča drugih strank pa tudi precej drugačno stališče so oblikovali v občinskem odboru Demokratske stran- ke. Predsednik Celjskih de- mokratov Slavko Deržek po- jasnjuje, da se stranka zav- zema za takojšnje volitve. V stranki menijo, da je kri- za v Celju moralno-etične narave, zato tudi ne podpi- rajo rekonstrukcije skupš- činskega vodstva. Glede na to, da je Slovenija pred re- formo lokalne samouprave. Celjski demokrati predlaga- jo, da bi po vzorcih iz Za- hodne Evrope izvedli volitve v samo en občinski zbor. V Sloveniji naj bi se čimprej pripravila ustrezna zakono- daja, po obstoječi Ustavi pa je mogoče uvesti tudi ekspe- rimentalno funkcioniranje občine. Brez širokega konsenza ne bo nič Celjski prenovitelji po be- sedah predsednik občinske- ga odbora SDP Željka Ci- glerja ugotavljajo, da je od- stop IS - že glede na lanske gospodarske rezultate v ob- čini, ki so bili poslancem predstavljeni na istem skupščinskem zasedanju - povsem logičen. IS je bil izredno neučinko- vit, socialni problemi in raz- mere v gospodarstvu, ki so vse bolj kritične (Ingrad je le vrh ledene gore), pa so logič- na posledica te neučinkovi- tosti. Prenovitelji so se že pred časom zavzemali za do- govor vseh parlamentarnih strank v občini o tem, kako strniti moči za boljše delo do konca poslanskega mandata. Pripravljenost v stranki je še vedno velika, temelji pa predvsem na dejstvu, da v Celju ne bo mogoče ničesar premakniti, če nova ekipa (velja za IS in predsedstvo skupščine) ne bo oblikovana na osnovi širokega konsenza. V stranki poudarjajo, da gre za uresničevanje celjskih, ne lastnih interesov. »V stranki imamo ugledna imena, pripravljeni smo so- delovati v novi vodstveni ekipi, ki se ne bo ukvarjala z obrobnimi problemi (ob- činski praznik ali preimeno- vanje ulic, denimo), ampak s ključnimi težavami in vprašanji celjske občine,« meni Cigler. IVANA STAMEJCIC Foto: EDI MASNEC Nekdanje dijake in profesorje celjske Gimnazije vabimo na prvo SREČANJE CELJSKIH GIMNAZIJCEV (vseh generacij) Program srečaiua: Petek, 5. junij 1992 oh 10. uri - Likovni salon Celje Otvoritev priložnostne razstave »RAZVOJ CEUSKE GIMNAZIJE OD VSTANOVIT\'E DO DANES, Sobota, 6. junij 1992 oh 11. uri - Atletski stadion »Boris Kidrič^^ Celje »ODPRTO PRVENSTVO CEUSKE GIMNAZIJE, v naslednjih disciplinah: skok i' daljino z mesta {mo.ški in ženske) tek na 1500 m (moški) tek na HOO m (ženske) štafetni tek 4x100 m mo.ški z vrčem (brezalkoholnega) pivu štafetni tek 4 X 100 m ženske z vrčkom soka Športno-zahavna družabna prireditev. Sodelujejo ekipe vseh slovenskih (tudi zamejskih) gimnazij ter delovnih organizacij. Degiistacija mesnih in mlečnih izdelkov ter brezalkoholnih pijač. Sodelujejo mažoretke ter godba na pihala Pivovarne La.ško, spored povezuje Sa.io Hribar. Zabavni program. od 19. ure dalje Hala Golovec Celje Osrednje družabno srečanje gimnazijcev vseh generacij. Sodelujeta plesni orkester »ŽABE« ter ansambel »NOCNA IZMENA* iz Celja. Družabne igre. Prijave in informacije: Agencija TEMA Celje, Gregorčičeva 5a, pp. 203. telefon ((K>3) 25-559 in 25-531 (218) Predprodaja vstopnic: Agcncija TEMA Celje Gregorčičeva 5a - KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1 - MONTENEGRO EXPRESS Celje, Stanctova 4, Bazen Hale Golovcc Celje, Dečkova 1 Na dan osrednje prireditve prodaja vstopnic tudi pri vhodu Hale Golovec. Priporočljiva vnaprejšnja prijava udeležite zaradi praktičnih razlogov. GENERALNI POKROVITELJI: EUROCOM Petrovče KOVINOTEHNA Celje - KOVINTRADE Celje - TIP »LIPA« Šentjur - MONT Kozje - NT & RC Celje - PAPIR RADEČE Radeče - ZLATARNA CELJE Celje Št. 22 - 4. junij 1992 10 Kdaj v pokoj? Zakon o pokojninskem In Invalidskem zavarovanju Je težko Izvajati - treba bo sprejeti vrsto podzakonskih aktov Te dni bodo v celjski enoti Skupnosti pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja začeli reše- vati 200 prošenj za dokup pokoj- ninskih let. Ker je cena vse prej kot sprejemljiva, bo gotovo mar- sikdo krepko premislil, ali se mu naložba splača. Za eno leto do- končanega študija oziroma časa, prebitega v vojski, je namreč treba odšteti nekaj več kot 67 tisoč to- larjev. Zakon o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. aprila, je rezultat v tem času edinega možnega kompromi- sa. Stroko\Tijaki ga upravičeno označujejo kot prehodnega, saj gotovo ne bo veljal več kot deset let. Prinesel je kar nekaj novosti. Na področju pravic je uvedel del- ne pokojnine, na novo je urejeno upravljanje in izvajanje zavaro- vanj, nekaj novosti pa je tudi na področju financiranja. Krog zava- rovancev se bistevno ni spremenil, najbolj opazna sprememba je pri kmetih oziroma pri osebah, ki se ukvarjajo s kmetijsko deja\Tiostjo. Bolj široke kot doslej so tudi pra- vice brezposelnih. Vse osebe, ki so upravičene do prejemanja nado- mestila v času brezposelnosti, so po novem obvezno zavarovane, in to ne glede na čas in vzrok prene- hanja zaposlitve. Ožji obseg pravic Novi zakon ločuje obvezno in prostovoljno zavarovanje ter za- varovanje za ožji obseg pravic. Kaj to pomeni? Pri ožjem obsegu pravic gre predvsem za zavaro- vance, ki poklicno opravljajo sa- mostojne deja\Tiosti, in tudi kme- te, ki sami določajo osnove, od ka- terih bodo plačevali prispevek. Če se odločijo za osnovo, ki ni nižja od zneska najnižje pokojninske osnove, so, kot določa zakon, za- varovani za enak obseg pravic kot delavci. Če pa se zavarujejo za nižjo osnovo, so zavarovani le za pravico do starostne, invalidske ali dnižinske pokojnine, odmerje- ne od dejanske zavarovalne osno- ve, torej za ožji obseg pravic. Prostovoljno zavarovanje že dosedanji sistem zavarova- nja je poznal neke vrste prosto- voljno zavarovanje, tako imeno- vano »podaljšano«. Vendar pa je sedanji sistem precej bolj širok, pa tudi časovnih omejitev nima. Tako se je mogoče prostovoljno zavaro- vati v času šolanja na višji in viso- ki šoli ali na podiplomskem študi- ju, v času služenja kadrovskega roka, skrbi za otroka, mlajšega od sedem let, ali za invalidno osebo, v času opravljanja kmetijske de- javnosti ali med bivanjem v tujini, če ste zakonec zavarovanca, ki je bil tja poslan. Novost pa je, da se je mogoče zavarovati tudi v času prestajanja kazni. Starostna polcojnina z novim zakonom se je za tri leta zvišala starostna meja, razen pri minimalni dobi 15 let, kjer ostane še vedno ista starost, to je za ženske 60 in za moške 65 let. Vendar pa bo pogoj povečane sta- rosti stopil v veljavo šele januarja 1997, do takrat pa se bo starost postopoma povečevala za šest me- secev na leto. Starost bo potrebna tudi pri uveljavljanju pokojnine s polno pokojninsko dobo, in sicer 40 let za moške in 35 za ženske, česar dosedanji sistem ni poznal. Predčasna polcojnina z novim zakonom so se pogoji za predčasno pokojnino precej spremenili. Spremenil se je krog možnih zavarovancev, ki lahko to pokojnino uveljavljajo, drugačni pa so tudi pogoji starosti in odme- ra pokojnine. Predčasno pokojni- no lahko uveljavljajo le zavaro- vanci, ki so letos stari 55 let in pol oziroma tisti, ki bodo leta 1997 dopolnili 58 let (moški) in bodo imeli 35 let pokojninske dobe, ženske pa morajo imeti 30 let po- kojninske dobe ter starost 50 let in pol oziroma leta 1997 53 leti. 53 let. Predčasno pokojnino lahko zavarovanci uveljavljajo le v pri- meru, če jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali likvi- dacije podjetja in jim ni mogoče zagotoviti druge zaposlitve, če so jih opredelili za tehnološke ali operativne presežke, če so invalidi II. ali III. kategorije ali pa, če so bili v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Predčasna pokojnina se bo, tako kot doslej, najprej od- merila tako kot starostna pokojni- na, nato pa se bo zmanjšala zaradi predčasnega odhoda v pokoj, in to za 1 odstotek za vsako leto manj- kajoče starosti. Delna pokojnina Takšne pokojnine v Sloveniji doslej nismo poznali. V soglasju z organizacijo oziroma delodajal- cem jo lahko uveljavljajo tisti za- varovanci, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, nimajo pa še polne pokojninske dobe (letos pomeni to za moške 60 let in pol, za ženske pa 55 let in pol). Delna pokojnina pomeni, da lahko zava- rovanec polovico delovnega časa dela in za to tudi prejema ustrezno plačilo, za polovico delovnega ča- sa pa uživa pravico do pokojnine. Po prenehanju zaposlitve je mož- na le nova pokojninska odmera glede na novo pokojninsko dobo, ne pa tudi nova odmera pokojnine glede na novo doseženo plačo. Kalco do potrebne pokojninslce dobe Poleg že uveljavljenih pogojev za dosego pokojninske dobe pri- naša novi zakon še nekaj novosti. Za Večino bodočih upokojencev, pa tudi tistih, ki pokoj uživajo že danes, je gotovo zelo dobrodošel tako imenovani dokup pokojnin- ske dobe. Po novem namreč lahko tisti zavarovanci, ki že izpolnjuje- jo pogoje za starostno pokojnino, dokupijo še največ pet let pokoj- ninske dobe. Še vedno pa velja, da se lahko pokojninska doba dokupi tudi za tako imenovane presežne delavce ali za delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje zara- di stečaja podjetja, če jim do iz- polnitve pogojev za pokojnino manjka največ pet let. Cena dokupa pokojnine je eko- nomska, odvisna je od višine po- kojnine in starosti zavarovanca. Najcenejši je dokup let za čas zak- ljučenega rednega šolanja na višji ali visoki šoli ter za čas služenja vojaškega roka. Po zadnjih izra- čunih je treba za eno leto odšteti nekaj več kot 67 tisočakov. Manj- kajoča leta si lahko dokupijo tudi tisti, ki že uživajo pokojnino, ven- dar naj si najprej izračunajo, ali se jim takšna naložba sploh splača. Če jim seveda ne gre le za čast. JANJA ŽIVULJ Direktor šteje komunalce in mrliče Pri koritu Je lepo: direktor celjske Komunale Jože Gabršček dobi ekskluzivne pogodbe, direktor pokopališke službe Franc Kelhar mrliče, delavci pa naj bodo veseli, če ne bodo leteli... Za Jožeta Gabrščka, dol- goletnega direktorja celjske- ga komunalnega podjetja, so ob prihodu Demosa na oblast v Celju pravili, da ga bodo hitro odžagali, pa se to ni zgodilo. Vsem govoricam navkljub. In novim dej- stvom. Jože Gabršček je tretjega febmarja letos registriral