P osamezne Številke: Navadne Din —*75, 'ob nedeljah Din 1*—, UREDNIŠTVO ae nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ulica st. 4, I. nadstr. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici St. 4, pritličje desno. Tele* fon it. 24. — SHS postnoockovni račun štev- 11.787. Na natočila bm denarja ae dc ozira. Rokopis! se ne vračajo. Poštnina plačana v gofovinf Cena današnje štev. Oi« T50 I Naslov rr Na3 parlamentarizem Maribor, 12- junija. ,N?rodna skupščina je Zašla v če • i>0ložaj. Pred leti, ko so bili radi-Ha,šSLV abat'nenci, se je govorilo o krizi sntniS- Parlamentarizina; vendar pa od-Offrn,7ii^m(iCne skupščinske stranke ni le knim«s- P^ine same. Spomnimo se Danes k '1e na^ Pariament takrat delal, tnoratno ko,C> razniere znatno ugodnejše, skuDšči« priče bolestni nemoči one nad To £ V atero smo polagali veliko nevarne« 'io danes Pretresa, je veliko je notra °d pozicijske abstinence. To Zrna ki razkroj našega parlamentarizem N ]e kr‘v z-sreSe*1 strankarski siljeno' i bolestno strankarstvo, oslab-tenice h Z vebke moralne sile, brez hrb-clek za'„ !e? značajnosti in idej, ki je izro-stvo flac‘n[aškega strankarstva, strankar Se nin;'pPečega na idejah in nravni sili, ugonahr r bolezen P° skupščini in Ni si;,| na5 zakonodajni organizem-nosi c«'? da iemlje moč in delazmož-da S(> ,na skupščini; ne, najslabše je, Spjoh i diskreditira parlamentarno delo DodlaVi se saieši demokracija, da se na haJej-g res klavrnih in neužitnih sadov dajeta pariamcntarizma tvorijo sklepi, domesljp^tem zgrešen in da ga je treba na Vajo »i Vedno več ljudi je, ki se ogre-Sredo n Posnemanje fašizma, drugi pa lamenf„0 zdraviIo daleč nazaj, v predpar-»bsol,,*;!110 dobo ih menijo, da je vojaški tarpjh • em boljši od večnih parlamen-ki So ln Politično-strankarskih prepirov, ■Velik l Cr°dovitni kakor veter, delajo pa s0vi s P saTno m°tijP Hudi. Taki gla-kaj v0 ife Pri nas slišali tudi poprej, za-skraj^T1 država ima dandanašnji tudi sp]0j ® konzervativce_ AH dokler je na Ščino h P,50vladovala vera v našo skup-kriz;' , er smo 'tncli kljub pogostim Par]ai! vJade. ki so bilo kos situaciji i v bili taki i1 in v iavnosti’ tako dolgo so vere Kn. Pasovi neresni. Danes pa je te Sostro malo in že nekaj mesecev pri-'istvar pn,° /azkroju koalicije, ki je bila basnih 2 zadostne iskrenosti in na Uia 2‘ ^čclih. Imamo vlado, ki se sa-fdoči. 7°. ’ da ji nedostaja življenjske , Pravijo ljudje: Poglejte k na-sko j f d°m, poglejte v Italijo, na Polj- • Priliv’ kako se vlada! IZpeliala a k*ic po m°čni roki, ki bi nas Paše ra,12 sedanjega nereda in ozdravila Pekaterj ?*?re- Ali absolutizem, ki si ga J? jamčiti0 j’ 'e dvorezen nož in kdo mo-Ado [v, ’ da je kos našim razmeram? PpČin, (j„e, rečL da je baš to prikladen n°si v s® rešijo zapleteni notranji od-a°lidacu Sl državi in da dobi naša kon-rmsko rLmesto Politične krepko gospo-?PV0li prim go’ Zgodovina je pokazala lA. Posamrov' kako nevarna je samo-rT?1. PretiraJ.Czn'kov in vlade, ki v svo-,.,sli kakor ^ povzdigovanju države iiapi Pa svnf derik Veliki, da so držav-faj ljudi naJ“,samo radi tega, da jih ne-;,e. v izvevmi. akor Pastir čredo. Morda a,ktatura ‘ip'p trenutkih celo potrebna a[Pemu som a Da ne more biti nikdar n°jeno prav ‘,najPen in ji je v naši dobi stali Španm „ ko življenje- Celo v za-PJaška ne civu ne more dolgo držati ne j m radi ekrm diktatura, to pa pred-,.^'žbe, ki le (in(p1,lskcga ustroja sodobne družbe v ,eia drugačen nego le ldl > diktatorji L1®’ ln 17- stoletju. Dana-feocialno' dikf-lfCsposn,)ni za ekonotn-SSlčno. A pS L ^°’ k ve2Jemu ,e za l rhijo današnii r vanes ni v8e in vmo-v b°žio n-Im-n "e Kledajo večka-n^°Pablja korunouV°' bpansko diktaturo Sd ,Zna-if> razlikov o nienih Pristašev, ki jv. Ustnih in to ;» državnih Interesov dJiS* tip je itnliilf n,°, Priliki povsod tako. dai. turi vsenaroH tašlzem. ki sloni na SoLDa se da z wv"e ur^Pulzacije, ven-SPkret prav taki iLa,is ih razmer nastali tm^Pskl kantonv^v ? Posneti, kakor ^ «sl» kl * Maribor, nedelja 13. junija 1926. Posamezne številke: Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—% ^TABOR" izhaja vsak dan, raz v en nedelje in praznikov, ob 18. uri a datumom naslednjejra dne ter stanc mesečno po pošti D 10’—, *a inozemstvo D 18* dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10* — inserati po dogovoru. Naroča se pri opravi .TABORA" MARIBOR, jurčičsva ulica štev. 4, Leto: Vil. — Številka: 131. Ogoršenie v skupščini Minister Pucelj in poškodovanci BEOGRAD, 12. junija. Današnja skupščinska seja je potekla mestoma zelo burno. Razburjenje je vzbudilo predvsem odklonilno stališče poljedelskega ministra Puclja glede nuj-nostnega predloga SLS, ki zahteva po toči v mariborski oblasti. podporo za po toči prizadete občine mariborske oblasti. Minister je izjavil, da bo zadeva rešena upravnim potom. Nato je bil radičevec, poslanec Josip Pasovič izvoljen za drugega podpredsednika skupščine. Komunistične demonstracije v Pragi PRAGA, 12. junija. Komunistična stranka je sklicala za snoči.ob pol 6. uri zvečer več protestnih zborovanj zoper uvedbo agrarne carine. Policijsko ravnateljstvo je dovolilo veliko komunistično zborovanje na Havlič-kovem trgu pred Produktno borzo, prepovedalo pa je vsakršni obhod ali kakršnokoli podobno manifestacijo, zlasti pa od komunistov nameravano zborovanje na Vaclavskem namčsti-ker se ta trg nahaja tostran enokilo-meterskega pasu, na katerem je za-branjeno vsakršno zborovanje. Zborovanje na Havličkovem trgu je poteklo na začetku povsem mirno in normalno, h koncu pa je nastalo silno vznemirjenje in protestno vpitje. Na šestih tribunah so govorniki zahtevali takojšnje ukiujenje' carine na žito, ki da je atentat na življenske interese industrijskega proletarijata. Po sklepu zborovanja so skušali komunisti formirati manifestacijsko povorko, kar pa jim je policija pre-1 prečila. Nastal je ulični boj med razjarjenimi zborovalci in policijo, katero so bombardirali s kamenji. V gnječi je bilo več civilistov in policistov več ali manj težko ranjenih. V poznih večernih urah je policija s težavo vzpostavila mir in red. PRAGA, 12. junija. Tekom snoč-njih komunističnih demonstracij je bilo 59 oseb lahko in težko ranjenih. Štiri zelo težko ranjene osebe so prenesli v bolnico. Policija je aretirala skupaj 49 oseb radi motenja miru in reda. Podaljšanje vojaških pogodb Male antante. PRAGA. 12- junija. Minister zunanjih zadev dr. Beneš se bo po^sklepu ženev skih posvetovanj podal iz Ženeve v Italijo, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Danes dopoldne so bile podaljšane billateralne vojaške konvencije med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo za dobo treh let Dnevna kronika — Skupščina bo preložena? Iz Beograda poročajo, da se namerava ministrski predsednik Uzunovič na ta način izogniti sigurni krizi radi nettunskih konvencij. da bo o-dgodil skupščinsko zasedanje. — Obrtno društvo v Središču priredi v nedeljo dne 13. t. m. zvečer prijateljski sestanek. Na sestanku predava g. Zadravec o novih davčnih predlogih. — Predavanje priobčimo v eni prihodnjih številk. — Bivša poštarica v Litiji Solija Bor-štner je bila včeraj pred ljubljansko poroto obsojena radi poneverbe uradnega denarja na 20 mesecev navadne ječe. — Madžari sleparijo samega sebe. — Kakor smo že poročali, je doživela ofici-elna madžarska politika pred Društvom narodov neuspeh. Kontrola nad Madžarsko je podaljšana. Tako velik neuspeh bi moral prisiliti vlado k odstopu. Toda ne! Bethlena ni zrušila falzifikatorska afera in njegova grofovska klika se tudi sedaj ne umakne. Vlada se je nepričakovano zatekla k novi taktiki; zvaliti skuša vso krivdo na opoziciji in sebe rešiti. Tako, kakor se Madžari farbajo med sabo, ne zna nihče drugi. Pa menda tudi Bethleno vo drevje ne raste do neba! — Med Anglijo in Rusijo je nastal konflikt, ker so Rusi poslali denar stavkajočim angleškim delavcem. — Komunistične demonstracije so sc vršile v petek v Pragi. Ob tej priliki je prišlo do ostrih konfliktov med demonstranti in policijo. — 54 dni je stradal. Dunajski stradalnl »umetnik« Michelly je prekosil vse tekmece in_ srečno prestradal 54 dni. — Ljubljanski velesejem — zaseden Uprava Ljubljanskega velesejma naznanja vsem zamudnikom-interesentom, da je za vse branže v notranjosti paviljon-skih zgradb ves razstavni prostor zaseden. Na razpolago je še nekaj pokritega, polodprtega prostora v paviljonih F, G, medtem ko je ta kategorija prostora v ostalih paviljonih tudi popolnoma zasedena. Nujno se naprošajo zamudniki, kl se zanimajo za polodprti prostor, da pospešijo svoje prijave. — Odbor Slovenske Matice je na svoji seji dne 7. junija 1.1. sklenil, da še letos Mi vidimo v tem klicu po diktaturi samo notranjo slabost državnikov, ki so u-stvarili sedanje obupno stanje v Narodni skupščini in velikih strank, ki so zašle na rob propada. Radikalna stranka je živela v zadnjih letih od samega slepomišenja. Njen odnos nasproti ustavi je bil neiskren ker je dejansko izigravala plemensko enakopravnost in gojila srbski separatizem. S samostojnimi demokrati se je sporazumela na podlagi striktne izvedbe u-stave, ki ne pozna separatizma in plemenskih predpravic, v ugodnem trenutku pa je prekinila to koalicijo in sklenila z njene strani neiskren, hinavski sporazum s hrvatskimi radidevci, sporazum, kl g aje zavrgla v trenutku, ko bi bila mornla izvajati iz njega konsekvence. Ta neodkritosrčnost se sedaj na vso moč maščuje, hkrati pa se bije v stranki boj med korupcijonisti in poštenimi elementi, boj, kt jo slabi pri koreninah in počasi u-gonablja. Nič boljše ni v radičevski strani, ki ie poprej zidala gradove v oblakih m je sedaj v Beogradu brez prave orien-me^ v°hlcl; kl jih je demagoško nasitila s fantomi in ki se ne morejo več^ spoznati mogli protislovij, pa izgubljal tla od dne do dne bolj. Kjer ni trdnih in jasnih načel — namreč razumnih, poštenih in prevdarjenih principov — in kjer nima stranka enotne linije in moralne sile v idejnem navdušenju svojih pristašev, tam sc prejalislej zgodi to, kar s potokom, ki pridrvi čist in močan s planinskih tal v dolino in jame tu zaostajati, sc kaliti in prehajati v grdo močvirje. Tako oportunistično in koruptno močvirje vlada danes v obeh strankah, ki sta na krmilu: zakaj sama partijska demagogija in samo oboževanje dveh voditeljev, pa ni-kakih trdnih načel, večno slepomišenje. Velika Srbija in Jugoslavija, korupcija in poštenje i. t. d. hkrati z nasiljem in z nečednimi volilnimi manipulacijami — to nikakor ne vodi daleč. Zal da tako stanje zastruplja tudi ves parlamentarizem In ga degenerira. Ljudje spoznavajo, da s tega drevesa ne bo kaj prida sadov in postajajo brezčutni ali pa se udajajo fantastičnim zasnovam. — Zdravila tej paralizi našega parlamentarizma ni moči zapisati, ali najprej je treba, da vemo, odkod poteka in kai je njen vzrok. Bolezen le Obupno dolgotrajna. izda IV. zvezek dr. Janez Mencingerjevih »Izbranih spisov« in sicer »Aban-don-a«; poleg tega je napravil sklep glede zemljepisnega dela Štajerske in Prekmurja, s čimer se končno zaključijo publikacije »Slovenska zemlja«. — Tečaji za pastirje. Ruski sovjeti so otvorili pred kratkim v Rostjaginguv nižegorodski guberniji posebne tečaje za pastirje. V tej zanimivi in menda edini šoli te vrste na svetu se vrši na pr. takal le predavanja: »Dobra in slaba paša«, »Bolezni domače živine«. »Prva pomo8 bolnim živalim« i. t. d- — 250 tisoč ljudi na pogrebu. Pri pogrebu bivšega korejskega carja, ki so ga pokopali minule dni v glavnem mestu Koreje Scalu, je bilo prisotnih okrog 250.000 ljudi; y sprevodu jih je korakalo 35.000. — Revmatizem. Zahvala. Spoštovani gospod zdravnik. Vaše zdravilo »Radio Baisamika« se uporablja tudi v moji občini kot zdravilo proti revmatizmu. — Zdravilo je odlično in ga vsi, ko-ji so ga uporabljali hvalijo kot najboljše zdravilo. Tudi jaz sem lansko leto dobil revmatizem v kolkih in Vas prosim, da mi po-povzetju pošljete Vaše zdravilo in sicer toliko kot Vi mislite za potrebno. Z odličnim spoštovanjem, Marijan Mašovič. učitelj Tušnjevo (Andnjevna). Črna gora 3.. novembra 1924. —Zdravilo »Radio-Bal samika« izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju: Laboratorij »Radio Baisamika« dr. I. Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43. — Zlatnike so našli v milu »Gazela«: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) Karla Hojni-kar, Konjice, G.. Šetinc, Jarše, Kristina Lašič, Zagreb Vrhovec št. L (Cavor i Habazin, Zagreb), Ana Kulešič, Rezovac pri Suhopolju (M. Francetič, Virovitica), Ana Uršič, Brežice (Franc Lipej, Brežice), Marijana Pivk, Petkovec št. 13 pri Logatcu (Anastazija Cvetko, Rovte nad Logatcem), Elka Veber, Maribor (Josip Košir. Maribor), Apolonija Kunštek, Brezno (Ed. Suppanz. Pristava), Juro Maj-dak, Zagreb (Stjepan Broz, Zagreb, Marija Smole, Zibika (Ed. Suppanz. Pristava). BORZA CURIH, (Avala), 12. junija. (Izvirno). Beograd 9*1 liK, Pariš 15.05, London 25.135, Ne\vyork 516.50, Milan 18.675* Praga 15.30, Dunaj 72.95, Budapest 722* Berlin 122-95, Briissel 15.30, Bukarest 2.16, Sofija 3.75. Mariborske vesti Maribor, 12- junija. Zopes podraienie kruha Kakor nam sporoča Zadruga pekov za Maribor in okolico, se bo kruh zopet podražil. S 14. junijem bo stal 1 kg. črnega kruha Din 5.50. 1 kg belega kruha Din 6.50, a žemlje (5—5 'A dkg) 0.50 Din. Kakorkoli povišanje cen ni znatno, je vendar podraženje, ki ga občinstvo ne bo pozdravili. Bilo bi umestno, če bi Zadruga pekov utemeljila v javnosti to povišanje, ki prihaja v času, ko nam napovedujejo dobro žetev. Ruska mladinska prireditev Včeraj dopoldne so prišli v Maribor iz bližnjega Hrastovca, starega gradu, klga sedaj naseljujejo ruski emigrantje, gojenci in gojenke niže gimnazije in dekliškega internata z ravnateljico in z vsem učnim osobjem vred. Skrbi »Ljudske univerze«, ki je prevzela pokroviteljstvo in organizacijo prireditve, gre hvala, da se je deci naših ruskih prijateljev nudila vsaj skromna, a zato tembolj prisrčna gostoljubnost. Nekoliko narodnih rodbin le povabilo mladino na obed in naše ženstvo Iz vrst »Slov. ženskega društva« ie tudi kesneje skrbelo, da se Je pokazala gostom pozornost in ljubezen- Popoldile so priredili generalno vajo »Carla Saltana«. Vaji je prisostvovala šolska mladina vsen mariborskih šol. Mladi obrazi so žareli od veselja in navdušenja, zakaj to, kar so jim njihovi ruski vrstniki nudili na odru, je bilo za mladino preveč novo, fantastično in romantično, da je rife bi^o grelo. 2e topot je buren aplavz natlače no polne dvorane pričal, da trud ruske mladine iz Hrastovca 'ni bil zastonj. Bili smo v dvomih, ali bo y sedanji pozni sezoni večerna prireditev obiskana dovolj častno. Ob 20- uri so se dvomi razblinili. Občinstvo iz vseh naših slojev je uprav navalilo v veliko dvorano »Narodnega doma« in kmalu so bili vsi prostori dodobra zasedeni. Z galerije so kakor vedno sijala mlada lica. v parterju so bili številni odlični Mariborčani, čisto spredaj je bil g. veliki župan dr. P i r k-m a i e r v spremstvu g. prosvetnega šefa dr. Poljane a. Predsednik »Ljudske univerze« gosp. inž. Kukovec je otvoril večer s kratkim nagovorom, v katerem je posebej povdaril, da je mladina z ruskih zavodov v Hrastovcu priredila ta večer v znatne n in ruskega kulturnega dne, ta dan pa velja enemu največjih in najbolj harmoničnih duhov ruskega naroda: Puškinu. To, kar nam bo mladina vprizorila po svojih močeh in dobri volji, se naslanja na Puškinovo pesnitev in naj nas sezna-3! s pestrostjo ruskega življenja- Nato se je dvignilo zagrinjalo in občinstvo se je presenečeno zazrlo v sila pisano, zares originalno skupino na odru ki so ga obdajale izvirne, s pristno rusko ornamentiko okrašene kulise. Originalni kroji, predstavljajoči historične in narodne noše pestrega ruskega sveta, so po sebno mikali očesa gledalcev. Vse to je izdelala mladina iz papirja, izdelala ob prostem času, misleč z ljubeznijo na domovino