podjetje z imenom EKO Plus. Je njegov edini ustano- vitelj in obenem direktor, podjetje pa ima sedež kar na Mariborski 2, v stavbi, kjer je sicer sedež Ja\Tiega po- djetja Komunala Celje. Ga- bršček je združil praktično s koristnim. V svoji pisarni je direktor dveh podjetij. EKO Plus je med ostalim registri- ran za trgovino z industrij- skimi in drugimi odpadki, za zbiranja in predelavo le-teh, varstvo voda, zbiranje, skla- diščenje in predelavo oseb- nih odpadkov, projektiranje komunalnih objektov in na- prav, inženiring komunalnih infrastruktur in podobno. Torej za dejavnosti, ki jih opravljajo tudi v komunal- nem podjetju ali pa so njiho- vim zelo blizu. Svoje direktorske sposob- nosti je Gabršček dokazal na seji celjskega izvršnega sve- ta. Člani IS so podprh pred- log ljubljanskega ZOP-a, da podjetje EK-Plus zaposli 26 delavcev komunalnega po- djetja. ki naj bi bili nekakšen tehnološki višek. Njihove odpravnine (vsakemu po okoli 600 tisoč tolarjev) naj bi deponirali, vendar so našli še boljšo rešitev vsaj za Ga- brščka. Odpra\Tiine, skupaj 16 milijonov tolarjev, naj bi nakazali podjetju EKO Plus, češ da rabi denar za obratna sredstva. Gabršček je vložil v podjetje le 8 tisoč tolarjev in, seveda, ostaja lastnik. Medtem, ko Gabršček šele pripravlja teren za »okupa- cijo« celjskih komunalnih dejavnosti, pa so v občini že oddali pokopališko službo. Kdo jo je dobil? Nihče drug kot dosedanji vodja komu- naline Pokopališke službe, Franc Kelhar. Postal je na- mreč direktor zasebnega po- djetja Veking. Podjetje je vzelo v najem celjske zdajš- nje in bodoče pokojnike. In kakor da bi s tem Kelhar s svojim podjetništvom delal Celjanom uslugo, je vzel v najem dosedanje prostore, opremo in tehnološke viške Pokopališke službe. S pri- pombo, da znašajo tehnolo- ški viški v Pokopališki službi po strokovnem elaboratu re- ci in piši 1 (enega) delavca. Medtem ko sta se izvršni svet in vodstvo celjske ko- munale žogala z delavci ozi- roma takoimenovanimi ka- drovskimi presežki, delavci komunale o tem niso vedeli nič. Širile so se le zastrašujo- če govorice, da bodo pol lju- di zabrisali na cesto. Tako se je napletlo, da so delavce in sindikat o tem natančneje obvestili šele prejšnji teden. Gabršček je poprej govoril le o 69 delavcih, ki jih je treba »rešiti«. Sodeč po nekaterih zapisnikih pa v Komunali niti sredi maja še ni bil izde- lan poimenski seznam od- večnih delavcev. Pa čeprav so se že nekaj tednov prej zmenili na občini, kam in koliko jih bodo vtaknili. Sindikat je torej dobil po- imenski seznam prejšnji te- den, 27. maja se je nato se- stal in ugotovil, da zadeve v komunali malce čudno di- šijo. Zato je priporočil de- lavskemu svetu Komunale, naj o poimenskem seznamu »odvečnih« delavcev ne raz- pravlja. Delavski svet Ko- munale je v petek, 29. maja. priporočilo sindikata upo- števal. Razpravo o »tehnolo- ških viških« je »preložil za nedoločen čas«. Po sedanjih razlagah naj bi izmed 69 odvečnih delav- cev 55 delavcev nekako rešili s prezaposlitvami v privat- nih podjetjih vodje pokopa- liške službe in direktorja Komunale, 14 pa naj bi jih bilo dokončno odveč. Vsaj sodeč po elaboratu, ki ga je pripravil ljubljanski Zavod za organizacijo poslovanja, ki je Celjanom hudo pri srcu in je pisal že kar nekaj ela- boratov. Kakorkoli, nekam sumlji- vo je, da se Celjanom tako na vrat na nos mudi »reorgani- zirati« Javno podjetje komu- nala Celje. Že res, da jih k te- mu zavezuje priporočilo ob- činske skupščine, vendar v njem prav nič ne piše, da je treba Komunalo dati njene- mu direktorju. BRANE PIANO Po Gabrščku Gabršček* Prva faza reorganizacije celjskega javnega podjetja Komunala naj bi po odločitvi IS stekla s 1. majem, pogod- be, ki bi urejale odnose med JP Komu- nala in novim zasebnim podjetjem Ve- king (pokopališke storitve) ter meša- nim podjetjem CE-KA, so pripravlje- ne. Za podpis pogodbe z Vekingom ni posebnih zadržkov, zapletlo pa se je pri mešanem podjetju CE-KA. V Slo- veniji namreč zaradi nesprejete last- ninske zakonodaje velja moratorij na družbeno lastnino, v Celju oziroma v JP Komunala, pa bi morali dobiti soglasje Agencije RS za pospešeno prestrukturiranje gospodarstva in prenovo podjetij. Za soglasje so že za- prosili. Prva faza reorganizacije JP Komu- nala Celje zajema izločitev nekaterih dejavnosti (urejanje ulic, trgov, cest in krasitev naselij ter urejanje treh od skupno enajstih pokopališč in poko- pališko ter pogodbeno dejavnost), ki naj bi jih opravljali novi podjetji CE- KA in Veking. Občinska vlada se je zavezala, da bo sodelovala v urejanju vseh odnosov med JP Komunala (v drugi fazi pa okrnjenim javnim po- djetjem) in novimi podjetji, kar pome- ni tudi preverjanje pogodb ter pomoč pri pridobivanju vseh potrebnih so- glasij. Celjski IS je obema novima podjet- jema za določen čas podelil koncesije za opravljanje navedenih dejavnosti (Vekingu do konca leta 93, CE-KA pa do konca leta 94), po tem roku pa bi obe podjetji spet lahko kandidirali za pridobitev koncesij, podeljenih z jav- nim razpisom. V občini ocenjujejo, da bo v tem času že ustvarjen trg ponud- be, z dodelitvijo koncesij obema po- djetjema pa bi tudi rešili določeno šte- vilo zdaj v JP Komunala zaposlenih delavcev ter zagotovili kakovost sto- ritev. Viški delavcev v pn i fazi reorgani- zacije JP Komunala še niso posebej pereč problem - del naj bi jih namreč zaposlili novi podjetji, preostali del (iz Pokopališke službe eden, iz zdajšnje poslovne enote CE-KA 26) pa naj bi ostal znotraj JP Komunala. Direktor JP Komunala Jože Gabršček je ves čas pogovorov o reorganizaciji zagotav- ljal, da na cesti ne bo ostal nihče. O tem, komu bodo našli delovno me- sto znotraj javnega podjetja oziroma novih podjetij v mešani oziroma za- sebni lasti, pa bo odločala ocena nje- govega dela v preteklosti. Ob dejstvu, da je edini lastnik in tudi direktor novega zasebnega po- djetja EKO-Plus zdajšnji direktor JP Komunala Celje Jože Gabršček, pa v celjskem izvršnem svetu zagotavlja- jo, da do nepravilnosti ne bo prišlo. Po besedah sekretarja IS Aleša Vrečka bo sočasno z vstopom podjetja EKO-Plus v drugo fazo reorganizacije JP Komu- nala objavljen razpis za direktorja Komunale. Ce le-ta ne bo pravočasno izbran, bo odnose s podjetjem EKO- Plus urejal v. d. direktorja Komunale, ki ga bodo na hitrico izbrali. Prepro- sto povedano - do odnosa Gabršček proti Gabrščku oziroma Gabršček za Gabrščka v Celju naj ne bi prišlo. IVANA STAMEJČIČ Št. 22 - 4. junij 1992 11 Vojna preporodila narodov značaj Obramboslovni kolokvij v Pekrah Je umestil slovensko vojno v zgodovinski prostor Kmalu bo minilo leto dni od začetka bliskoNate vojne v Slo- veniji. Seveda, če za začetek vojne štejemo jutro 27. junija, ko so tanki Jugoslovanske ar- made ob dveh zjutraj krenili proti Brniku. Za mnoge pa je še vedno di- skutabilno tudi to, če je v slo- venskem desetdnevnem spo- padu res šlo za vojno. Nekate- re podrobnosti, pomembne za razplet »tistih usodnih desetih junijskih dni« z obravnavo z zgodovinske razdalje dobi- vajo na teži. To je pokazal tudi kolokvij Analiza vojne v Slo- veniji in na Hrvaškem ob kon- cu maja v Pekrah pri Mari- boru. Psiliološica vojna Kolokvij so pripravili Obramboslovno društvo Slo- venije, Obramboslovni razi- skovalni center Fakultete za družbene vede in 7. pokrajin- ski štab za teritorialno obram- bo Maribor v spomin na lanske »pekrške dogodke«, ko naj bi se začela »neformalna vojna« proti Sloveniji. Takrat je Ju- goslovanska armada izzivala pripadnike Teritorialne obrambe, ki so se usposabljali v učnem centru Pekre in ga blokirala, ugrabila slovenske- ga častnika Vladimirja Milo- ševiča, dan kasneje, ko so se tanki vračali v vojašnico, pa je eden povozil slovenskega dr- žavljana Josipa Šimčika. To je bila prva žrtev slovenskega osamosvajanja, s temi dejanji pa je armada dala vedeti, da bo s silo poskušala preprečiti osamosvojitev Slovenije. Na kolokviju so bile zato v večini ocene, da se je že takrat začela agresija na Slovenijo in kot je dejal poveljnik TO general Ja- nez Slapar, »če bi klonili v Pe- krah, skoraj z gotovostjo tr- dim, da TO ne bi bila sposobna za oboroženi konflikt.« Slovenski obrambni mini- ster Janez Janša, ki se kolokvi- ja ni udeležil, za čas pekrskih dogodkov meni, da armada še ni bila pripravljena na večje posege v Sloveniji. Njen načrt je bil, da z demonstracijo sile Slovenijo prisili, da razpusti oba učna centra. JA je po nje- govem mnenju naredila napa- ko, ker je pritisk na Slovenijo skoncentrirala le na eni točki, drugje pa njene enote razen posebnih enot niso bile pri- pravljene. Če bi delovali na večih točkah, bi se slovenske obrambne sile težje upirale, vendar Janša priznava, da so storili napako, ker so dopusti- li, da so vojaški specialci ugra- bili poveljnika pokrajinskega štaba. Tudi Igorja Bavčarja ni bilo v Pekre, čeprav je bil najav- ljen. Za lanski konflikt v Pe- krah pa pravi, da ga je razu- mel kot povod za to, da se je lahko začela širša eskalacija konflikta, kar so pričakovali ves čas od ustanovitve učnih centrov in da so lahko preiz- kusili nekatere obrambne ukrepe, ki so jih potem upora- bili v vojni: takrat armadi, po- dobno kot pri zavzetju repu- bliškega štaba TO v Ljubljani, odklopili elektriko, vodo, tele- fone, blokirali komunikacije, itn. »To je bila čisto prava vojna« Vojni v Sloveniji se torej ni dalo izogniti, »pekrška uver- tura« ni mogla ostati pri tem. Toda, ali je spopopade v Slo- veniji sploh mogoče šteti za vojno? Po dr. Antonu Beblerju, znanem vojaškem analitiku in bodočem slovenskem velepo- slaniku v Švici, so kriteriji za opredelitev vojne zaporedje oboroženih spopadov, stopnja organiziranosti oboroženega boja, intenzivnost spopadov, neobvladljivi razmah nasilja in kriminala. V Sloveniji po Beblerjevem mnenju ni prišlo do spopada glavnine sil obeh strani, marveč je spopad imel značilnosti vojne z vidika or- ganiziranosti boja, zato spo- pada v Sloveniji po njegovem mnenju ni mogoče šteti za vojno. Njegovega mnenja pa ni de- lil general Janez Slapar. 72 oboroženih spopadov med ar- madnimi in slovenskimi silami je po Slaparjevem mnenju za- dosten razlog, da imamo spo- pade v Sloveniji za vojno. Si- cer pa je bila Slovenija pri- pravljena na vojno: v okviru načrta Kamen so izdelali ukrepe za varovanje slovenske meje in pomembnih objektov, načrt Kobra je zajemal ko- mandoske akcije, načrt Pre- mik selitev enot iz matičnih pokrajin, v okviru načrta Na- bava so določili postopke za praznenje vojaških sldadišč, načrt Jezero pa je določal pri- pravo zbirnih centrov za pre- begle vojake in oficirje. Teritorialna obramba je do začetka agresije na Slovenijo imela pripravljenih 85 skupin za oviranje, 92 protioklepnih skupin, 378 čet, 94 bataljanov, 34 tisoč kosov pehotnega orož- ja, 11 milijonov kosov mimici- je, 2 tisoč kosov protioklepne- ga orožja, 40 protiletalskih ra- ket in 1000 protitankovskih min. S temi sredstvi bi zmogli uničiti 180 tankov ali dvakrat več oklepnih transporterjev. Jugoslovanska armada je ime- la v Sloveniji 20 tisoč vojakov, 140 tankov, 200 oklepnih tran- sporterjev, Slovenijo pa naj bi napadalo 60 letal. Teritorialna obramba je imela 26. junija aktiviranih 20 tisoč pripad- nikov. Akademsko razpravo o voj- ni in nevojni je spodbudil tudi vojaški analitik mag. Teodor Geršak. Kot da bi slišal za mo- rebitne očitke, da ni pravilno napovedoval razpleta v Bosni in Hercegovini, kjer naj po njegovem ne bi prišlo do vojne, je svoje napovedi znova imel za upravičene. Po njegovem v Bosni in Hercegovini ne gre za vojno, ampak za navaden teror in do prave vojne z jasno lociranimi frontami in na eni strani tudi formacijami ne bo prišlo. Vojna v BIH je »libano- nizirana«, v okviru nacional- nih, etničnih, verskih in poli- tičnih nasprotovanj se med se- boj spopadajo vojske, skupine, milice, vasi, klani in zaradi ta- ke razpršenosti interesov in sil terorju in ne vojni, še dolgo ne bo videti konca, čeprav pa je zaradi mednarodne interven- cije mogoče pričakovati, da bodo boji izgubili na intenziv- nosti. »Neposredni prenos vojne je Icaos« Pomemben vidik slovenske vojne je z dodatnimi podrob- nostmi na temo informativno- propagandna dejavnost v voj- ni analiziral tudi minister za informiranje Jelko Kacin. Pro- slavljeni »spokesman« na ti- skovnih konferencah, je prvi v svet lansiral »vest, da je Ju- goslovanska armada agresor- ska« in prvi je »beograjske« in druge tuje novinarje poučeval, »da Jugoslovanska armada ne more zavarovati mejnih pre- hodov, ker Jugoslavija ne meji na Avstrijo in Italijo.« Kacin je za svoje suverene nastope de- jal, da izvirajo iz tega, ker je izražal nacionalni interes in ker je imel zelo široka poobla- stila vlade in parlamenta. V začetku je bilo, nadaljuje Kacin, medije težko prepriča- ti, da je potrebno izdelati vse- binski in tehnološki sistem za »kolektivno medijsko terapi- jo« Slovencev in seveda tudi agresorja, saj so uredniki me- nili, da gre za pritiske na svo- bodo novinarjev. To se je po njegovem pokazalo v Bosni in Hercegovini, pri čemer je kri- tiziral princip »neposrednega prenosa vojne in pogajanj«, kar je delala RTV BiH, saj to pri ljudeh sproža zmedo in strah. »Napačne in napihnjene informacije lahko pomenijo nekaj tisoč novih beguncev, takšno zastraševanje pa je tudi cilj agresorja.« Na vprašanje ali so se v ministrstvu za infor- miranje šli tudi propagando, je Kacin odgovoril pritrdilno; »da, kadar je to bilo potreb- no«. Vendar ne toliko med voj- no, kot pred njo, ko so mani- pulirali s sredstvi za TO in ko- ličinami orožja in pred poslan- ci zato, da bi odvrnili Jugoslo- vansko armado od intervenci- je. Kacin je razkril, da jim ve- likokrat niso verjeli, kot na primer na začetku vojne, ko sc Rašeto opozorili, da imajo pri- tiletalske rakete. Ko so sklatili prva dva helikopterja, pa j( Rašeta panično klical v Ljub- ljano: »Pa kako ste mogli?« Balican ni več stratešica točica Vojna v Sloveniji, ki je bih uvod v vojno na Hrvaškem ii Bosni in Hercegovini, se j( zgodila v času neodetanta, po jasnjuje v svoji analizi dr. An ton Bebler, v času umika ne katerih zvrsti konvencional nega, jedrskega in kemičneg; orožja v Srednji Evropi, v časi mirnega razpada vzhodneg; socialističnega bloka in Sov- jetske zveze. To je vplivalo nč dezintegracijske procese v Ju goslaviji, z razpadom Sovjet- ske zveze pa je prišlo tudi d( drastičnega zmanjševanja ge- ostrateškega pomena Balkanč in tudi Slovenije. Komunika- cija Maribor-Trst in Postojn- ska vrata niso bile več točkt izrednega strateškega pome- na. S tem je doktrina, da bi morebitni spopad na Balkanu pomenil uvod v kontinentalno in 3. svetovno vojno izgubila na veljavi. ROBERT GORJANC Morda najpomembnejšo misel na kolokviju je izrekel uvodni- čar, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je dejal, »da je ta vojna preporodila nacionalni znčaj Slovencev, saj je bil cilj, ki smo ga branili, jasen, pre- poznaven, stopnja identifika- cije ljudi pa maksimalna. Na- roda, ki tako enotno in trdno verjame v svojo resnico in pra- vičnost svoje odločitve, ni mo- goče premagati«, je poudaril Milan Kučan. V Jugoslavanski armadi je bilo 124 generalov, 68 jih še živi v Sloveniji, 40 pa je še aktiv- nih. Med tistimi, ki so ostali najdlje v JA so slovenski orga- ni za notranje zadeve vložili tožbe proti generalu Konradu Kolšku (ki živi v Beogradu in je v armadnem postopku zara- di neustreznih ukazov v slo- venski vojni) in proti generalu Marjanu Čadu. Dr. Anton Grizold je predla- gal, da bi v Sloveniji ustanovi- li Svet za nacionalno varnost, s katerim bi okrepili usklajeno delovanje slovenske vojske, organov za notranje zadeve in drugih pomembnih državnih struktur. V zvezi z »nacional- no varnostjo« je predsedstvo Republike Slovenije že spreje- lo pomemben dokument Izho- dišča zasnove nacionalne var- nosti. »Neposredni prenos vojne je kaos« Mladi za napredek Celja Akcija raziskovalne In Inovacijske dejavnosti šolajoče mladine v Celju prerašča v projekt - Celjani bi radi nacionalni model mladinskega raziskovalnega dela Po trinajstih letih obstoja akcija ^Iladi za napredek Celja letos prerašča y projekt, sestavljen iz sedmih podpro- Jektov, za katerega bodo v občini na- •"enili nekaj manj kot 5 milijonov to- larjev. Razvoj raziskovalno-inovacij- ?kega dela mladih, v katerem letošnje Šolsko leto s 150 raziskovalnimi nalo- gami sodelujejo učenci desetih osnov- '''h in osmih srednjih šol, so na svoji ?adnji seji podprli tudi člani celjskega 'zvršnega sveta. Projekt Mladi za napredek Celja naj v bodoče razen raziskovalnih nalog Osnovnošolcev in srednješolcev vklju- ^^^val tudi udeležbo na tekmovanjih iz '"azličnih znanj, raziskovalnih taborih poletnih raziskovalnih šolah, stro- kovno izpopolnjevanje učiteljev-men- torjev, koordinacijo raziskovalne de- javnosti ter odkrivanje in razvoj mla- dih talentov. Vsi podprojekti so fi- nančno ovrednoteni, ob njihovem zak- ljučku pa bodo v sekretariatu za druž- bene dejavnosti izdelali natančno fi- nančno poročilo o porabi predvidenih nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev. V izvršnem svetu so se zavzeli še za dodatno stimuliranje posameznih šol, kjer temu področju namenjajo največ pozornosti, ter večjo afirmacijo mla- dih raziskovalcev. Ob tem v Celju računajo na boljšo koordinacijo raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, saj zdaj ob Ljubljani in Mariboru, kjer so v veliko pomoč viso- košolske ustanove, bolj organizirano delujejo le na Celjskem. Predlagajo tu- di, da bi v Sloveniji izdelali nacionalni model oziroma program mladinske ra- ziskovalne dejavnosti. IS V Celju pripravljajo celovito predsta- vitev raziskovalnega dela mladih v le- tošnjem šolskem letu na prireditvi v torek, 9. junija, v Narodnem domu. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi po- seben bilten, v katerem bodo objavlje- ni povzetki raziskovalnih nalog in vsi vidnejši dosežki raziskovalne dejavno- sti v tem obdobju. ERA, d.d. Velenje Prešernova 10 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnih prostorov (trgovina in skladiš- če) v stavbi Stari trg 22, Velenje, velikosti 397 m^ neto površine. Izklicna cena za navedene prostore je 500.000 DEM. Javna dražba bo 19. 6. 1992 ob 11,00 uri na sedežu podjetja ERA, Prešemova 10, Velenje. POGOJI JAVNE DRAŽBE: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osetje, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slove- nije. 2. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varš- čino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št. 52800-601-22935 ERA d.d., Velenje. 3. Varščina je uspešnemu ponudniku vračunana v kup- nino, drugim ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, varščino vrnemo v 3 dneh brez obresti. 4. Uspešni kupec mora skleniti pogodbo v 7 dneh po končani javni dražbi in v celoti plačati kupnino v 14 dneh po sklenitvi pogodbe. 5. Kupnino plača kupec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 6. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 7. Nepremičnino prodamo po načelu »videno-kup- Ijeno«. 