in nje preteklost in prepletajoč te skrbi s strahom in upi tm mariborski nastop. Le vživimo se v dušo mladine, ki je docela odrezana od sveta, iz katerega je vzniknila in ki ima tudi malo ali nobenih stikov z okolico, pa bomo umeli, koliko pomenijo za njo prireditve, ko se pokaže svetu s svojim znanjem in svojo umetelnostjo. Že prve pevske točke, ki jih je spremljala pri klavirju gdč. Zacherlova, so vzbudile velik aplavz, zlasti lepa narod na »Vo polje brjeza stojala«- Ko pa so začeli plesati in rajati pred mrkim obličjem carja Saltana, je nastalo v sicer nepri jetno zatohli dvorani uprav razigrano razpoloženje. Mladi plesalci, ki so — en miniature — posvedočrfli sloves ruskega baleta, so morali vsako plesno točko ponoviti. In plesi so bili od dejanja do dejanja lepši in so dosegli višek v tretjem dejanju, v nastopu dveh majhnih dekletc, ki sta predstavljali Kitajca in Kitajko ^ in plesali tako ljubko in vešče, da je občin stvo kar grmelo od navdušenja in na o der se je bogato sipalo cvetje. Za večino občinstva je bilo docela prav, da ima »Car Saltan« malo teksta in veliko pev-skih in plesnih točk; tako neumevanje je zika ni prav nič motilo, tembolj, ker je dramatizacija Puškinove pesnitve manj zanimiva in prikupljiva kot pesnitev. Vmes med pavzami so svirali Rusi na balalajke in je bil tako izpolnjen ves večer s presrčno zabavo, ki je zadovoljila vse in vsakogar. Mi moramo računajoč z vsemi težkočami in z mladostjo sodelo valcev, pohvaliti i mladino i nje učitelj stvo in zapisati, da se nam je tudi na tem večeru razkrivala izvirnost in globokost ruskega človeka- Po predstavi se je vršil v natlačeno polni restavraciji Narodnega doma družabni večer. Pod vodstvom članic Slov. ženskega društva so bili ruski gostje pri merno pogoščeni in slednjič so jih narodne družine vzele na prenočišče. m Smrtna kosa. Davi ob 4. uri je po dolgotrajni bolezni preminul Josip R e i n i š, višji stražnik v pokoju. Pogreb priljubljenega pokojnika se bo vršil 14. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice Splošne bolnice. — Dalje je umrla včeraj gospa Terezija S c h w e i -g e r, soproga delovodje drž. železnic. Pogreb bo v nedeljo na magdalensko pokopališče. m Ruski emigrant Nikolaj Borkov, ki se je v torek zvečer na Aleksandrovi cesti ustrelil, je včeraj v bolnici podlegel rani. Pokojnika so v prvi vrsti pognale v smrt obupne ekzistenčne razmere- m Novinarski klub. Redna seja v pon-deljek ob 17. uri y Veliki kavarni. — Predsednik. m Društvo,»Jadran«. Danes v soboto 12. t. m. se vrši redni občni zbor v restavraciji Kosovo. Začetek ob 19-54 uri Člani društva so nujno vabljeni, da se udeležijo zborovanja točno in polnoštevilno. m Ne bo ministrov na radikalski shod. »Jutro« poroča iz Beograda, da se na, radikalski shod v Mariboru nf' pripelje noben aktiven minister. Med nekaterimi manj pomembnimi poslan-1 ci, ki si nameravajo ogledati »slove-načke radikale«, prispe bivši minister g. dr. Velizar Jankovič, ki pozna Maribor izza orlovskega izleta. Dr Jankovič bo nastopil kot glavni govornik. Le mimogrede omenimo, da je g. dr. Velizar Jankovič zelo v čislih pri znanem beograjskem listu »Balkan«. m Občinska kriza na Teznem. Minule dni so listi poročali, da je bil občinski svet na Teznem radi nesposobnosti za delovanje razpuščen. Kakor nam pojasnjujejo člani tega sveta, ni motivacija popolnoma točna. Občinsko gospodarstvo na Teznu je vodil vse do sedanjega raz pusta stari občinski svet, medtem ko se novi. 1. 1924. izvoljeni občinski ^svet ni mogel konstituirati ter je bil končno raz puščen- Gerentskemu svetu stoji na čelu g. Jagodič. Baje so štirje člani gerent-skega sveta izstopili, radi tega je tudi ta svet v krizi. m Vaške navade v našem mestu. Že večkrat se je kdo pritožil, da ga je — gredočega mirno po cestnem tlaku — zade nepotreben in nezaželjen blagoslov kake malo galantne ženske roke. Ti žegni so različni: včasi v podobi prahu in smeti včasi kar v podobi vode- Slednje se je nekemu dopisniku našega lista pred hišo v Gosposki uliei št. 46, torej v ulici, ki bi že^ po svojem imenu zaslužila bolj gosposki navade. Najbrže so storile to neke gospice iz porednosti, kar pa bi jih utegnilo nekoč drago stati. Ker se take nespodobnosti pogosteje dogajajo, jih je treba javno ožigosati. m Nemški napisi se polagoma zopet pojavljajo na nekaterih hišah in sicer taki kot so bili v »starih, dobrih časih«. — Marsikateremu Mariborčanu starega ko-va se ob njih raziskri oko, marsikomur pa obtiči nejevoljno na njih- Povedati moramo, da nemških napisov ne obnavlja kaka politična samovolja, marveč sta jih ponekod vzbudila iz pozabe dež in veter, ki sta izprala »jugoslovansko« apno na hišah, da se je pokazalo staro nemško obličje. Da ne bo nepotrebnega spodtika-nja, bi bilo želeti, da bi prizadeti zopet prepleskali te stare napise, ki so takoin-tako brez pomena. m Prijatelje in občinstvo »Ljudske univerze« opozarjamo na pondeljkovi občni zbor (ob 20. uri v običajnih društvenih prostorih). Priporočati je kar najštevilnejši pristop k tej kulturni organizaciji, ki je ena najdejavnejših te vrste v Jugoslaviji in ki ie s svojim delovanjem naše mu mestu na čast. Znano je, da je letna članarina malenkostna (12 Din). m Hišni posestniki bodo imeli plenarno zborovanje dne 20. junija ob 9. uri dopoldne v mali Gotzovi dvorani. Na zborovanju se bo razpravljalo o sledečih točkah: 1. Poročilo o delovanju v društvenem I-1925. 2. Odobritev računskega poročila, 3- Volitev odbornikov. 4. Volitev računskih preglednikov. 5. Določitev članarine. 6. Sklepi o predlogih, ki iih stavijo bodisi odborniki bodisi člani. Člani pa morajo predložiti svoje predloge odboru tri dni pred zborovanjem- m Letošnji nastop sokolskega društva v Mariboru bo — kakor znano — v nedeljo 13. t. m. na prostoru ISSK Maribor, v Ljudskem vrtu. Pri javni telovadbi sodelujejo vsi telovadci, telovadke, naraščaj in deca ter oddelek vojaštva- Pričetek točno ob 16. uri. Proste vaje spremlja godba Narodnega železničarskega društ va »Drava«. Povorka se vrši izpred Magdalenske šole na Ruški cesti z zbira-liščenj ob 14. uri. Povorka pojde čez glavni most. Gosposko-, Slovensko-, Aleksandrovo-, Cankarjevo-, Maistrovo-in Koroščevo ulico na športni prostor. Pri povorki svira prvič društvena godba na pihala. Proste vaje, ki jih izvajajo telovadci in telovadke, so določene za letošnji vsesokolski zlet v Pragi. Vojaštvo pa nastopi z vajami s puškami- Vstopnina je nizka in je tako udeležba vsakemu omogočena. Želeti je torej, da se naše mariborsko občinstvo udeleži tega nastopa marljivega sokolskega društva v kar najveČiem številu! m Drž. žensk, učiteljišče in vadnica v Mariboru, priredi 13. in 14. t. m. razstavo šolskih ročnih del, ki so jih izdelale gojenke in učenke tega zavoda v letošnjem šolskem letu. Starši in ljubitelji ženskih ročnih del so vabljeni, da si ogledajo razstavo, ki bo odprta od 8.—12. ure in od 14.