8. Ogled je po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije po tel. 853-151 int. (248, 284) Št. 22 - 4. junij 1992 12 Prelep večer spominov Francoski krožek napoinii dvorano SLG Ceije in jo navdušii Na celjski Gimnaziji že pet- najst let deluje francoski kro- žek pod mentorstvom profe- sorjev Slavka in Carmen Der- žek. V minulih letih so pripra- vili štiri predstave in vselej poželi z njimi uspeh pri občin- stvu. Minulo sredo pa so pri- pravili Večer spominov, na ka- terem so se predstavili z od- lomki iz treh predstav. Dvora- na SLG Celje, ki jim jo je na široko odprl upravnik Borut Alujevič, obenem jim je na po- moč priskočil tudi kot režiser predstave, je bila polna do zadnjega kotička. Prireditev je povezovala Manca Janežič, ki je ob zak- ljučku izrekla obema profe- sorjema priznanje, ko je deja- la, da bi si takšnih profesorjev dijaki želeli čim več. Vsi na- stopajoči pa so se po predstavi strinjali, da so se s tem, ko so sodelovali v francoskem krož- ku, veliko tudi naučili. Večer spominov je pričel Franjo Bobinac, ki je obisko- val francoski krožek pred pet- najstimi leti, ko so pripravili predstavo Je suis comme je su- is. Franjo Bobinac, včasih priznani pevec slovenske za- bavne glasbe, je danes uspešen menedžer v Gorenju. Kljub te- mu je v sredo našel čas in se s kitaro ponovno predstavil celjskemu občinstvu. Iz njego- ve generacije se je predstavil tudi Anton Šepetavc, danes profesor francoščine in slo- venskega jezika na celjski Gimnaziji. Žal na prireditvi ni bilo ni- kogar iz generacije, ki je pred trinajstimi leti uprizorila eno- dejanko Embrassons-nous, Folleville, zato pa jih je bilo več iz tiste, ki je gimnazijo obiskovala pred šestimi leti. Ti so uprizorili Exuperyevega Malega princa ter večer šanso- nov, z odlomki pa so se v sredo predstavili Daša Škapin, Mir- jam Firnat-Tomič, občinstvo je z izjemnim glasom tudi to- krat navdušila Andreja Za- konjšek, ki obiskuje konserva- torij v avstrijskem Gradcu, kjer študira solo petje. Tudi Thea Friškovec in Boštjan Bratuša sta bila iz generacije, ki je za že omenjeno predstavo prejela leta 1986 zlato Linhar- tovo značko, ki jo je franco- skemu krožku podelila ZKO Slovenije za posebno kultivi- rano obliko žanrskega na- stopa. Nazadnje je francoski kro- žek pripravil predstavo lani. Odločili so se za delo lonesca La lecon. Na Večeru spominov pa se je z odlomkom predstavil Miha Alujevič. S to predstavo so mladi gimnazijci gostovali v Zagrebškem gledališču Ga- vela, v Šentjakobskem gleda- lišču v Ljubljani ter se udele- žili mednarodnega gledališke- ga festivala v Francoskem La Roche sur Yon. Večer spominov je bil le en- kratna prireditev, ki je ne na- meravajo ponoviti, je po pred- stavi povedal profesor Slavko Deržek. Obenem je poudaril. da nameravata z ženo v pri- hodnje še pripraviti z gimna- zijci kakšno predstavo, ker pa to zahteva veliko dodatnega dela in ker vsaka generacija morda v svojih vrstah nima to- liko za to navdušenih dijakov, te predstave niso nastajale vsako leto. Ob prireditvi so v gledali- škem foyerju pripravili še raz- stavo fotografij iz minulih predstav, bivši dijaki pa so se pomudili še na družabni prire- ditvi, kjer ni manjkalo profe- sorjev in drugih povabljenih gostov. Nad predstavo je bil navdušen tudi profesor dr. Vladimir Pogačnik s Filozof- ske fakultete, ki si je ogledal vse predstave francoskega krožka v minulih letih in o njih izrekel pohvalno mnenje. Na čisto običajno sončno sredo, sredi maja, je torej celj- ski teater sprejel kopico obi- skovalcev iz vrst bivših in se- danjih gimnazijcev, ki so na- stopajočim na koncu pritegnili s pesmijo na Večeru spominov, ki je bil na dovolj visoki kako- vostni ravni, pa čeprav so se nastopajoči nanjo pripravljali zelo malo. Bil je lep, nostalgi- čen in spontan večer, všečen vsem, ki so si ga (gledali. NATA^ GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Daša Škapin in Miljam Pimat-Tomič sta se predstavili z odlom- kom iz Exuperyevega Malega princa. Franjo Bobinac je glasbo sicer zamenjal za menedžerstvo, kljub temu pa mu gre petje še dobro od glasu, so se strinjali obiskovalci Večera spominov. zapisovanja Zapora preživetja čeprav je Miodrag Vesko- vič, selektor ženske košarkar- ske reprezentance Zvezne re- publike Jugoslavije, dejal, da so sankcije, ki jih je proti Srbi- ji in Črni gori sprejel varnostni svet Združenih narodov, »po- vsem nespametna odločitev,« Branko Bulatovič, predsednik nogometne zveze Srbije in Čr- ne gore, pa ne more verjeti, da kar »čez noč športniki niso več državljani vsega sveta,« je ukrepe pozdravil ves — tudi športni - svet. Še več, ravno svet, ki se vrti okrog športa je bil tisti, ki je ukrepe začel ta- koj izvrševati; UEFA in FIFA sta reprezentanco Zvezne re- publike Jugoslavije, ki se je že pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu na Švedskem, še pred sestankom najvišjih organov v evropski in svetovni nogometni organiza- ciji, poslali domov. Seveda ukrepi na športnem področju niso najhujši ukrepi, imajo pa vsekakor svojevrstno simbo- lično moč: kako prepričati preprostega Srba, ki somu ves čas lagali, da Srbija sicer iz- gublja prijatelje, ima pa še ne- katere, ki je ne bodo nikoli za- pustili? Kako razložiti kmetu iz okolice Vranja, da njegova država, v katero je tako zelo verjel, ne bo smela nastopiti na Olimpijskih igrah?Z drugi- mi besedami, če Srbije ni pri- zadela prepoved letalskega prometa, prepoved gospodar- skega sodelovanja, naftni em- bargo, pa jo je šok na šport- nem polju. Moč ukrepov na področju kulture in znanosti je nekako ekvivalentna tisti, ki jo naha- jamo na področju športa. Moč je skratka v njihovi simbolični vrednosti, ki pa bo za razliko od športa funkcionirala bolj navzven. Preprostega Srba prav malo oziroma nič ne bri- ga ali bo npr. Srpsko narodno pozorište letos imelo kakšno gostovanje ali ne. Briga pa ta na videz precej banalen ukrep vse tiste, ki vodijo srbsko-čr- nogorsko politiko, kulturno politiko. Če kdo drug ne, se vsaj ti morajo zavedati, da ima osamitev na področju kulture, umetnosti ter znanosti (slednje pravzaprav nekoliko manj) lahko dolgotrajne oziroma trajne posledice. Niti šport, ni- ti politika, niti ekonomija, niti znanost, ne morejo storiti ti- stega, kar lahko le umetnost in kultura: absolvirati planetar- nega duha. Da se takoj razumemo: to seveda ne pomeni zgolj nemoč nastopanja srbskih in črno- gorskih kulturnikov ter umet- nikov v tujini, to ne pomeni zgolj zapiranja meja pred pri- hodom srbske in črnogorske kulture ter umetnosti v »beli svet«, to ni zgolj odklanjanje srbskega in črnogorskega du- hovnega blaga, ni zgolj prepo- ved promoviranja lastne kul- turne in umetnostne dediščine ter ustvarjalnosti, marveč po- meni ta zapora predvsem no- tranje gnitje sicer močne in vsega spoštovanja vredne srb- ske umetnosti. Medtem ko bo- sta tako kultura kot umetnost precej preprosto in brez večjih pretresov preživeli brez lastne navzočnosti v Evropi in v sve- tu, pa ne bosta preživeli »zapr- tih pip«, po katerih dotekajo na Balkanski polotok idejni ter sploh kulturno umetniški vplivi. Drugače povedano, če-\ prav bodo nekateri posamez- niki še vedno nastopali in se udejstvovali v najvišjih, kul- turno-umetniških krogih tega sveta, s tem ne bodo mogli in najbrž tudi ne želeli - zastopati države, ki se je v mednarodno izolacijo potisnila v bistvu kulturne ustvarjalnosti, ki bo v vsakem primeru začela iz- gubljati svojo identiteto. Zakaj pa mislite, da Ameri- čani tako norijo in vedno bolj iščejo lastne korenine, lastno kulturo ter umetnostno dediš- čino in ustvarjalnost? Zgolj zaradi proslavljanja petstolet- nice? TADEJ ČATER Piše Tadej Čater Eldorado rimsice Celeie Vaivasorjeva nagrada Veri Koišek v Cankarjevem domu v Ljubljani so prejšnji teden podelili Valvasorjeva prizna- nja oziroma nagrade. Najvišje priznanje Skupnosti muzejev Slovenije, Valvasorjevo nagra- do za življenjsko delo, je to- krat prejela Vera Koišek, dipl. arheologinja in muzejska sve- tovalka ter kustosinja za an- tično arheologijo, ki je v letih od 1971 do 1991 opravljala na- loge ravnateljice Pokrajinske- ga muzeja v Celju. Antični Celei se je Vera Koi- šek kot mlada in obetavna ra- ziskovalka predala z vsem sr- cem že leta 1955, ko se je po končanem študiju zaposlila v celjskem Pokrajinskem mu- zeju. Ves njen raziskovalni in študijski opus je od takrat da- lje pa vse do danes najtesneje povezan z antično dobo oziro- ma rimskim obdobjem arhe- ološko izredno pestre in boga- te Celeie. »Za antičnega arhe- ologa je Celje z okolico res pravi eldorado. Človek bi lah- ko preživel dve življenjski do- bi, pa bi imel še vedno veliko dela,« pripoveduje o svoji lju- bezni in navezanosti na Celeio, ki ji še danes, ko je stopila v vrste upokojencev, ne da mi- na in ne dopušča predaha. Vera Koišek je pri arheolo- ških raziskavah rimskega me- sta Celeia vodila okoli petnajst arheoloških akcij in izsledke teh najdb ter raziskav objav- ljala v strokovnih revijah. So- delovala je na številnih kon- gresih in simpozijih, tako do- ma kot v tujini, kjer je pred- stavljala svoje referate na te- mo Celeia. Kmalu po prihodu v Celje in Pokraiinski muzej se je z mla- do generacijo sodelavcev lotila postavitev stalnih razstav. So- časno z obnovo Stare grofije je bilo treba urediti številne raz- stavne depoje. Ko so h grofiji zgradili prizidek, je bila Vera Koišek spet gonilna sila pri ureditvi stalne arheološke raz- stave, lapidarija na prostem, v prvem nadstropju prizidka pa sta zaživeli kulturna in umetnostno zgodovinska zbir- ka. Nastala je stalna razstava Alme Karlinove, etnološka zbirka na temo ljudske umet- nosti ter zbirka libojske kera- mike, skupaj s savinjsko. So- časno je bdela tudi nad numiz- matično zbirko kovancev iz obdobij od Rimljanov do časa Franca Jožefa. Leta 1963 je s sodelavci postavila lapidarij, ki so ga na sedanjo lokacijo preselili z dvorišča stare glas- bene šole. Ogromno zaslug pa ima Val- vasorjeva nagrajenka tudi pri obnovi šempetrske rimske ne- kropole. Poldrugo leto je bila nenehno na terenu in iskala, kopala na mrazu in na vročini, v vetru in v dežju. »Za arhe- ologa pomeni vsakršno novo odkritje neizmerno veselje in za to se splača delati, četudi v težkih pogojih. Še bolj napo- ren pa je bil ta naš večni lov za denarjem, ki je bil muzejski dejavnosti vedno pičlo odmer- jen. Bila so obdobja, ko je bilo treba dati res vse od sebe, sicer bi delo zastalo in bi danes ne imeli tega, s čimer se lahko upravičeno pohvalimo,« pravi Vera Koišek, ki v svoji skrom- nosti nad družbenimi prizna- nji ni posebno navdušena. Po- vsem normalno se ji zdi, da je dosegla tudi to, da je celjski Pokrajinski muzej že nekaj let uradno v druščini muzejev Evrope in da tuji strokovnjaki radi prihajajo v ta celjski et- nološki biser, v muzej, ki je maja letos dokaj neopazno do- čakal svojo sto deseto oblet- nico. In če je bilo Veri Kolškovi etnološko raziskovalno delo vedno v užitek, je bila ob njem tudi nemalokdaj razočarana. Odnos družbene skupnosti do muzejev ni bil namreč nikoli posebno prijazen. »Vsaki novi občinski garnituri smo morali vedno znova dopovedovati kdo smo, zakaj smo, kaj hoče- mo in kaj potrebujemo. Vedno so nas imeli za nekakšne eliti- ste, ker pač nismo dovoljevali posegov, ki si jih je kdo izmi- slil. Eden takšnih posegov v naše delo je bila na primer parola »muzeje v tovarne«, na kar pa, jasno, nismo mogli pri- stati. Sploh pa sem imela ne- nehno občutek, da je bil Po- krajinski muzej druga violina, vedno za Muzejem revolucije, zdajšnjim Muzejem novejše zgodovine.« Kot upokojenka ima Vera Koišek še vedno veliko dela in mnogo načrtov. Kot pravi, ima zdaj boljše pogoje za ustvarja- nje, ker ima več miru. Veliko časa preživi v svoji delovni so- bici, ko se ob koncu tedna od- pravi na svoj vikend v Zalo- žah, pa pograbi kupe študij- skega in delovnega gradiva, in ga nese s seboj. »Za vsak pri- mer,« pravi, »saj nikoli ne veš, kdaj te zgrabi želja po brska- nju, zbiranju in pisanju.« Tre- nutno ji ne dajo miru izsledki o antičnih freskah Celeie. MARJELA AGREŽ naceuskih Platnih BUGSV, ZDA, 1992 gangsterska melodrama Režija: Barry Levinson (Rain Man, Dobro jutro, Vietnam). Igrajo: Warren Beatty, An- nete Benning, Harvey Ke- itel, Ben Kingsley, Joe Mantegna. Razkošen gangsterski ep, zgodba o legendarnem gangsterju Bugsyju Sieglu, ustanovitelju in konstruk- torju hazarderskega Las Vegasa, in njegovi romanci z lahkoživko Virginijo Hill: Bugsy - sinonim za človeka, ki so ga izigrale lastne sanje: hotel je biti filmska zvezda, postal je legendami gangster. Kako zelo usodno! Kajti, če ne bi bilo Hollywo- oda, Benjamin Bugsy Siegel ne bi ustvaril Las Vegasa. Pa ga je, saj je želel biti slavnejši od Clarka Gabla. Warren Beatty (Siegel) nikoli ni skrival, da je Gable njegov vzor, in režiser Levinson ni nikoli zanikal, da so filmske zvezde njegova šibka točka. Sicer pa je bil Hollywood že od nekdaj fasciniran z bliščem, junaštvom, romancami in intrigami. In kot tak je fasciniral Siegela, ko je po nalogu Lucky Luciana prišel kontrolirat spektakel na Zahodni obali. S šarmom in z brezhibnim vedenjem je hitro osvojil zvezdnike in producente. Nihče od njih pa ga ni smel klicati »ljubkovalno«: »Only guys I don't like call me Bugsy.« V 90-tih gangster ostane gangster in Bugsy je predvsem film o gangsterju, ki mu je hollywoodski glamour služil za krinko, s katero je prikrival svojo temno, nasilniško in sociopatološko osebnost. O njej je vedela največ starleta Virginia »Flamingo« Hill (A. Benning). Bugsyjevi zavezniki in nasprotniki so Harvey Keitel, Ben Kingsley, Elliot Gould in Joe Mantegna. Št. 22 - 4. junij 1992 13 I____ Pojte, pojte, drobne ptice! Meanaroanl mlaainski pevski tesilval - za prllateljstvo In mir v minulih dneh, od 29. do 31. maja, so pevci iz Sloveni- je, Hrvaške, Poljske, Mad- žarske, Avstrije, Češke in Makedonije pomladili mesto ob Savinji in potrdili, da je mogoče z glasbo stkati naj- lepše niti duše in srca. Čeprav zaradi danih raz- mer okrnjen »nadomestni« festival (jubilejni, dvajseti, bo prihochije leto), je v Celje prinesel svežino in zborov- sko pesem, ki ji je v Narod- nem domu, žal, prisluhnilo premalo ljudi, a je po drugi strani pokazal, da je nekoč festival že imel tudi višjo ka- kovostno raven in da je bil po številu tekmovalnih zbo- rov veliko bogatejši. Da bo spet tako, se bodo organiza- torji, Zavod za kulturne pri- reditve Celje, trudili še na- prej, tudi s spremnimi prire- ditvami, ki so bile letos zelo odmevne, saj se je na Tomši- čevem trgu, kjer je muziciral ansambel Trinajsto prase, in v nedrjih starega obzidja ob Vodnem stolpu zbralo precej poslušalcev. Dogodek svoje vrste je bil vsekakor množični koncert v Mestnem parku, kjer je na- stopilo štiriintrideset zborov osnovnih šol iz vse Slovenije, pa tudi tuji zbori. Dirigent je bil prof. Edvard Goršič, pi- halni orkester glasbene šole Celje pa je vodil Albert Za- veršnik.Park je bil prepoln cvetja in petja, vedrine in mladostne razposajenosti. Slavnostni govornik, predsednik predsedstva Re- publike Slovenije Milan Ku- čan, je mladim pevcem in poslušalcem v svojem govoru med drugim položil na srce in jim priporočil: »Pojte, ve- selite se življenja in prija- teljstva. Imejte se radi! Sto- rite tudi vi vse, da se bodo lahko čim prej spet na vašem festivalu oglasili pevski vrst- niki iz Sarajeva in Tuzle, Mostarja in Zadra, Skopja in Prištine, iz Osijeka in Vuko- varja, toda tudi iz Beograda in Podgorice. Glasba je uni- verzalna govorica človeštva in res jo lahko razumemo prav vsi. Povrhu ima še to moč, da je res za korajžo vo- jakom in pretepačem, da pa po drugi strani spodbuja k dobroti, lepoti in prijazno- sti bolj kot karkoli drugega na tem svetu in je zato pri tem čisto pri temelju člove- ške sreče. To, drugo pesem pojte! Tako bo celjski mla- dinski pevski festival nada- ljeval in krepil plemenito izročilo velike glasbene in miru ter blaginji ljudi privr- žene prireditve mladine iz vse Evrope!« Relcii so... Marko Studen, svetovalec pri Zvezi kulturnih organi- zacij Slovenije: »Kakor dru- gi kraji, se tudi Celje bori za kakovostno mladinsko zbo- rovsko petje, ki naj bi dose- glo mednarodni vrh. Na ta festival ne more katerikoli zbor, ampak le tisti, ki je re- zulat dolgotrajnega, resnega, skrbnega, strokovnega in or- ganizacijskega dela. Žal za- nimanje za zborovsko petje upada in je stanje že zaskrb- ljujoče. Sobotni dopoldanski koncert je bil po udeležbi in kakovosti na nizki ravni. Pričakoval pa sem tudi večje zanimanje strokovnih delav- cev in študentov s področja glasbe.« MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER EDI MASNEC Na množičnem koncertu je Mestni park preplavila pesem iz dva tisoč otroških grl. Zbor je vodil prof. Edvard Goršič, ki je bil tudi predsednik glasbene žirije. Mladinski pevski zbor JU. osnovne šole iz Celja pod vodstvom Sonje Kasesnik ni nastopil v tekmovalnem delu, kar je velika škoda, pravijo poznavalci dobrega zborovskega petja. Posne- tek je z otvoritvenega koncerta. ^ot edini z našega območja je nastopil mešani mladinski pevski zbor Centra srednjih šol iz Velenja, ki ga vodi Danica Pirečnik, in s svojim nastopom navdušil občinstvo ter osvojil zlato Plaketo festivala. Po koncertu v Mestnem parku je med mladimi završalo, pritekli so s tribune, veselo zarajali in preden se je predsednik Milan 'Kučan dobro zavedel, se je že znašel med brhkimi poljskimi mladenkami, ki so spontano zaplesale z njim in tako sldenile krog prijateljstva. Najbollšl mešani zbori Strokovna žirija je imela na mednarodnem XIX. Mladin- skem pevskem festivalu nalo- go oceniti 13 nastopajočih zborov v treh kategorijah. Po- delila je 4 zlate, 2 srebrni, 3 bronaste plakete in 4 prizna- nja. Splošna ugotovitev je bila, da je bila konkurenca mešanih zborov najbolj izenačena in tudi v programskem smislu na visoki umetniški ravni. Na žalost ni bUo moč podeli- ti nobene od plaket ravno pri predmutacijsl^ (osnovnošol- skih) zborih, ki so še ne dolgo tega predstavljali najštevilnej- šo in najkvalitetnejšo konku- renco na MPF. Dva slovenska in en hrvaški zbor so bih na ravni povprečne kakovosti, njihova najslabša stran pa je bilo pomanjkanje ustrezne zvokovne kakovosti, zaradi česar je bila produkcija dokaj skromna. Skladbe, ki so jih iz- vajali, so bile sicer primerne njihovim zmožnostim, vendar po težavnosti niso dosegale si- ceršnjo tekmovalno raven, pa tudi interpretacije so bile ne- kajkrat neustrezne notnemu zapisu. Med dekliškimi zbori sta iz- stopala madžarski in poljski zbor, slednji s specifičnim pol- nim in z resonanco nabitim zvokom ter odhčno tehnično artikulacijsko izurjenostjo, zbor iz Szegeda pa z muzikal- no dognanimi interpretacija- mi, ki so težile predvsem k glasbeno estetskim vredno- tam. Zbora iz Makedonije in ČSFR sta nastopala vsak s svojim prikazom nacionalne zborovske šole, vendar ne pre- več prepričljivo, medtem ko zbor iz Zagreba tako po teh- ničnih zmogljivostih, kot po programski usmeritvi ni so^l na letošnji festival. Škoda, da v tej konkurenci ni bilo niko- gar, ki bi zastopal slovenske dekliške zbore. Vse vrste plaket so bile po- deljene med mešanimi zbori. Zvok teh zborov je bogat, pri nekaterih že skoraj na ravni dobrih odraslih zborov, zlasti v ženskih glasovih. Literatura, ki so jo izvajali, je bila na rav- ni me^arodnega tekmovanja, pa tudi v mejah zmogljivosti zborov in dirigentov. Le-ti so se posebno zagnano lotili so- dobnih skladb in njihovih kompozicijskih posebnosti, kar je dalo še poseben pečat temu delu tekmovanja. Skoda je le, da v tej konkurenci ni prišlo do neposrednega sooča- nja slovenskih zborov z dosež- ki enakih sestavov od drugod. V vseh sestavih so zbori obvez- ne Gallusove skladbe pravilo- ma izvajali na dostojni ravni. Tako so najlepše počastili spo- min tega slovenskega glasbe- nega velikana. Zbori bodo o nastopanju na MPF 92 v Celju prejeU tudi pisne ocene s kritičnimi in pohvalnimi pripombami, ki naj jih spodbujajo pri njiho- vem nadaljnjem delu. EG Rezuitati 19. Mednarodnega miadinsicega festivaia Ceile TEKMOVANJE MLADINSKIH ZBOROV točke MPZ Trbovlje, Slovenija Zborovodja: Ida Virt 82,7 - diploma MPZ OŠ »Lackov odred« Kamnica, Slovenija Zborovodja: Franci Kovač 84,7 - diploma Dječji zbor »Zlatna nota« Zagreb, Hrvatska Zborovodja: Paula Fabinger 83 - diploma TEKMOVANJE DEKLIŠKIH ZBOROV Mladinski ženski bor KUD »Stiv Naumov« Bitola, Makedonija 86,3 - bronasta Zborovodja: Ljubo Trifunovski plaketa Djevojački zbor glazbenih šola Zagreb, Hrvatska Zborovodja: Antun Čelar 82,7 - diploma Chor dziewczecy »Legenda« Opole, Poljska 95,7 - zlata Zborovodja: Elzbieta Willim plaketa Dievčensky spevacky zbor »Ozvena« Vranov nad Toplou, ČSFR 88,7 - bronasta Zborovodja: Vilma Krauspeova plaketa T6m6rkeny korus Szeged, Madžarska 97,3 - zlata Zborovodja: Gabriella Dohany plaketa TEKMOVANJE MEŠANIH MLADINSKIH ZBOROV »Veter« MMPZ ljubljanskih srednješolcev pri GML Ljubljana, Slovenija 91,7 - sebrna Zborovodja: Mihaela Pihler plaketa MMPZ Zvezne gimnazije za Slovence Celovec, Avstrija 85 - bronasta Zborovodja: Stanko Polzer plaketa MMPZ srednjih šol Koper, Slovenija 93 - srebrna Zborovodja: Sindija Šiško plaketa MMPZ Srednješolskega centra Ptuj, Slovenija 95 - zlata Zborovodja: Darja Koter plaketa MMPZ Centra srednjih šol Velenje, Slovenija 97,7 - zlata Zborovodja: Danica Pirečnik plaketa Št. 22 - 4. junij 1992 114 Za zeleno Celje Poslanec slovenskih krščanskih demokratov v celjski občinski skupščini Janez Lampret je na zadnjem skupš- činskem zasedanju