—18. ure. m Izleta učenk obrtno nadaljevalne šole jutri v nedeljo ne bo. ker se je oglasilo premalo učenk. m Državni tečaj za negovanjfe dojenčkov. Socijalno higijenski zavod za zaščito dece in mladine v Ljubljani, bo priredil v Mariboru pričenši dne 19. t. m. štirinajstdnevni brezplačni tečaj za negovanje dojenčkov v prostorih dekliškega zavoda »Vesna«- Tečai bo otvoril v soboto dne 19. t. m. ob 17. uri (peti uri) popoldan profesor dr. Matija Ambrožič iz Ljubljane, lokalno ga bo pa dalje vodila dr- Valerija Valjavec. Prijave za tečaj se sprejemajo vsaki dan v poslovnih prostorih tukajšnega dečjega dispanzerja (posvetovalnice za matere) v Stros-majerjevi ul. št. 26. Tečaj je namenjen materam in dekletom in se bo vršil vsaki dan v dveh oddelkih in sicer prvi oddelek popoldan od 4. do 6. ure. drugi pa zvečer od pol 8- do pol 10 ure. Pričakuje se z ozirom na pomen in namen tega tečaja, največje zanimanje mariborskega ženstva in mnogobrojno posečanje. m Razstava Cotič-Mežan je prav dobro obiskan. Lahko rečemo, da je obisk do danes prekosil vse prejšnje razstave, Občinstvo ka*e za to raztavo veliko zanimanje. saj j j pa tudi vstopnina 2 Din tako nizka, da je ž njo dana prilika vsa kemu, da si jo ogleda. Tudi slike, ki so po večini na prodaj nimajo nikakih pretiranih cen. Do sedaj je bilo že 7 slik prodanih in smo prepričam, da bodo tudi ostale slike prešle v zasebne roke- Ponovno opozarjamo naše občinstvo naj pridno poseča razstavo; zlasti se nudi prilika jutri — v nedeljo. m Za svobodo porotnikov. Prejeli smo: Glede carinske porotne razprave smo imeli priliko čuti izjave porotnikov, kako mučno jim je, da jih včeraj in danes neprestano obkrožuje na vsakem koraku policija. Niso >torili ugledu porote nikake usluge onj, ki tako podcenjujejo samostojnost porotnikov. m Pobegnila je z doma 141etna šivil-ska vajenka Jožefa Kerke. Po noči je zapustila očetovo stanovanje, odnesla 250 Din in ostavila na mizi listič, v katerem navaja da pojde v smrt. Danes pa je oče prejel pismo, ki mu ga piše izprijeno dekle z Bleda. V pismu obupuje nad usodo življenja in zopet obljubuje, da se bo u-smrtila. Vzrok njene brezupnosti je predvsem slaba tovarišija, ki se ji je zadnje čase udajala. Zašla je v izprijeno fantovsko družbo, ki je porazno uplivala na njena mlada čustva. Deloma je kriva tudi slaba vzgoja, ker se stariši včasih premalo posvečajo svoji deci, zanašajoč se, da bodo otroci sledili le dobrim zgledom starejših. Upati je, da še dekle ni popolnoma izgubljeno in da jo bo poboljševal-nica. kamor jo bodo oddali, ko jo oblasti vrnejo v Maribor, zopet vrnila veselo in zdravo njenemu poklicu. m Pevsko društvo »Luna«. Vrtna veselica v gostilni Požanko v Lajtersbergu se je morala radi dežja zopet preložiti na nedeljo 13. junija. Vremenski preroki trde, da bode tokrat prav lepo vreme. — Vspored: petje, godba, ples, vrtiljak, zapor itd. Pričetek ob 15. uri, vstopnina 5 Din. N 81 m Mariborski planinci se odpeljejo v Zagreb v posete tur. klubu »Slje-me« v nedeljo z brzovlakom ob 3.20 uri iz Maribora, gl. kol. Vse prijav-ljence pozivamo, da se izleta udeležč. Kdor se ni prijavil, a se želi udeležiti, se naj priključi izletnikom na glavnem kolodvoru ob 3. uri. Iz Zagreba bo skupen izlet na Sljeme (1035 m). m Proslava petletnice pevskega društva »Zvon« na Teznu* Kakor smo že poročali, bo proslavilo pevsko društvo »Zvon« na Teznu svojo petletnico v nedeljo dne 13. t. m. po sledečem vzporedu: Ob 9. uri zjutraj bo v šoli slavnostni občni zbor. na katerem bodo dali posamezni funkcijonarji poročilo o petletnem po- slovanju. Ob tei priliki se bo tudi vršil* otvoritev društvene knjižnice in osno-val se bo tamburaški odsek. Po zboru DO skupno slikanje članstva. — Popoldan jM> pol 15. uri v šoli: Moški zbor zapoje sledeče pesmi: Oj ta mlinar, (Svikarsi * Dobar večer lubo dakle (O. Dev). P.as^r ček (Gerbič). Doberdob (Prelovec). Y>o petju vprizori društveni dramatični '•»* sek burko »Kakšen gospod, tak .sluga* Po predstavi je veselica v gostilni Mar; na Teznu z raznimi zabavam). Vaflji smo razposlali vsem mariborskim in liškim pevskim društvom. ' bimo vse one, ki vedo ceniti narodno a lo v naši še sedaj vsemu, kar je naroa sovražni okolici, da pohite v nedel1?,jr. nam in nam dajo na ta način vzpoaou k nadaljnemu delu. — Pevsko artist »Zvon« Tezno. . __ m Šola Glasbene Matice pnredi v nedeljek, 14. t. m. ob 20. uri v mah Gotz vi dvorani produkcijo svojih gMenc višjih razredov, h kateri se vabijo p. « stariši ali njih zastopniki in .vse drugo z glasbo vneto občinstvo- . m Pomladanska veselica pevske? odseka pekov se vrši nepreklicno v n deljo dne 13. junija na lepem vrtu £0S ne Lovski dom nad Tremi ribniki, nos spored. Začetek ob 3. uri popoldne, -j* Vstopnina 5 Din. _" , — Restavracija »Union«. Dane v soboto zvečer veliki koncert. K* stavracija bo odslej stajno odprta, iz borna kuhinja in pijače. A — Kavarna mestni park. ^nevn koncertrira dobro znani umetnisB Trio Muser pri vsakem vremenu o 17.—19. in od 21.—2. ure. Danes v, soboto in nedeljo novi spored. , m Novo trgovino z kanditi in gala’a rijo (ne modno trgovino, kot je bilo sv ječasno objavljeno), je otvoril S-Trpel v Mariboru na Kralja Petra št- 9. Opozarjamo na današnji inserat^ Sokolstvo o Za vse članstvo Sokolskega d/0 ^ * je udeležba pri povorki, ki se vTŠi v' deljo, dne 13. t. m. izpred MagdaleflS^ šole na Ruški cesti, strogo obvezna-Kdor nima slavnostnega kroja, se naJ i deleži povorke v občanskem kroju članskim znakom. Za Člane netelova ^ se vrši v soboto zvečer od pol pol 20. ure obvezna vadba v Te j Lm vajah na letnem telovadišču v Ljuds« * tr.rfll \7 tft ' . vrtu. V slučaju slabega vremena Je (%j4 banje redovnih vaj od pol 20. do V°Lr{-ure v realčni telovadnici. Bratje se vajo, da se vežbe tembolj zanesljivo1^ leže, ker se bo vežbalo v redovnih va] z novimi povelji. /©ort : Jutri v nedeljo dne 13. t. m. ni nih športnih prireditev, ker prireja a borski Sokol na Igrišču ISSK ^aTfoPl0 telovadni nastop. Obisk športnikom priporočamo. fl2. t »Perunrov v šolo oz. vzgojo k aristokratski, eterični rodbini, kjer mldao dekle prav v? Mačehovsko »vzgajajo«. V naslovnih ■ t0Rah bosta menjaje nastopili gdč. Kra-JeVa in rr^č. Kovačičeva- Operi »Stara pesem« in »Cavalleria ■usticana« na mariborskem odru. »Stara jeseni« je menda najbolj sladka in prilepa Parmova opera in je doživela pred leti, ko se je prvič davala v Mari-vah1’ ,1Tlno^o priznanja in uspeha. »Ca-alleria rusticana« je naša stara priljub-J.e.na znanka, ki je bila radi svoje melo-iJOztiosti in dramatičnosti vedno navdušeno^sprejeta. Ker odide v torek velik del r^ e sodbe v Dobrno, je uprava pri-™rana, vprizoriti ti dve operi zaporedo-JS v soboto, nedeljo in pondeljek (12., •ta '4- junija za ab. C, B. A). V »Ca-aHcriji« nastopita zopet oba Mitrovičema kot gosta in bodo to zadnja n j I- o v a gostovanja. Pripominjamo, J; Santuzza med najboljše vloge 2: Mitrovičeve in je žela zanje tudi pri ajrreb§kl kritiki nedeljeno pohvalo. ■ ■ Vsefcina »stare pesmi«. Po Heinejevl snitvi, katero predvaja, kitico za kitico kraii ^cnor)' se dogaja, da poroči ! star ] ‘u' mlado kraljico. Pa se vrine mlad se W osvoji srce kraljičino. Nekoč ju J*ne stari kralj predčasno z lova in kjer fači. Razjarjen ju vrže oba v ječo, umreta v ljubezni združena. Kino APOLO KINO i non- deljka T)et^a 11- do vkljiic. junija »Kadar slepec sprejjle- ris režija Renyon tvn' V'0K‘ Milton Stills in Dor sijajna a • enac’ia velikopotezna, reži a igra prvovrstna Pred Gl*A.TSKI KINO junija a'FHrntd ,?e1tr!ka 10.r do nedelje 13. sna krvm^-s "u®avnik svoje žene. Kra-Henico p^ !a v šestih zanimivih finih s C0 ortctl v glavni vlogi. KINO »DIANA« STUDENCI Kfcdne fobPtc dne 12‘ df> Etično do v« lin- JUnija »0*°^ izgubljenih bro finih’ v ],vefja pustolovščina v sedmih NiUsč' K lvn* vlogi Milton Stills in Ana nikrh*1 nh e dnevno! Ob delavni praznifh i. uri- ob nedeljah Drazniklh ob 16-. M19. in H2l. url. Nabori v NarSbora Kakor nam sporoča mestni magistrat, se bodo vršili letošnji nabori v Mariboru v dneh 15., 16., 17. in 18. junija v vojašnici kralja Aleksandra, Meljska cesta 36. Nabora se morajo udeležiti: a) Vsi mladeniči rojeni 1906. leta; b) vsi starejši do 38 leta starosti, kateri šc do zdaj niso bili iz bodisi katerega vzroka pregledani c) vsi začasno nesposobni rekruti let nikov 1901 do 1905. Rekruti, kater so bili v letu 1926. oglašeni za nespo-sobone, se jim ni treba udeležiti nabora; d) mladeniči rojeni 1908 leta kateri mislijo, da so absolutno nesposobni za vojno službo; e) vsi začasno nesposobni, rojeni 1895. leta; f) vsi začasni invalidi, v kolikor še niso bili v tekočem letu pregledani. Pripomni mo, da sc bo vsakemu začasnemu invalidu, kateri sc ne predstavi rek-rUtni komisiji, ustavila pokojnina oziroma izgubi pravico do nje; g) vsi obvezniki operativne in rezervne vojske, kateri mislijo, da so nesposobni za vojno službo: h) vsi nesposobni zadrugari (družinski člani) rekruta, kateri mislijo, da so za delo nespo sobni, pa njihova