ponovno sprožil problematiko celj- skega mestnega parka, ob tem pa nanizal še nekaj ekolo- ških poslanskih pobud. Od občinskih upravnih organov je zahteval odgovor, kdo v Celju je odgovoren za vse večji nered v parku. Pri tem je opozoril predvsem na kolesarje in motoriste, ki kljub temu, da je park zaprt za promet, ogrožajo spreha- jalce. Ob tem pa sprehajalci, najsi bodo odrasli ali otroci, niso varni niti pred psi. V celjskem mestnem parku je namreč pes, ki ga gospodar vodi na vrvici, prava redkost, večina hišnih ljubljencev namreč nenadzorovano teka po zelenicah in sprehajalnih stezah. V Celju pa bi po mnenju poslanca Lampreta za boljši odnos do okolja lahko precej storili tudi z uvedbo barvnih zabojnikov za zbiranje odpadkov. Z razvrščanjem odpad- kov na izvoru, torej že v gospodinjstvih, bi lahko zmanj- šali delež odpadkov za komunalno odlagališče ter pove- čali količino koristnih odpadkov, ki jih v industriji lahko še predelajo. Na policah vseh celjskih trgovin pa bi morala biti vse dotlej, da se v mestu zagotovijo zadostne količine zdrave pitne vode, neoporečna ustekleničena voda! IS Tehnik gre na tuje Danes, 4. junija zvečer, gre na pot, v Tours v Francijo, Me- šani mladinski pevski zbor Tehnik iz Celja, ki ga vodi di- rigentka Dragica Zvar. Celj- sko občinstvo je zbor sicer po- grešalo na zborovskem mla- dinskem dogodku v Celju, vendar so se odločili, da bodo mladi pevci prepevali na med- narodnem festivalu v Franciji, v konkurenci sedemindvajse- tih zborov iz vsega sveta. Turneja zbora Tehnik bo trajala do lO.junija. Festival v Toursu je 21. po vrsti in je vsako leto. Zbor Tehnik je lani tja poslal svoje posnetke in na osnovi njih bil tudi izbran za tekmovalni del sporeda, ver- jetno pa bodo organizatorji iz- koristili pevce iz različnih krajev sveta, da bodo prepeva- li še kje na kakšnih spremnih prireditvah. To bo prvo gosto- vanje zbora v Toursu. Na šte- vilnih drugih se je zbor, ki ga od leta 1981 vodi Dragica Žvar, tudi dobro odrezal in upati je, da bo tudi letos tako. Leta 1989, na primer, je na tekmovanju v Nantesu v Fran- ciji prejel za zvonko petje sre- bro, še posebej pa se blešči zla- ta kolajna iz Corka na Irskem. V zboru Tehnik prepeva 70 pevcev, na festival v Francijo jih bo šlo 50, njihovo pot pa je gmotno, razen šole in občine, podprlo še več sponzorjev z našega območja. Pevci se bodo, potem, ko bo- do pot v Francijo izkoristili tudi za ekskurzijo in za ogled nekaterih znamenitosti te de- žele in si ogledali tudi Pariz, vrnili v Celje predvidoma v so- boto zvečer. MP Amerika tudi v Vojnilfu Krajevni skupnosti Vojnik in Škofja vas, skupaj z društvi in klubi pripravlja- ta Pozdrav poletju. Tako se bo namreč imenovala pisana in bogata prireditev, ki se bo začela jutri, 5. junija, na tamkajšnji osnovni šoli z vnovičnim odkritjem Ame- rike. Učenci in učitelji šole so akcijo, ki se ob 500-letnici okdritja Amerika odvija po vseh slovenskih šolah, precej razširili in jo zastavili tako, da bo zanimiva za otroke in odrasle, za domačine in obisko- valce turistično-kul turne prireditve v Vojniku, ki bo trajala vse do 13. junija. Odkritje Amerike v Vojniku pa se bo pričelo ob 16. uri pred šolo, z nastopom folkloristov, moškega pevskega zbora domačega kulturnega društva in nada- ljevala čez ure v šolski telovadnici. Tam bo šele zanimivo! Sodelovali bodo vojni- ški zamorci, pa soški kavboji, cerkovški šerifi, šmartinski Mehikanci in domači znanstveniki, kajpak, iz podružničnih šol in centralne šole. Učenci so izdali tudi posebno številko svojega lista AHA, ki je nastajala v sklopu projekta o Ame- riki. Zato so morali prelistati prenekate- ro knjigo in obrniti veliko zemljevidov, saj so želeli, da se tudi sami kar največ nauče o daljni Ameriki. Pravijo, da jim je kar težko, da ne morejo objaviti vsega, kar so bili zanimivega izbrskali. Veliko zgodb z zahodne strani so zbra- li v razstavo, ki bo prav gotovo vojniška turistična atrakcija. Nizajo zgodbe o pr- vem potovanju Krištofa Kolumba prek Atlantika, pa pripovedi o naših izseljen- cih, o Ameriki in Amerikancih, Indijan- cih in... najbolje je, da vse to vidite in doživite Ameriko kar v Vojniku. Dolgčas ne bo nikomur, zagotavljajo organizator- ji, ki so za jutri povabili v goste tudi New swing kvartet, v kulturnem domu bodo počastili obletnico društva upokojencev, v soboto ob 16. uri bo zbor kolesarskega društva in druge družabne prireditve. Med številnimi dogodki, ki se bodo kar nizali še v naslednji teden, velja še pose- bej omeniti razstavo v kulturnem domu, ki jo bodo odprli 7. junija, pripovedovala pa bo o zgodovini Vojnika v sliki in bese- di. Vojničani so namreč na svoj domači kraj zelo ponosni in njegovo bogato zgo- dovino so zajeli tudi v drobni knjižici, ki vpenja Vojnik v mejnike časa. Razstava bo kot nalašč za obujanje spominov in na zgodovinske dogodke, ki so delali ta kraj zanimiv. Brez dvoma se bo čez leta mednje uvr- stilo tudi letošnje praznovanje krajevnih praznikov Vojnika in Škofje vasi, kjer raste mladi rod v spoznanju, da zgodovi- no pravzaprav pišejo kraju sami. MP Predstavitev v Izraelu Predstavniki enajstih slovenskih turističnih podjetij, med njimi tudi iz Rogaške Slatine, Terra Zreče in Rogle, so se v ponedeljek predstavili 130 izraelskim potovalnim agencijam. Srečanje v Tel Avivu so organi- zirali slovenski avioprevoznik Adria Airways ter izra- elska partnerja Clal Aviation LTD in Eiiropean World Travel Representative. Na predstavitvi v Izraelu, kjer so naši turistični podjetniki navezali že nekoliko tes- nejše stike s svojimi izraelskimi kolegi in partnerji, sta sodelovala tudi republiški minister za turizem Janez Širše in minister za informiranj e Jelko Kacin. JŽ Skupščina Društva multiple skleroze V zdravilišču Topolšica bo v soboto 19. redna letna skupš- čina Društva multiple skleroze Slovenije, ki združuje blizu 900 članov. Članstvo še vedno hitro narašča, kar dve tretjini članov pa je delno ali popolno- ma odvisnih od tuje pomoči. Multipla skleroza je ena najtežjih neozdravljivih pro- gresivnih bolezni, zato društvo uresničuje predvsem socialne progiame, ki jih redne institu- cije ne nudijo, so pa nujni za ohranjevanje zdravja in po- novno vključevanje v delo in življenjsko okolje. Delo dru- štva je široko razvejano, po- drobno pa se bodo o njegovem uresničevanju in novih načrtih pogovorili na letni skupščini. MBP Za vsakogar nekaj v Kinodvorani v Braslovčah so člani moškega pevskega zbora »Karel Virant« pod vod- stvom Marka Slokarja pripra- vili zanimivo družabno prire- ditev »Za vsakoga nekaj«. Medtem, ko pn'i dve prire- ditvi prejšnja leta nista uspeli, pa je letošnja dosegla izjemen uspeh. Polna dvorana kraja- nov je uživala v prijetno pri- pravljenem programu, v kate- rem so poleg moškega pevske- ga zbora sodelovali harmoni- karji, družinski zbori in an- sambli s pevci. Poskrbeli so tudi za humor. Vsi so bili s pri- reditvijo tako zadovoljni, da jo bodo pripravili tudi prihodnje leto in tako vsaj za trenutek razgibali sicer zaspano življe- nje v Braslovčah. TV Otroci LJubečne za begunčke Tudi Kulturno umetniško društvo na Ljubečni se je vključilo v akcijo pomoči lju- dem, ki so pred vojno grozo iz Bosne in Hercegovine pribeža- li v Slovenijo. Med begunci je največ otrok in zato se bodo na posebni kulturni prireditvi spomnili prav njih. Podarili jim bodo prireditev, ki bo v petek, 5. junija ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma na Ljubečni. V kulturnem programu bo- do nastopili plesna skupina Lučka pod vo^tvom Marjane in Lucije Komplet, mažoretke pod vodstvom Majde Marguč in harmonikarji pod vodstvom Stanka Mikule. Pred priredi- tvijo bo Krajevna organiztaci- ja RK zbirala prispevke v hra- ni, plenicah, otroških oblekah, posteljnini in igračah. TV Krvodajalci v Radečah v četrtek, 4. junija, bo od 7.do 13. ure redna krvodajal- ska akcija v Radečah v prosto- rih osnovne šole Marjana Nemca. Akcijo bodo organizi- rali Občinska in krajevna or- ganizacija RK Laško oziroma Radeče in Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi. Ker živimo v času, ko kri bolj potrebujemo kot sicer, so or- ganizatorji s posebnim dopi- som povabili vse krajane k čim številnejšemu odzivu pri tej humani akciji. TV POLETNI FOTOUTRIP ZLATARSTVO KRAGL TRADICIJA TREH GENERACIJ VABILO v skladu z 36. členom Statuta Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje sklicujem 5. redni zbor Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje, ki bo V sredo, dne 24/6-1992 ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. Za sejo zbora predlagam naslednji dnevni red: 1. Otvoritev zbora in izvolitev delovnih teles: - tričlanskega delovnega predsedstva - tričlanske verifikacijske komisije - tričlanske komisije za štetje glasov - zapisnikarja ter - dveh overiteljev zapisnika 2. Pregled in spotrditev zapisnika 4. zbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje d.d., Celje z dne 27/2-1992 3. Predlog Poslovnika; o delu zbora banke 4. Poročilo verifikacijske komisije o sklepčnosti zbora 5. Poročilo o opravljeni ekonomsko - finačni revizij revalori- ziranih računovodskih izkazov za leto 1991 6. Sklep o ugotovitvi neto dolžnikov banke 7. Predlog sprememb in dopolnitev Statuta Ljubljanske ban- ke - Splošne banke Celje d.d., Celje 8. Nadomestne volitve članov 8. 1. upravnega odbora 8. 2. nadzornega odbora 9. Vprašanja in predlogi delničarjev banke Gradivo, ki bo predloženo zboru v odločitev in predlogi skle- pov, bodo na razpolago v zadostnem številu izvodov pet delovnih dni pred sejo zbora v splošnem sektorju - tajništvu, Celje Vodnikova 2/IV in sedežih ekspozitur. Predsednik upravnega odbora: Stane Seničar Na podlagi 10. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Celje objavlja Izvršni svet občine Celje RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Celje. Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanih posojil znaša 15,000.000 SLT. 2. Namen posojila: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov; nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; nakup nove ali generalno obnovljene opreme in generalnjo obnovo opreme; nova delovna mesta 3. Za posojila ali sovlaganja lahko zaprosijo: samostojni obrtniki, mala in srednja podjetja v zasebni, mešani ali družbeni lastnini, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri phstojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja (s sedežem na območju občine Celje) registrirani za opravljanje naslednjih dejavnosti: 01 - industrija (proizvodna dejavnost), 080119 - prenočišča, gostilne, planinski domovi, 09 - obrt in osebne storitve, s tem da se mora tudi investicija nanašati na predhodno navedeno dejavnost; 4. Sredstva se dodeljujejo za najdaljšo dobo vračanja do 5 let, obrestna mera za posojila je določena v višini devizne obrestne mere za hranilno vlogo na vpogled za DEM na dan sklenitve kreditne pogodbe 5. Vlogi za posojilo mora biti priložena dokumentacija, navedena v 10. čl. pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v ot>čini Celje objavljenega v Ur. I. republike Slovenije Št. 27/92. 6. Investicijskega elaborata ni potebno priložiti prosilcem za projekte, z vrednostjo nižjo od tolarske protivrednosti 40.000 DEM. Priložiti pa je potrebno poenostavljen investicijski program, ki smiselno vsebuje vse podatke, potrebne za predstavitev investitorja in investicije iz 6. točke 10. člena Pravilnika. 7. Rok za vložitev prošenj je 15 dni od dneva objave na naslov: Otičina Celje, Sekretariat za družbeno- ekonomski razvoj, Trg svobode 9, Celje, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. 8. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog komisija ne t)0 obravnavala. Predsednik Izvršnega sveta Mirko Krajnc, l.r. Št. 22 - 4. junij 1992 Kal svetuje Modri Janez? »Obubožajte še danes!« cene osnovnošolskih učbenikov za prlhoHnJe leto presegajo meje zdravega razuma - Kriv nI seveHa nihče... Modri Janez je bil nekoč resnično moder. Moder za ti- ste, ki so ga ustvarili in na njegov račun služili. Letos je drugače. Letos je Modri Janez svojim »skrbnikom« kar lepo prekrižal račune. Natančenje: to so storili odjemalci tega nadvse pametnega in zvitega Janezka. Razburjajo se. Ra- zlog je preprost. Nimajo de- narja. Že sam podatek, da je za- jamčeni osebni dohodek v Slo- veniji trenutno 11.700 tolar- jev, cena paketa obveznih uč- benikov za osmi razred osnov- ne šole pa znaša 20.012 tolar- jev, je dovolj zgovoren... Učbenik aii Icruli? Navedene cene učbenikov so izračunane po katalogu Mo- drega Janeza. V ceno so všteti samo tisti učbeniki, ki so v ka- talogu označeni kot obvezni, kot tuj jezik pa sta vračunana učbenik in delovni zvezek za angleščino. 1. razred - 8.440 2. razred - 6.620 3. razred - 7.640 4. razred - 6.759 5. razred - 15.457 6. razred - 19.254 7. razred - 23.302 8. razred - 20.012 Ceijsice šoie Na celjskih osnovnih šolah poskušajo težave rešiti s čim manjšo obrabnino za učbeni- ke, ki jih učencem posojajo. Le-ta se suče od tretjine pa do polovice cene novih učbenikov - pač glede na to, kakšen fond ima šola za nakup knjig, ki jih otrokom posoja. Višina obrab- nine je torej odvisna od tega, koliko novih učbenikov mora šola kupiti za tekoče leto. Pravijo, da je obrabnina simbolična. Nekoč, ko brez- plačno šolstvo ni bilo popolna utopija, je bilo res tako. Sedaj pa se cene za izposojo rablje- nih učbenikov gibljejo od po- lovice pa do tretjine cene Mo- drega Janeza. Tako je vsaj na celjskih osnovnih šolah. Igor Topole, ravnatelj druge osnovne šole iz Celja je podal naslednjo primerjavo: »Ce po- gledamo, npr. samo enega slo- venskega vojaka, ki odhaja v Janševo vojsko — ta dobi vse, od spodnjega perila do obleke, prehrane, celo potne stroške, mesečno plačo oziroma žepni- no... Medtem pa naj bi za os- novno šolo, ki je obvezna in naj bi bila za vse enaka, otroci plačevali te astronomske ce- ne?! To se mi zdi nesprejemlji- vo, saj s tem že »v štartu« ne damo vsem otrokom enakih pogojev za normalno izobraže- vanje!« Zavod za šoistvo Kar tiče subvencij učbeni- kov - država subvencionira sa- mo učbenike z nizko naklado (od petsto do tisoč izvodov) in pa učbenike, namenjene šolam s prilagojenim programom. Kot je povedala Danica Po- sega, vodja oddelka za učbeni- ke pri Republiškem Zavodu za šolstvo, na cene učbenikov Za- vod za šolstvo nima vpliva. »Cene se oblikujejo tržno. Za- ložniki so se že pritoževali, ker se obdavčujejo tudi starih za- log učbenikov. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so učbe- niki letos tudi prvič dodatno obdavčeni«. (S petimi odstotki prometnega davka). Pa sploh obstaja kakšen na- čin, da Zavod za šolstvo ali kdorkoli drug cene učbenikov omili? »Poizkusili bomo s siste- mom, ki ga v Ljubljani prakti- ciramo že več let. Po dvajsetih krajih v Sloveniji bomo s po- močjo Zveze prijateljev mladi- ne organizirali sejme rabljenih šolskih učbenikov. To je edini način.« Trideset let ceijsice patronaže v petek, 29. maja, so patronažne sestre občine Celje praznovale trideset let organiziranega delovanja. Jubilej so proslavile so delovno: dopoldne so pripravile strokovni seminar, na katerega je prišlo okoli sto poslu- šalcev, udeležile pa so se ga tudi patronažne sestre iz vse Slovenije. Na seminarju je prim.dr. Jože Arzenšek z dermatološke- ga oddelka celjske bolnišnice predstavil novosti v oskrbi bolnikov s trofičnimi razjedami. Posebej zanimivo je bilo, da so demonstracijo izpeljali v živo - z bolnikom z derma- tološkega oddelka. Nove materiale, ki so za zdravljenje bolnikov s trofični- mi razjedami po novi metodi potrebni, je predstavila mag. Marija Kop. Mag. Andreja Cizej iz lekarne v bolnišnici Celje pa je predstavila cenovna razmerja med starim in novim načinom oskrbe. Cene novih artiklov so namreč nižje od cen klasičnega obveznega materiala. Predstojnik zdravstvene službe zdravilišča Dobrna dr- .Karel Lipovec je predaval o zdravljenju bolnikov z mikrocirkulamimi motnjami z metodo HBT (hipoba- rična terapija). Marija Mašera iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani pa je predstavila ortopedske pripomočke in metode, po katerih je do njih mogoče priti. Popoldne so patronažne sestre poslušale še predavanje o patronaži nekoč in danes, ki ga je pripravila vodja oddelka celjske patronažne službe, višja medicinska sestra Vida Zupane. Sledil je kratek kulturni program. N.-M. SEDLAR Srečanje mladih zgodovinarjev v Velenju pripravljajo v or- ganizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije v petek, 5. junija, srečanje mladih zgodo- vinarjev. Letos se bodo mladi zgodo- vinarji sestali že triindvajse- tič, na naslov strokovne komi- sije pri Zvezi prijateljev mla- dine pa je med šolskim letom prispelo 52 raziskovalnih na- log na temo zgodovine otro- štva »Ko sem še majhen bil«. Srečanje mladih zgodovi- narjev bo gostila osnovna šola Gustava ^Uha, približno 100 osnovnošolcev, članov zgodo- vinskih krožkov, pa si bo po predstavitvi raziskovalnih na- log ogledalo tudi velenjski grad in muzej. IS PLANINSKI KOTIČEK Ha Veliki in Goli vrh Planinsko društvo Zlatarne Celje vas v soboto, 13. junija vabi na Veliki vrh /1742 m/ in Goli vrh (1787 m) na Jezer- skem. . Odhod bo v soboto, 13. juni- ja ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobusom z Glazije. Prijavite se lahko do 10. junija. Gališlclh obronkili Planinsko društvo Žalec in planinska sekcija Galicija vas ^ nedeljo, 7. junija ob 8.30 iz- Pfed osnovne šole v Veliki Pi- kici vabita na pohod po Ga- Jiskih obronkih. Pot bo vodila ® ^orco, kjer bo prvi posta- vk pri Krušnjekovi zidanici. zatem bo vodila proti Hram- šam in Matkovi kmetiji. Kre- nili bodo tudi na Dobnik in do planinskega doma na Gori, kjer bo poskrbljeno za okrep- čilo. Potiod na iVIatkov škaf Planinsko društvo Solčava, Kinološko društvo Mozirje in Športna zveza iz Mozirja, or- ganizirajo v nedeljo, 7. junija vsakoletni pohod v Matkov škaf, ki je naravna znameni- tost v Matkovem kotu. Planinci se bodo zbrali ob 8. uri pred gostiščem Žohor v Logarski dolini. MOJCA T^TAROT Minister - dolgoročno Slovenski minister za šol- stvo in šport, dr. Slavko Ga- ber, v Sobotni prilogi Dela (30. maja 1992): »Naši izračuni kažejo, da so se učbeniki podražili daleč nad tem, kar je mogoče opra- vičiti z inflacijo in stroški, tudi za dvainpolkrat več, kot bi bi- lo upravičeno. Bolj ali manj zanesljivo se zdi, da založbe služijo na račun učbenikov... Ali bomo direktno posegli ali ne? Odločitev (znotraj pristoj- nosti, ki jih vlada in država pri tem imata) bo sprejeta v krat- kem ... Bomo pa naredili vse za to, da se bodo, kolikor je mogoče, lanski učbeniki pre- prodali naprej. Pripravlja se akcija prodaje po vsej Sloveni- ji, tudi zato, da na nek način opozorimo te, ki izdajajo uč- benike, da vendarle niso tako vsemočni, kot se ta trenutek zdi, da so. Učiteljstvu v Slove- niji bomo poslali navodila, naj natančno pouči učence in učenke, kaj kupovati in česa ne. Za naslednje leto pa pri- pravljamo resne ukrepe; v pri- meru, da bo ta vlada trajala malo dlje, bomo vzpostavili zadostno konkurenco, da bodo ljudje pomišljali o tem, koliko bodo prodali, če bodo njihove cene pretirane.« Lisičji Janez Izrek »Kar se Janezek nauči, to Janez zna,« bi mirne duše lahko spremenili v »Kakor Ja- nezka naučijo lagati, tako bo Janez lagal.« V katalogu Modrega Janeza je med drugim namreč napisa- no tudi: »Naročeno boste pre- jeli šele takrat, ko boste v ro- kih, ki so napisani na položni- cah, poravnali vse obveznosti. Če boste zamujali s plačilom, vam naročenega žal ne bomo mogli izročiti, kar pomeni, da ne boste prejeli učbenikov za vašega šolarja. Delna plačila vam bomo po prvem septem- bru vrnili brez obresti.« To pomeni, da založnikom, ki po sredstvih javnega obveš- čanja razglašajo, kako jih je ob tem, ko so učbenikom določali cene, bolelo srce, ni jasno, da bodo, če bo kdo zamudil s pla- čilom, to predvsem socialno ogroženi starši. Torej naj bi otrok direktorja septembra mimo odšel v šolo z novimi učbeniki, otrok delavke pa naj bi ostal brez učbenikov samo zato, ker mama ni pravočasno dobila plače? Razen tega pa so se lani starši razburjali predvsem za- to, ker učbenikov niso dobili pravočasno. Zakaj naj bi torej pravočasno plačali? Modri Janez - dežurni krivec? Pod tem naslovom v pismu, ki je bilo 28. maja letos objav- ljeno v Delu, direktor Dejav- nosti kataloške prodaje DZS, Marko Bratina med drugim opozarja, da je Modri Janez samo ena od prodajnih poti. Zelo »modro« pojasnilo. Še posebej, če upoštevamo dej- stvo, da je Državna založba Slovenije izdala kar 60% vseh osnovnošolskih učbenikov! Je torej še mnogo prodajnih poti, ki jih je mogoče ubrati? Učbe- nike je seveda mogoče kupiti tudi pri Mladinski knjigi ali v Založbi obzorja. Vendar pa - glede na to, da je učbenik izdal isti založnik, je seveda tudi cena popolnoma enaka! Jasno je torej, da gre za mo- nopol Državne založbe Slove- nije. V zadnjem času pa se je najbrž marsikdo tudi vprašal, kako je to sploh mogoče, glede na to, da je DZS postala delni- ška družba in je torej »držav- na« le še, po imenu... Najbrž bodo na Ministrstvu počasi ugotovili, da je edina možna rešitev, da se rešijo mo- nopola ene založbe to, da raz- pišejo natečaj za tiskanje uč- benikov in potem pač sprejme- jo najugodnejšo ponudbo. Že od izida kataloga Modre- ga Janeza za prihodnje šolsko leto, se v medijih razvijajo burne razprave. Vsekakor pa so dejstva tukaj. Obupani starši ne vedo, če bi otroke na- slednje leto sploh še poslali v šolo in se sprašujejo, kaj se je zgodilo z brezplačnim šol- stvom. Učitelji skušajo kata- strofo ublažiti s pomočjo izpo- soje učbenikov na šolah. Za- ložniki trdijo, da je nemogoče, da bi bile cene učbenikov nižje kot so, minister za šolstvo pa založnikom obljublja, da jim bo že še posvetil. Ampak ne danes, pač pa nekoč... Za da- nes oziroma za naslednje šol- sko leto se ne da spremeniti nič več. Cene so že določene in seveda ni pričakovati, da jih bodo založbe znižale. Ob učbenikih pa učenci po- trebujejo še zvezke, pa torbi- ce... In še tisoč drugih drob- nih, a pomembnih stvari. Za normalen potek pouka. Zato, da bodo postali pametni, uče- ni, delavni Slovenci... Ampak, kako, če je že danes večina slovenskih otrok v šoli - lačnih? NINA-MARUŠKA SEDLAR Telefon za otrolce V Zvezi prijateljev mla- dine Slovenije ocenjujejo, da bo telefon za otroke in mladostnike, ki sodi v ok- vir njihovih dejavnosti že od leta 1990, v prihodnjih dneh še posebej zaseden. Številka (061) 323-353 bo namreč še posebej name- njena šolarjem, ki so konec šolskega leta včasih že kar v stresnem položaju. V Zvezi prijateljev mla- dine so k sodelovanju pri- tegnili študente psihologije in socialnega dela, telefon pa je namenjen vsem otro- kom in mladostnikom, ki imajo kakršne koli težave v šoli, doma ali med prija- telji in v ljubezni. Mladi lahko pokličejo kadar so veseli, žalostni ali pa jim je preprosto dolgčas — stro- kovnjaki ob telefonu, ki je sicer namenjen otrokom in mladostnikom, pa so veseli tudi klicev staršev, vzgoji- teljev in učiteljev. IS CAMP- HOTEL BELVEDERE IZOLA Izredna priložnost: letni najem 1500 DM (neomejeno število oseb oz. nočitev, vključena cena električne energije, brezplačni prevozi z mi- ni busom, kopanje v bazenu...) V prijetni okolici borovega gozdička se boste sigurno odlično počutili. Informacije na tel.: 066 626-311 fax: 066 626-012 Št. 22 - 4. junij 1992 116 Steklina se širi Na onmešlu ceššske občim so oarmttli komamae »sav 1» mačk $ Veterimiraka hi»pek<:l|a ol»Čine C«I|e je % odloebo ' odredila kontumac psov iti ma^k. F^ moralo iotej biti zapiii ali privezani* ma^ pa S tem preprečiti 8ir|eti|e stektioe, $a| so pasji is ma^ ugrizi v naivečja nevaimo^t 3» okužbo človeka. celjski ofodM zodnje čase ugotavljajo zjiaten po- rast števila pasjih in ma^ih ugrizov, ki ^ zakrivijo^ živali brez ustreznega nadzora. Temu bi $e bilo mogode izi^nitu če bi lastniki živali upoštevali veljavne pred- pise, Letniki psov morajo voditi svoj« ljubljenj »a sprehode na vrvici, popadljivi psi pa morajo imeti tudi: nagobčnik. Psov tudi ne smejo puščati na otroška igrižča in peskovnilce. Pasji iztrebki na t^ površinah so namreč lahko vir okužbe z raaaičnimi boleznimi, še 2!Ja«ti pa so cgroženi otroci. Največjo nevarnost seveda predstavljajo ^igriai, Ka- dar pes ugrizne človeka, je treba psa takoj peljati k veterinarju na predpisane klinične prevede (trije precedi v zaporedju vsakih pet dni) na steklino. Ce ^ pri kliničnih pregledih nima znakov stekline, uigriz- njene osebe ni treba cepiti proti tej bolezni. Kadar pa pes ni klinično pregledan, mora zdravstvena služba ugriznjeno osebo zaščititi proti steklini z večkratnim cepljenjem. Ker želijo zaščititi občane pred vse bolj številnimi pasjimi in mačjimi ugrizi, na občinskem inšpektoratu tokrat obljubljajo, da bodo občasno lovili in zajeli pse in mačke, ki tekajo po m^tu in drugih naseljih. Stro- ške in kazen bodo morali poravnati lastniki t^ živali. Sola na morju Vedno manj osnovnih šol se še odloča za organiziranje šol v naravi. Cene za nekajdnevno bivanje kje v slovenskem Pri- morju so namreč kar precej zasoljene in mnogi starši za takšne stvari enostavno nimajo več denarja. Med tistimi, ki šolo v naravi še organizirajo, so Prebolčani. Učenci tretjih razredov in podružnične šole iz Orle vasi so prejšnji teden preživeli v Žustemi. Vodja Š61e Marjan Plavčak nam je povedal, da so dobršen del bivanja ob morju namenili tudi učenju plavanja in ob vrnitvi domov so znali plavati že vsi učenci. Sicer pa v žalski občini sedaj razmišljajo, da bi ustanovili nekakšen center za organiziranje šol v naravi. Del denarja naj bi za to združili iz naslova izobraževanja in telesne kulture, del pa naj bi ga pri- spevali starši. Pobuda je zanimiva in v občini račimajo, da naj bi ta center zaživel že prihodnje šolsko leto. Na sliki učenci tretjih razredov osnovne šole iz Prebolda, med ogledom Pirana. JANEZ VEDENIK Z glasbo proU kajenlu Svetovna zdravstvena organizacija vsako le- to proglasi 31. maj za svetovni dan brez kaje- nja. V Sloveniji je bil ta dan naravnan na geslo: delo\'no mesto brez tobačnega dima. Celjsko društvo nekadilcev pa je v sredo, 27. maja, s pomočjo mladih iz srednjih in osnovnih šol, glasbene šole, pa tudi vzgojno-varstvenih ustanov, pripravilo prireditev, ki bi morala seči do srca slehernemu kadilcu. Vodili so jo dijaki Srednje zdravstvene šole. Boja proti ka- jenju med odraslimi, vse več pa je tudi mladih, ki jih zamika modn dim, so se na Tomšičevem tr^ lotili z besedo in glasbo ter raziskovalni- mi projekti, ki so jih pripravljali skozi celo leto. Dali so vedeti, da so že dovolj osveščeni, želijo si, da niti sami niti njihovi starši na svojem delovnem mestu ne bi bili izpostavljeni škodljivim učinkom tobaka. Mladi tudi vedo, da tobak vsako leto uniči tri milijone ljudi po svetu. Na prireditvi se je zbralo precej rriladine in prav njej je bila prireditev še posebej name- njena. MP Poizelani drugi v Slovenj Gradcu Konec prejšnjega tedna je bil v Slovenj Gradcu šesti fe- stival turističnih podmladkov, ki so ga poimenovali »Turizmu pomaga lastna glava.« Letos se je za ta festival pri- javilo kar 32 šol. V nalogah na temo Nenavadni poklici, ki še živijo, so prizadevni osnovno- šolci opisali kar 110 poklicev. Komisija je na festival v Slo- venj Gradcu povabila dvanajst skupin. Z našega območja sta se predstavili osnovni šoli iz Laškega in s Polzele. Poizelani so predstavili ljudske godce, izdelovalce ljudskih glasbil, popravljalca koles, veziljo in usnjana in zasedli drugo me- sto. Člani turističnega pod- mladka osnovne šole Primož Trubar iz Laškega pa so osvo- jili šesto mesto. Predstavili so izdelovalca papirnatih rož, oglarja in izdelovalca masla. JANEZ VEDENIK Oplotnlšico Pohorje v nedeljo so v Oplotnici zaključili letošnje majske prireditve, zbrane pod na- slovom Pokončni in ponos- ni iz maja v maj. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj je bil govornik na sklep- nem delu slovesnosti pod- predsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik, območje krajevnih skupnosti Kebelj in Oplotnica pa so razglasi- li za Oplotniško Pohorje. Svoje so k prireditvi pri- spevali domači gasilci, ki so ob 80-letnici pripravili parado, s prikazom kmeč- kih običajev pa je sodelo- valo kar 22 vasi. MBP V spomin Ivan Marovt Na braslovškem pokopa- lišču smo se prejšnji konec tedna poslovili od Ivana Marovta iz Letuša. Letuša- ni in Braslovčani pa tudi drugi Savinjčani se ga spo- minjajo predvsem kot pre- danega glasbenika, pevo- vodjo in organista v Bra- slovčah. Svojo glasbeno udejstvo- vanje je Ivan Marovt začel že leta 1926 kot 15 letni fant, ko je pristopil k pev- skemu zboru v Braslovčah. Leta 1937 je končal triletno orglarsko glasbeno šolo in dve leti šole Glasbene ma- tice v Celju. Po odsluženju vojaškega roka je odšel za organista na Katarino bli- zu Tržiča, kjer je bil tudi občinski tajnik do leta 1941. Svoje glasbeno delo je nadaljeval v domačem kraju in sosednjih Braslov- čah. V Braslovčah je vodil moški pevski zbor in bil or- ganist, v domačem Letušu pa zbor Prosvetnega dru- štva Vlado Marovt. Bil je ustanovitelj tega zbora leta 1935 in ta zbor je vodil vsa leta do svoje smrti. Tudi si- cer je bil Ivan Marovt znan kot dober poznavalec zbo- rovskega petja. Vseskozi je spremljal delovanje zborov v domačih in sosednjih ob- činah in bil tako do svojega dela, kot do dela drugih ze- lo kritičen. Slovensko pe- sem pa je nadvse ljubil, in če je bila pod njegovim vodstvom dobro odpeta, mu je bila to največja na- grada in plačilo za trud. Leta 1984 je izdal zbirko z notami zapisanih sloven- skih pogrebnih pesmi, se- daj pa zapustil v rokopisu knjigo Pesmi in običaji. Ivan Marovt je dočakal 82 let. O tem, da je bilo njegovo delo plodno, da so ga ljudje spoštovali in imeli radi, pa je pričalo število tistih, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, na kateri ga je pospremila tu- di slovenska pesem. TONE TAVČAR Posodobitev na Resevni . šentjurski planinci so letos spomladi delno prenovili svoj planinski dom na Resevni, priljubljeno izletniško točko planin- cev od blizu in daleč. Tako so s pomočjo šentjurske vlade, tovarne Alpos, mizarja Milana Tovornika iz Črnolice ter ste- klarja Staneta Vouka iz Grobelnega povečali število sedežev za tretjino, posodobili kuhinjski prostor ter vodovodno napeljavo. Planinci so prispevali približno petsto ur prostovoljnega dela, celotno vre