nesposobnost vpliva na rok službe rekruta. Dokumenti, kateri se imajo rekrutni komisiji pokazati i to: a) družinski list in potrdilo davčnega urada, ako še to ni pokazal ob priliki sestava rekr.utnega spisa pri občini ali pri srezu. Vojaški referenti morajo posebno občine še enkrat opozoriti, na one rekrute, kateri šc teh dokumentov niso doprinesli; b) v smislu čl. .1 toč. 103 uredbe o oceni sposobnosti za vojno službo, so bolezni kakor: gluhoncmost. padavica in slaboumnost dokaže rck-rutni komisiji s pismenim potrdilom občinskega urada: c vsak rekrut,'ki misli, da ni naš državljan, pa je vpisan v rekrutnem spisu, mora to naj-dalje v teku od 3 mesecev, računajoč od dneva njegovega pregleda, do-kumentarično dokazali: d) vsak dijak prinese zadnje šolsko izpričevalo ali olsko potrdilo seboj. Kdor tega ne stori, sc bo uvrstil kot navaden rekrut in nc dobi »djačkega roka«; c) vsi rokodelci, posebno pa krojači in čevljarji. imajo dokazati, da so izučeni in da imajo tozadevno izpričevalo, ker sc smejo v rokodelske čete poslati samo taki rekruti, ki so se do-tičnega rokodelstva izučili; f) začasno nesposobni rekruti morajo zadnje potrdilo o nesposobnosti prinesti seboj. Opozarjamo, da vsako potrdilo velja samo za eno leto in da se mora v slučaju nesposobnosti to potrdilo podaljšati; g) začasno nesposobni mladeniči, ki se nahajajo že v državni službi, morajo to dokazati, ker jim pntem v 25 letu ni treba iti več na nabor. ICuitura in umetnost ii Kritika kritma Vsak ovaževanja vreden list ima svo je umetnostne kritike. So to v svoji stroki naobraženi gospodje, ki z resno, znanstveno, nepristransko in pravično kritiko opozarjajo na nedostatke, dajejo prc-skušene nasvete, priznajo vrline in napredek ter bodrijo kulturne delavce k vedno novemu in višjemu poletu. Kritik naj nikdar ne pomaka svojega peresa v žolč in pelin in naj nikdar ne daje v kritiki izraza svojemu gnjevu in notranji ra-zoranosti. Kulturni delavci, ki iz golega idealizma neštete noči žrtvujejo narodnim idealom, pač ne zaslužijo, da se večmesečne njihove žrtve z enim samim zlovoljnim stavkom poteptajo v blato- Tako kritiziranje ie lahko. (Kritisiercn ist leiclit, je že nemški pregovor), plodonosno pa tudi ne. Sčasoma morajo tudi največji idealisti obupati, zlasti šc, če je kritika neresna, tendencijozno strankarska, pulila in splošna. Nobeno društvo in nobena prireditev ni brezhibna; takega zbora sploh ni. Na drugi strani so pa zopet vrline in izredne dovršenosti, ki jih kritik ne bi smel tendencijozno preterirati. Na napake se more v salonskem tonu prav tako lepo opozoriti, kakor jih marsikdo skuša s trdimi in nerodnimi rokami popraviti- Kritik ne bodi splošen, povej jasno, kjer ni bilo prav in kaj želiš za se in svoje mnenje. »Slovenec« ima v Mariboru svojega kritika, o katerem sc sicer nc more trdi ti, da nc bi bil stvaren, je pa presplošen, ne pove kar hoče. tudi ni izbirčen v svojih izrazih. Ljubljanska društva bi energično protestirala proti njegovim kritikam. Maribor je v tem oziru malo bolj konservativen in potrpežljiv. Sicer je tudi tukaj izšlo že par ostrih protestov proti njegovemu kritiziranju, a »Slovenec« tega ne ovažujc- Naš nasvet gospodom okrog »Slovenca« je toraj: nc pobijajte brezsrčno vsega, kar ni izrecno strankarsko; če pa že kdo res hoče kritizirati, naj si ogleda poprej nekaj stvarnih kritik, kakor jih pišejo naši najboljši sedanji glasbeniki ala E. Adamič. Krcmcrl in dr. Kimovec. Ti gospodje so žc marsikaj ustvarili. Zato so tudi pravični in prizanesljivi- Strupa v kritiki ni treba! A. Publikacije „Zgoc§©vIn-sfcsga društva" v Mariboru V našili malih in razdrapanih razmerah je izdajanje znanstvenih publikacij težje kot drugod, zaradi tega so znanstvene knjige, ki izidejo v slovenskem jeziku, vredne tem večje pozornosti. Isto velja o časopisih, ki služijo znanstvenim namenom. V cratkem razdobju so izšle tri publi-. kacije Zgodovinskega društva v Ma- Cena Din 50-—" r>boru, ki nc smejo qstati neopažene. • Izšlo ie dokaj obsežno zgodovinsko deio prof. Frana Kovačiča »Ljutomer«, potem letošnji »Časopis za zgodovino in narodopisje« in hkrati ž njim »Kazalo k Časopisu za zgodovino in narodopisje I.—XX,« Če uva-žimo, da razpolaga Zgodovinsko društvo v Mariboru s skromnimi sredstvi, ker ga ne podpira zadostno niti naša javnost niti država, medtem ko so Meceni skorajda izumrli, tedaj se moramo čuditi, da je lahko izdalo še tc publikacije. Naš namen seve ne more biti, da bi se spuščali v oceno; če bomo s temi vrsticami opozorili kakega izobraženca, ki ga zanima zgodovinsko-znanstveno delo v naši ožji domovini in ki še ni ud Zgodovinskega društva in ako bomo vzbudili zanimanje za posamezne publikacije, bo našemu namenu docela ustreženo. Večletni urednik »Časopisa« in priznani naš zgodovinar dr. Fran K o-v a č i č je obdaril letos nas štajerske Slovence kar z dvema knjigama: »Slovenska Matica« je izdala njegovo zgodovino štajerskih Slovencev, s knjigo »Ljutomer« pa je dobil svojo zgodovino velik del tzv. Prlekije, t. j. Ljutomer in ljutomerski politična okraj. Knjiga obsega 3S4 strani velike osmerke in je ilustrirana. Razdeljena je na dva dela: prvi obsega občne zgodovinske podatke o ljutomerskem srezu od prazgodovinske dobe do ujedinjenja SHS, v drugem delu pa je podrobno opisana zgodovina vsake posamezne župnije v ljutomerskem političnem okraju. Posebno obširna je zgodovina ljutomerske župnije, ki ima najbogatejšo preteklost. Zgodovina je sestavljena na podlagi kronik, ki jih je vestno zbral naš ne-prežaljem' zgodovinar, prezgodaj umrli Matej Slekovec. prvi predsednik mariborskega »Zgodovinskega' društva«. Pisec je te kronike izpopolnil na podlagi novejše literature In podal tudi občno zgodovinsko sliko, tako da je nastala zanimiva, lepo zaokrožena knjiga, ki so nanjo lahko Ljutomerčani po pravici ponosni. Knjiga bi morala biti v teh krajih v vsaki boljši hiši, saj je lokalna zgodovina za človeka, ki ljubi rodno grudo, najzanimivejše čtivo, ki mu kaže, kako so živeli številni rodovi pred njim, kake nadloge so jih trle in s kakimi žrtvami so prejšnji rodovi olajšali obstoj in življenje sedanjim. V tem smislu je zgodovina še vedno dobra učiteljica, tembolj, ker se fz nje naučimo, da se marsikaj ponavlja in da tudi nas lahko zadenejo iste grenkobe kot so zadele neizkušene prednike, če ne poznamo in ne uva- žujemo njihovih izkušenj. Sploh pa je domača zgodovina zlasti za mladino najpriporočljivejše sredstvo za vzbujanje ljubezni do domačih krajev in na njo naj se naslanja prava domačnost. Zato so lahko prebivalci ljutomerskega okraja svojemu odličnemu lojaku samo hvaležni, da jim je podaril tako lep sad svojih raziskovanj in pridnih zbiranj. Letošnji Časopis obsega zgolj dva snopiča v enem zvezku, ki šteje 10 tiskanih pol. Zato pa so udje Zgodovinskega društva dovolj odškodovani s kazalom in s popustom pri knji gi »Ljutomer«. Na prvem mestu najdemo v »Časopisu« Fr. Kovačičevo »Gradivo za prekmursko zgodovino«, ki bo dobro rabilo bodočemu sistematičnemu zgodovinarju Prekmurja, če ne bo to najpoklicanejši — namreč sam pisec te razprave. Maribor čane bodo nedvomno zanimali Doneski k zgodovini knjigotrštva v Mariboru, ki jih je zbral prof. Janko G 1 a s e r in ki vsebujejo tudi marsi-kako kulturno-zgodovinsko drobtino splošnega značaja. Pater Alojz F u r-1 a n je v nadaljni razpravi zbral podatke o literarnem (seve versko-na-božnern) delovanju frančiškanske province, pod katero spadajo naši samostani. Jezikoslovno zanimive in v marsikaterem oziru novi so izsledki ljubljanskega univ. prof. K e 1 e m i-n e o dulebskem narečju. Zapozneli spomin na tisočletnico hrvatskega kraljevstva je članek dr. Josipa N a-g y j a o tem predmetu, nakar slede zanimivi' podatki o ljudski medicini med koroškimi Slovenci, ki sta jih zbrala pokojni P. K o š i r in V. M o derndorfer, učitelja iz Mežiške doline. V Izvestjih je več zanimivih prispevkov. Dr. Fr. L u k m a n rešuje temna mesta na znanem grobnem napisu škofa Gavdencija. prof. J. G 1 a s e r nam je predstavil Aškerca kot bogoslovca, profesor dr. P. S t r m š e k je obelodanil Vošnjako va pisma Janku Sernecu, Fr. K o v a-č i č je podal zanimivo kulturno drobtino izza prve polovice 19. stoletja: opisal je lončarja Jurija Hermana pri Sv. Tomažu, ki je govoril latinski in in pripravljal kmečke dečke za vstop na latinske šole. Sledita še dr. K o t-n i k a Mozirska prisega iz 1. 1740. in Radics-Mikušev Prispevek k Valvazorjevi rodbini. V rubriki Slovstvo so strokovno ocenjene razne nove publikacije. Recenzentje so dr. B. S a-r i a, dr. M. I< o v a č i č, dr. S t e le in Fr. K o v a č i č. Zvezek zaključujejo društvena poročila. »Kazalo« bodo s pridom rabili i bibliografi in zgodovinarji i oni, ki ima-jo_ v svoji knjižnici vseh 20 letnikov »Časopisa«. Za uvod je podal Fr. Kovačič zgodovino »Zgodovinskega društva« in »Časopisa«, samo kazalo pa je urejeno prav pregledno: po avtorjih in po naslovih oziroma vsebini, tako da v zadovoljivi meri ustreza svojemu namenu. Želeti bi bilo, da bi najstarejša in najzaslužnejša slovenska znanstvena korporacija na bivšem Slov. Štajer skem — »Zgodovinsko društvo« — našla v vseh naših krogih tisto moralno in gmotno podporo, ki so jo poprej naklanjali podobnim društvom Nemci zavedajoč se, da je proučevanje in raziskovanje zgodovine veliko in zaslužno delo za narod. Tem važnejše je delo »Zgodovinskega društva«, ki deluje na ozemlju, katerega si baš zavoljo krivično in pristransko pojmovane zgodovine še vedno laste Nemci (glej n. pr. knjigo »Siidsteier-mark«). Tudi ta moment naj bi prave narodne prijatelje napotii v krog »Zgodovinskega društva«. B. Spomini Frana Sukljeta So ljudje, ki so uprav zaljubljam v memoarno slovstvo in ki dajejo pred vsem drugim prednost temu. kar so napisali sloviti možje o samem sebi. Dasi so spisi pravih umetnikov še zanimivejši ker nam podajajo življenje in ljudi y srcalu samega sebe. damo vendar prav — do neke mere — tudi uvodoma omenjenim ljudem. Res se s slastjo berejo na pr. Izpovedi sv. Augustina, Rousseau-ieve izpovedi, Casanovovi snom®’ jj-d. I do najnovejših vojnih' spominov, zakaj iz njih nam govore močne osebnosti in doba, v kateri so živeli, nam postane znatno bližja. Slovenci imamo bore malo takega slovstva, ker naši možje niso hoteli pisati svojih spominov, najbrže iz skromnosti, deloma tudi iz same komodnosti. In ven dar je šlo v grob veliko tega, kar bi nam živeje kot vsa raziskovanja razbistrilo našo preteklost. Kako zanimivi bi bili na pr- spomini ene najizrazitejših naših oseb nosti, blagopokojnega dr. Turnerja. Pisec teh vrstic je leto pred smrtjo nagovarjal simpatičnega starca, da jih spiše — ali naš Ahasver in Mentor je z blago gesto odvrnil, da je prepozno. Mnogi se boje, da bi jih njih osebnost preveč stopila v ospredje, dasi je na človeku najbolj zanimivo baš to, kar je osebno in bolj ko je osebnost razvita, bližji je človek svojemu idealnemu smotru. (»Das hochste Gut der Erdenkinder ist nur die PersonUchkeit.« Goethe.) Tudi Franjo Šuklje, čigar prvi del spomina je nedavno izdalo kat. tiskovno društvo v Ljubljani, izraža v predgovoru to bojazen, ki pa jo je junaško premagal in tako podaril svojemu narodu knjigo, ki ne bo spomenik samo njegovi osebnosti, ampak tudi časa, ki je v njem živel in se boril za svoje vžore. Knjiga je dokaj obsežna in nam prikazuje Šukljeta od detinskih let (roj. 1. 1849) do devetdesetih let minulega stoletja, ko je stal kot zrel mož sredi parlamentarnih bojev za slovenstvo. Mnog izmed nas se ne bo strinjal z nazori in koncepcijami Franca Sukljeta, ne bo odobraval njegovih metod in simpatiziral z značajem, ki ga je očitoval v političnih bojih — ali ganeš, ko je izven političnega življenja — odpade vse. kar je časovnega in minljivega in ostane zgolj to, kar je večnega. In v slehernem človeku je nekaj večnega, tembolj pa v ojjem. ki je šel pred množicami in jim dajal smer in ideje. Prvo, kar mu moramo priznati, je to. da je osebnost v visokem smislu besede- Njegov borben tempera-met nam ugaja; verjamemo mu, ko nam opisuje samega sebi v sredi življenskih in političnih bojev, ki jih zmaguje z vedrim optimizmom in z lahkoto v jedru zdra vega človeka in nočemo reči, da bi idealiziral svojo sliko. Ima pa, kajpa, pravico zagovarjati svoje nazore in dejanja; kako, je njegova stvar, sodi pa naj vesten zgodovinar. Šukletov oportumizem, ki sicer ne pristoja njegovemu temperamentu in ki gaje dobro označil dr. Ivan Prijatelj v svoji sloviti študiji o Janku Kersniku, nas sicer ne prepričuje, kakorkoli ima — vsaj z ozkega stališča politika marsikaj zase. argumentacija v tej knjigi pa toliko vpliva na nas, da ga ne sodimo preveč enostransko- Šuklje je izrazita politična osebnost in politikom je marsikaj odpuščeno. Zato je treba njegove politične koncepcije vrednotiti dovolj širokosrčno in njegova javna dejanja presoditi znanstveno objektivnostjo. Zanj, ki je bil v političnih bojih na Kranjskem po-meben »spiritus agens etmovens«, kakor tudi za dobo, ki jo opisuje in za od lične »ljudi«, s katerimi je prihajal v stike, so podatki in sodbe, ki jih je napisal v svojih spominih, važni dokumenti, ki bodo zanimali i današnje politike in zgodovinarje in javne delavce sploh. Naj sodi o piscu kar kdo hoče, ali za narod je bilo prav. da je spisal svoje spomine. ŠukljetoV slog je krepak, njegovo pri-povedanje prav zanimivo; s kratkimi potezami umeje karakterizirati ljudi in nam na nekolikih straneh predstaviti celo dobo. Preberimo samo 1. poglavje, pa imamo pred sabo plastično in živo staro purgarsko Ljubljano v petdesetih letih z njeno gospodo, njenimi rodoljubi in krčmarji, originalnimi ljudmi, kakršnih v naši uniformirani dobi ni več- Tudi v nadalj-nih poglavjih piše tako mično in sočno, da ga bo z zanimanjem čital tudi oni, ki ne hlepi po politični zgodovini, zlasti še zgodovini ozkosrčnih lokalnih bojev na Kranjskem. Dodatki vsebujejo obilo za nimivega gradiva in dopolnjujejo spomine, slike pa nam kažejo može, ki so si nridobili sloves v času, katerega nam Suklje opisuje. SSov©ns8ca krtjlge © materinstvu Nova knjiga »Materinstvo« je izšla v Gorici. Založila in izdala jo je Narodna knjigarna v Gorici, Via Carducci 7. Cena broš. knjigi 10 Lir, v lepenko vezani 14 Lir, z elegantno vezavo 18 Lir, po pošti poslana stane eno Liro več- Knjiga je neprecenljive, vrednosti za naše ženstvo. Vsako zrelo dekle, naj se združi z izvoljenim ali naj koraka sama po potu življenja, mora biti poučena o postanku Človeškega telesa. Pravljice so za otroke, a zrela dekleta morajo zreti v realnost, da se obvarujejo zla. Če dekle samo ne doseže kot žena materinstva, ali ji ne nudi mogoče kedaj življenje priliko, da pomaga potrebnim v sili? Kdo pa daje dekletu, ko stopi v zakon, poduke o najvažnejšem vprašanju, katerega odgovor ji da Šele zakonsko življenje? Odgovor, da, ji poda poroka na vprašanje, a ne poduka! A dekle ne sme čakati tako dolgo, da ob lastnih izkušnjah zapravi, nepoučena, mogoče za vedno svoje zdravje in zdra vje svoje drage dece. Knjiga »Ma terinstvo« govori o razvoju otroka, o za držanju žene med nosečnostjo, o porodu o novorojenčku in otroku in daje navo dila materi-zdravnici. Take knjige Slovenke še niso imele- Dekleta, matere, sezite po knjigi, ki je zelo praktično sestavljena in opremljena z dobrimi slikami. Naslovno sliko »Mati z otrokom« in »Dru žinsko srečo« je naslikal naš nadebudni goriški slikar Špacapan. Z resnostjo prebirajte to knjigo in ne s čustvom v srcu ki kaže le notranjo praznoto — z modrostjo in razumevanjem in ne z nelepo besedo v ustih, ki bi bila le dokaz pokvarjene čustvenosti in nemoralnega mi-šlenja! Sestavila jo je mati iz ljubezni do vas in iz ljubezni do otrok bodočnosti. Zdrave matere in zdrav zarod, to bodi ponos naših očetov, naših mož. — Naše Slovenke se zavedajo svojega poslanstva, zato naj najde »Materinstvo« pot v sleherno mesto in vasico, v hišo in hišico. Vsaka nevesta in mati uboga in bogata. jo bo znala ceniti, ko jo bo prebrala Najsi je torej sodba o Šukljetovi osebnosti in politiki taka ali taka, io drži, da so njegovi spomini zanimivo čtivo in da bo ni, ki prebere 1. del, nestrpno pričakoval drugega. B. □LiaoannoDDnoo □ no-irn-pri,- i-rxa-r> A!i ste že član Vodnikove družbe? Priglasite se takoj pri poverjeniku! ■0X11.11X11 niLur EdBnsSvo v prirodi Zanimivi izsledki ruskega učenjaka. —Ceps— Moskva, 9. junija. Petijograjski učenjak, znani biolog in prakt. zdravnik dr. Manojlov je odkril dokaj preproste kemične reakcije, s katerimi se dado ugotoviti nekatere lastnosti krvi. Tako se bo na podlagi njegove iznajdbe dalo dognati, ali poteka najdena kri od moškega ali od ženske. Praktični poskusi so pokazali, da se je stvar obnesla in se bo lahko v nekaterih primerih uporabljala tudi v sodni medicini. Dalje je Manojlov baje .dognal, da se da po krvi noseče ženske izslediti spol otroka, ki ga nosi pod srcem in sicer še dokaj zgodaj. Značilno-je. da se dado metode Ma nolova uporabiti pri človeku, pri živalih in celo pri rastlinah. Rastlinski sok poka že, katerega spola je bilka, ki od nje sok poteka. Še več: Nepojmljivo je, a potrditvah Manojlova resnično da nekateri mine rali. zlasti piriti, ki imajo dvoje kristalič-nih oblik, dajejo dvojno, namreč moško in žensko reakcijo. S tem pa še izsledki dr. Manojlova niso izčrpani- Po krvi se bo dala določiti tudi rasa. To potrjuje, da rasa ni prazen pojem. kakor trde nekateri, temveč da je utemeljena v bioloških razlikah. Vendar pa so tozadevna raziskovanja še v povojih. x »Nova Evropa«, znana in priznana zagrebška revija, je izdala v novejšem času dva posebno zanimiva zvezka. — Osma številka je bila posvečena fašistov-ski Italiji in sicer s stališča fašistov samih; njih nasprotniki pridejo k besedi v enem poznejših zvezkov. V tej številki so objavljeni nalašč za »Novo Evropo« spisani oz. določeni prispevki Gentillija, O. Randija, A. Sofficia. Giov. Markoccija, V. Cardarelija, E. Codignole, Giov. Berija in Giov. Ungarettija. To, kar nam povedo fašistovski ideologi v apologijo fašizma, je bolj zanimivo ko prepričevalno. — Nadaljni zvezek (dvoštevilke 10 in 10 je posvečen Črni gori in sicer nje najusodnejšemu vprašanju: kapitulaciji med svetovno vojno. Prispevki, ki so tu zbrani. bodo nudili zgodovinarju važno gradivo, onemu pa, ki se zanima za politične razmere v> naši državi, bodo povedali toliko novega in zanimivega, da bo za ta zvezek »Novi Evropi« še prav posebno hvaležen. Prispevki so iz prve roke, deloma od ljudi, ki so sami imeli važno vlogo v črnogorski politiki zadnjih dveh desetletij. Zato še posebej opozarjamo na 10. in 11- štev. »Nove Evrope«. Revija, ki izhaja dvakrat na mesec, se naroča y Zagrebu, Prcradovičev trg 9. x Planinski Vestnik. Šesta številka glasila Slov. planinskega društva prinaša med drugim dr. Oblaka »Epilog k Etni« in obsežno, zanimivo pisano poročilo o znani knjigi dr. Kugyja- Topot iz peresa dr. Jos. Tominšeka in sicer zlasti glede Kugyjevih nazorov o človečnosti v planinstvu. Slede še nekateri planinski potopisi in drobiž. Priložena je lepa ilustracija »Bohinjsko jezero ob zatonu solnca«, x Gustave Le Rcuge- Misterija. Roman. Knjižnica »Jutra« zv. 11. Ljubljana 1925, Strani 177. Ne pretiravamo, če trdimo, da je to morda najbolj napet moderni roman našega prevodnega slovstva. Dejanje se razvija z uprav kinematografsko naglico: iz banketa kluba ameriških bogatašev nas vede ženialni pisatelj na dom milijonarja in sportmana Lionela Brady-ja. od tu v tajno udruženje zločincev, nato v skrito gorsko mesto mehikanskih Indijancev in njih podzemsko svetišče, polno zlata. Tu reši smrti pogumni Lio* nel zadnjo potomko starega kraljevskega rodu, jo privede seboj v San Frančiško in jo poroči. Toda zločinska komtesa Sara, ki tudi ljubi Lionela. mu iz ljubosumnosti in sovraštva zastrupi ženo- Začne se gigantski boj med obema, ki je popisan uprav drastično. Komtesa Sara vodi veliko tajno zločinsko in revolucio^ narno gibanje in je tako mogočna, da tudi policija ne more ničesar zoper njo. — Junaški Brady nadaljuje čisto sam strašni boj. Posreči se mu, utihotapiti se Vi podzemski kitajski mestni del San Frančiška, kjer je središče nevarnih zločincev. Ti ga ujamejo, vržejo v globoko klet, kamor spustijo vodo .. • toda pogumni Brady se kljub temu reši in nadaljuje boj. Za komteso Saro. imenovano Misterija hiti preko dveh oceanov, jo dobiti v Londonu in se odpravi slednjič na Falklandske otoke, da najde skrivnostni Budhin demant. Misterija, ki se tudi hoče polastiti tega kamna, mu sledi in ujame Bra* dyja v podzemski votlini, kjer so bi” skriti gusarski zakladi. Toda Lionel se na skoraj čudežen način reši z deman-tom, med tem ko Misterija pri eksploziji pogine. Brady se vrne v London in se poroči s hčerko bogatega bankirja, ki je bila z njegovo pomočjo rešena iz rok roparjev. — Zanimanje za roman med vsemi sloji je bilo čisto upravičeno, kajti ne samo, da je drznejše sestavljen kot najbolj drzni Harry Pielovi filmi, temv^ je tudi visoka pesem moškega poguma in energije. Na eni strani stoji moŽak-P0* s ten jak, jeklene volje in živcev, ki so tnU ugrabili najdražje, kar je imel, mlado 1®* po ženo. na drugi strani pa Misterija, tip zločinske ženske, ki v svoji blazni ljubosumnosti in strasti slednjič-uniči samo sebe. Roman je izšel v elegantnem ovitku z originalno naslovno sliko. x Zbornik za umetnostno zgodovl* no« stopa z nedavno izdanim prvim zve-zkom v svoj šesti letnik (1926). Tudi 1®' tos hoče v prvi vrsti prispevati k spo' znavanju domače umetnosti, poleg tega pa prinašati važne razprave iz obče u.-metnostne zgodovine, preglede književnosti in razstav, varstva domačih umet' nostnih spomenikov in arhivalne prispeV' ke- Za letnik 1926 so obljubili svoje so* delovanje: Izidor Cankar, France Kidrič* Milko Kos, France Stele, Viktor Steska, France Mesesnel, Stanko Vurnik. Rajko Ložar, Marijan Marolt in Anton Vodnik* Dr. F- Stelč bo letos zaključil svoj te* meljiti, bogato ilustrirani opis umetnost' nih spomenikov Kamniškega okraja. Prv* letošnji zvezek prinaša I. Cankarjevo r&z pravo o realizmu v starokrščanskem sli' karstvu, ki je poglavje iz njegove občc umetnostne zgodovine, zasnovane v P®' tih delih. Razprava je ilustrirana zli sli' kami po mozaikih v Ogleju, Rimu, N®" polju in Milanu. Viktor Steska popisuj® v članku o ljubljanskem škofijskem dv<>r'. cu. eno najstarejših ljubljanskih zgrad* in posveča posebno pozornost njeni n?' tranji opremi ter portretni galeriji ljU£ ljanskih škofov, članek spremlja 10 slu*" Milko Kos končuje v svoji razpravi o srednjeveških rokopisih ljubljanske lic®1' ske knjižnice, katero bo nadaljeval, sku' pino bistrskih rokopisov- V obširnem P®' ročilii konservatorja Dr. F. Steleta so z® stopani kraji: Sv. Duh pri Sp. Dr8^l. gradu. Gora Oljka pri Polzeli, Ihan, K?" njice, Ljubljana (Frančiškanska cerkev J mestni magistrat), Marija Gradec P™ -aškem, Martjanci (Prekmurje), Ojstr1 pri Sp. Dravogradu. Sv. Pavel pri *j-e. boldu, Slov. Bistrica, Škofja Loka, Cii, OKOTja .jj, larje, Vuzenica in Zavodnje pri Sosta™ ’ 3oleg bibliografije prinaša »Zborn mnogo recenzij strokovnih publikacij. _ pod peresa M. Marolta, F. Steleta Vurnika; v »Raznem« priobča F. snel podatke o renovaciji cerkve sv. fana v Vipavi, po arhivalnih podat* • Uredništvo se je potrudilo za izre", na$ kusno zuiianjd obliko revije, ki . verr državi nima para in reprezentira Sl ^ g. sko znanost zelo častno- Naročila letnik sprejema uprava »Zbornika metnostno zgodovino« ® LjuIblJanl’ serza. Iz Sivllenla in sveta Začetki javnih knjižnic Prvo javno knjižnico, v kateri si je lahko vsakdo izposojal knjige, omenja v svojih spisih sv. Jeronim. Nekje je zabeležil, da si je duhovnik Pamfile.i, ki je umrl mučeniške smrti, proslavil ne samo s tem da je širil krščanski nauk, ampak tudi s tem, da je zbiral knjige. Imel je okrog 30-000 rokopisov, ki jih je posojal prosvete željnim ljudem. L. 1342. t- j. sto let po iznajdbi tiskarskega stroja, se je pričelo v Parizu živahno trgovati z rokopisi. Premožnejši sloji so nabavljali za drag denar rokopise najrazličnejše vsebine in jih posojali Proti nagradi. 1 emu zgledu je sledila Anglija za časa Henrika IV, prvega vladarja iz rodu Laneaster, ki je zavladal po smrti kralja Richarda ]. 1399. Henrik IV. je ukazal, da se v Oksfordu Zffja,a‘ ?a d‘-iake velika biblioteka, ki bo nuclila dovolj čtiv&. • , ' xz"oc^vini srednjega veka se omenjata os knjižnici na Dunaju in v Toulou-seu. Kas« ©rspsSI® razvrati Umoril matar in jo stlači! v kov%k, nato Pa je prirejal orgije okrog mrliča. t> y e^esantnem stanovanju na Corso 3Slefn°S s 50 oc*krili v kovčku truplo n«o.,, Kospe Ferrarijeve, soproge zna-Ca , m'!aiiske!ja trgovca s filmi- Zakoti- • ta bila že 1. 1912. razporočena in go-, erarj je jmela pri sebi sina, 18 let gimnazijca. m piifJ!- Blfa (dijr Sko -^olie itd.) zhira , ~ *a letoviSfar e. ,Mar-311 > Kotov^ki trir 4. 1144 Po izsledkih policije se je Izvršil umor že 12. februarja. Oče je večkrat vprašal sina, kako gre materi. Ker pa ga že 14 dni ni videl, se je napotil v spremstvu nekega prijatelja v stanovanje svoje žene. Vrata sta morala šiloma odpreti. Ko sta vstopila v stanovanje, jima je udaril nasproti vonj po mrliču. Soba je bila v popolnem neredu. Mož je opazil velik kovček v sprejemni sobi. Odprl ga je in na strahotno presenečenje opazil trohneče truplo svoje ločene žene. Sum je takoj padel na sina. ki je bil izprijen fant in močno udan kokainizmu. Občeval je v zloglasni družbi. Po umoru matere je prirejal v stanovanju, kjer je ležal kovček z mrličem, pravcate orgije-Obleko in pohištvo je bil prodal. Policija je aretirala 15 oseb, med njimi več prostitutk, ki so jih videli v družbi lSletnega morilca. Fanta pa še niso našli, kjer je pred razkritjem pobegnil neznano kam. Tisk v savletski S$ia$I!5 Naklada sovjetskih listov. — Splošne tiskovne razmere v boljše vlSki državi. Sovjetski tisk si v zadnjem času stalno prizadeva, da bi si pridobil kar največ odjemalcev in tako zvišal naklado. Začetkom 1. 1924. je bilo izdano geslo »10 kmečkih gospodarstev mora imeti vsaj en izvod kateregakoli izmed lokalnih glasil«. Ker je v Rusiji okrog 22 milijonov zasebnih poljedelskih gospodarstev, bi se moralo, ako bi se geslo popolnoma uveljavilo, doseči vsaj dvomilijonska naklada. To se je zgodilo že 1. 1925.. kajti nekateri listi, določeni le za provinco, so izšli v 2,140.000 izvodih. Letos pa se je izdaja zvišala že na 3 milijone. i\&ku se .ie dvignil sovjetski tisk, dokazujejo najjasneje sledeči podatki: 1. januarja 1925 je izhajalo v Rusiji 579 časopisov; dne 1. aprila istega leta 595, 1. oktobra 597, a 1. februarja 1. 1926 599. Dnevna tiraža teh listov je znašala 1. januarja leta 1925 6.956.000 izvodov, dne 1. avgusta pa 7,284.000, a 1. februarja 1926 8,281.000, dočim je pred vojno bilo tiskanih v celoti Ie 3 milijone izvodov. Vzrok hitremu napredovanju tisika je iskati v velikopoteznosti sovjetske reklame, ki ima ogromno število vnetih agitatorjev in propagator-jev. Sovjetski tisk se torej v 8 milijonov izvodih širi med preprosti delavski in kmečki narod. Od osmih milijonov listov je le 1 Vi milijona gospodarskih in prosvetnih listov, dočim je ostanek 6,700.000 namenjen le širjenju komunistične misli v širokih ljudskih slojih. Kmečkih Časopisov izhaja v Rusiji nad 140. Največjo izdajo dosezajo listi, ki izhajajo v Moskvi in Leningradu, predvsem »Pravda«, ki izhaja v 7—800.000 izvodih. Isto naklado je pred vojno doseglo »Rukoje Slovo«, a med vojno je izhajalo v milijon izvodih. Moskovski in leningradski časopisi (70 Po številu) se tiskajo v 4,626.000 izvodih, katerih se proda v provinci nad 60%. Največjo izdajo med ruskimi sovjetskimi časopisi je dosegel tednik »Kre-stjanskaja gazeta«, ki izhaja v Moskvi v 1 milijon izvodih. Knjig je bilo izdanih 1. 1924. v tujih jezikih okrog 2.300 v 16. milijonov izvodih, a 1. 1925 nad 3000 knjig v 25 milijonski izdaji. Vse knjige so večinoma poljedelske in politične vsebine. Knjige in časopise razširja po. deželi delniška družba »Vaška knjiga«, ki jo je ustanovila državna založba z državnim fe&e, railrie. najem išče več resnih reflek-antov. Ponudbe: „MfirstanV »anbor, Rotovški trg 4. 1146 HfrOlflant psihografolop Ne* in flzlono«"1«* •Sadluckl sprejema dnevno 2 9 —]ure dopoldne in od ~~7. ure popeldne. Nebrojna ?atlValna pisma od klientov » aiihor, hotel ,.Pri zamorcu11, * nailstr,. soha 12. Ostanem v ' ariboru do 26. junija. Potem T- Bistrica, Dobrna. 118 filozofmaMIk preko P°čitnic kam na' deželo za a°«iačega učitelja za vse “lednjcžolske predmete. Hono-rar: Prosta hrana in stano-**nje. Naslov v upravi. 11.6 se sprejme na stano vatije. Tržaška cesta 0, II. nadstr. 1142 OSda n« svetel prostor, pri-, 05 meren za atel/e ali stičnega. Vprašati pod šifro "eranda“ na upravo lista. 1105 Piflftinn s® (i* *a ^ v •UU1UU na|em. Gosposka ul. nadstr._____________________U37 Klavir »v#8rin,?ič‘za nizk° "*•» ceno na prodaj. Tvor-fl^ka cesta 26. I. nadstr. 1136 ^poročam ceaj damam za ...— —» rezanja in cn-,Ulii'anje bubi-glavice. Izvriu-Perfektno vso oblike. Karol Aleksandrova cesta 21. 1135 | StčM VlSSH uporabljam f.a dali časa. laslni izum ključavničarskega mojstra gosp. Kumerca v Mariboru. Preje sem porabila na leto veliko premoga in drv, sedaj, ko kurim v štedilniku „ Vulkan" gosp. Kumerca, ne poti e!>uiem niti polovice kuriva ki sem ga rabila preje, k > sem kuhala v navadnem Štedilniku. V štedilniku „Vu!kan“ se peče tudi lahko kruh, pecivo in ne-čenka, kuha se lahko za 6 in tudi več oseb ter tudi pe:ilo. Posebno pečena se speče veliko lepše kakor v ped navadnega Štedilnika, za kar se pa ne rabi 11 benega posebnega kuriva To. kar stane šte iilnik, se prihrani z .Vulkanom* že v par mesecih. Ta štedilnik se lahko snaži ter poljubno pre* mika. saj je težak samo 16 kg. Štedilnik ^Vulkan*4 je že v prometu v celi Sloveniji pri rajnih slojih. Zato priporočam štedilnik „Vulkan“ vsakomur najtopleje. Kurent Ivanka, Maribor, Gregorčičeva 18. 1111 Sfanovanle % sobe zamenjam za 1 sobo proti odkupu pohištva. Pojasnila v trgovini Lumir, Gosposka ulica 36. 1119 Mi sodi 700 hl„ novi, od 300 do 10001 naprodaj. FrancSoretz, sodar Breg pri Ptuju. 1110 Stavbni orostor kupim za enodružinsko hišo ca. 500 mJ v območju mesta. Naslov v upravi. 1101 Maoarna Sttropa Dnevno radio-koncert od 16.—17. Vj ure in od 20.—24. ure. Tamburaški zbor Raška j poštnim komisarijatom. V to svrho se u-porablja nad 4000 poštnih pisarn, ki imajo posebne oddelke potom katerih se propagira razširjanje tiska. Vinska legenda Kdo je prvi spoznal žlahtno kapljico? Perzijska legenda pripoveduje o vladarju Džemšidi, da je bil prvi. ki je prišel na to, kako se izdeluje vino. Vladal je baje 12 let pred vladarjem Salomonom (1020—980 pred Kristom). Da bi čim dalje ohranil dišeče grozdje, ki je zelo rad zobal, si je izmislil tale način konzerviranja. Ukazal je, da iztisnejo iz grozdja sok in ga v kamenitih posodah shranijo na hladnem prostoru. Sluge so mu vsak dan prinašali pijačo iz napolnjenih posod. Kakor hitro je sok dobil grenak okus. je Džemšida ukazal, da se posode zapečatijo, ker je smatral, da se je tekočina izpremenila v strup. Nekega dne pa je najljubšo vladarjevo ženo močno bolela glava. Bolečine so bile tako neznosne, da je sklenila končati si življenje in zapečaten strup velikega vladarja bi ji moral služiti kot sredstvo v dosego strašnega namena. Toda ko je lepa Perzijka popila le malce okusne tekočine, se je počutila popolnoma svežo in prerojeno. Postala je živahna in vesela, a glavobol jo je minil. Ko je kraljičina popila še nekaj smrtnega napoja, je mirno zaspala. Po dolgem 36urnem snu se je zbudila sveža in zdrava. Tudi kralj je izvedel o nepričakovanem učinku pijače in je od veselja proglasil skrivnostni sok za dvorno pijačo. Od takrat ji je stalno posvečal več pozornosti in za njim je šel velik del človeštva, J