GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
T&tr^TZ >T7ir;1 iSJTK: Chicag o, 111., četrtek 22. januarja (Jan. 22*1), 1925
LKTO-YEAR XVIII.
asdsl] i«
l0aš& daflf
PRO
VETA
rdnKki ln tipnvsJfti im>»t«>rit ~'K>7 Ho. Uwsdili in.
orn« «f PhUImUmI
»«67 8o. LawndaU A v«. TeUpkon« Lavndal« 4«tt«
JAPONSKA I PRIZNALA
SOVJETE
f -'
Pogodba podpisana v Pekingu. Sovjetska vlada je precej pridobila s priznanjem. — Združene države ao zdaj ie edina
velesila, ki ni priznala sovje-
tov.
ClCERIN kritizira stališče ameriške vlade.
Peking, 21. jan. — Japonska in sovjetska Rusija sta včeraj podpisali pogodbo vzajemnega diplomatičnega priznanja. Japonski poslanik JoŠisava in sovjetski poslanik Karahan v Pekingu sta podpisala pakt, ki je bil predmet večmesečnega pogajanja. Pogodba gre zdaj v Mos kvo in Tokijo, kjer Ima biti ratificirana. Pričakovati je, da bo pogodba ratificirana v par tednih.
Po mnenju tukajšnjih tuje-zemskih opazovalcev je sovjetska vlada izvojevala več koncesij, a tudi Japonci ao zadovoljni. Kakor se poroča, je Japonska dobila koncesijo izkoriščanja starih premogovnikov in oljnih vrelcev na otoku Sahalinu za dobo 50 let; dalje so Japonci dobili pravico, izkoriščanja gozdov v Sibiriji.
Vprašanje starih ruskih dolgov, katera je aovjetaka Unija podedovala po carju, sa reši kasneje. Karahan je zagotovil- Japonsko, da Unija plača nekaj teh dolgov, toda ne proporčno več kakor ostalim dolžnikom, ki bodo zahtevali poravnanje dolgov.
Aceepu*. f^ «.,11«, „t .p^, r.te of ^ providw for Ljmtkm UM. Act of Oat, J. 1»I7. .uthorbcd «„ Junr U. ISIS.
nmpinnnsnii Subsrription
YMrly
rrejiei h i.Hk.. BREZVESTNO
izvabljanje naseljencev
Amerika.
Senat sprejel poročilo večine o preiskavi teapotskega oljnega škandala.
Senator Edwards iz New Jer seya obtoien "butlegarstva".
2elezniŠki baroni ponovno stokajo.
Brezvestni agent je izvabljajo naseljenike. . Privatni interesi ukazujejo in oblasti ubogajo.
Po svetu.
Japonska in Rusija podpisali pogodbo priznanja.
Cičerin kritiziral stališče Amerike.
Trockij se je umaknil iz javnega življenja.
Socialisti in komunisti v nemški zbornici ožigosali novo vlado.
Nove pripovedke
o tihotapcih
NEMŠKA POTAPLJAČA DO-VA2A OPOJNE PIJAČE V AMERIKO?
Obrežna straža zanika pripovedko; ječa prenapolnjena s tihotapci; duhoven zaališan kot priča
delphiji. Pripovedka pripoveduje, da je
Drure trtfk« mmi«* ^	kftk4nih P**""*	0(1
Druge točke p^e so slede- yokadne ^ naj****!. teW-
ni parnik, ki preskrbuje nemško
New York, N. Y. — Po mestu kroži nova pripovedka o tihotapcih z opojnimi pijačami. Nemška potapljača pripelje baje po noči od tisoč do tritisoč zabojev žganja. To se godi že zadnjih štirinajst dni.
Polieija naglaša, da je vprav ta tihotapaka zvijača zakrivila, da je zadnjih štirinajht dni veliko žganja v Trentonu in Phila-
Vse rusko-japonske pogodbe, ki so bile sklenjene pred letom 1917, se razveljavijo, izvzemši portsmouthske mirovne pogodbe — katera izvira iz rusko-japonske vojne leta 1904-5 — a tudi H pogodba sedeloma revidira pozneje.
Vzajemna abstinenca od propagande.
Vzajemne trgovske koncesije za japonske državljane, ki bivajo v Rusiji in ruske državljane v Japonski.
Japonske čete izpraznijo severno polovico otoka Sahalina na »pomlad in dotično ozemlje zopet pride v roke Rusiji;
Japonska bo plačevala sovjetski vladi 19 do 15 odstotkov od oljnih koncesij, 8 do 10 odstotkov od premoga in 20 odstotkov od oljnih vrelcev na Sahalinu.
Japonska je zagotovila sovjetsko vlado, da ne bo ratificirala besarabskega protokola, katerega so podpisale zavezniške vlade v Parizu leta 1921 in na podlagi katerega je Rumunija dobila rusko provinco Beaarabijo.
Rusija in Japonska sta se zavezali, da ne podpišeta nobene pogodbe, katera krši suverenost prve ali druge.
Moskva, 21. jan. — Julij Cičerin, zunanji komisar, je včeraj v dolgem komentarju glede ostavke ameriškega državnega tajnika Hughesa in nedavnih sugestij glede razorožitvene konference v VVashingtonu rekel, da svetovne razmere zahtevajo, da se podere kitajski zid med Ameriko in Rusijo.
Cičerin vprašuje, kako more predsednik Coolidge zamišljati konferenoo brez Rusije, katera krije eno šestinko sveta. Kamorkoli se Coolidge obrne v mednarodni politiki, povsod bo zadel ob Unijo sovjetakih aociali stičnih republik, katera ae naha ja na Pacifiku kako*v Evropi Nemogoče je trajno obdržati u m< tno ločitev dveh največjih dežel na svetu. Amerika pride prej alislej v škripce, č« ae bo *e nadalje držala absurdnega odtuje-vanja od Unije sovjetskih republik, je rekel Cičerin.
potapljačo z žganjem in drugimi
potrebščinami. Na tam parnlku je naloženih 75 tisoč zabojev Žganja. Potapljača prihaja in odhaja, svoj tovor pa razloži na Obrežju po dogovoru a tihotapci. Potapljača plove samo takrat vrh vode, kadar ni videti nobene sumljive ladije.
Vest o nemški potapljači ni u-radno potrjena.
Dva tihotapca, katera ata bila ujete v Sandy Hooku, sta pretepla topničarja James G. Moora, ki pripada k obrežni straži in je imel nalogo, da ju straži. Moora sta pustila ležati nezavestnega na tleh. Na ladjici, ki je pripadala tihotapcema, je bilo 80 zabojev žganja.
Atlantic Clty, N. J. — Kapitan Randolph Rid«ley, ki zapoveduje oporišču za obrežne ladije, izjavlja, da je bosa o nemški potapljači, ki dovaža žganje na kopno.
"Ako bi potapljača kaj takega poizkusila, tedaj bi vrgli par glo-bočinskih bomb, kot v vojni," je menil kapitan in si zapalil smot-ko, pri tem se pa poredno smejal, ker ljudje verjamejo vsako pripovedko.
Peorla, IIL — Mesto je potrošilo sto petdeset tisoč dolarjev za novo ječo. Ta ječa je zdaj prenapolnjena s tihotapci, ki prodajajo in izdelavajo opojne pijače. Šerif Al Randall se bo obrnil do vlade Združenih držav, da pošlje tihotapce kam drugam, ker v o-krajni ječi ni prostora zanje. Obsojen je bil 101 tihotapec v o-krajno jefco od treh do šest mesecev. Ti tihotapci so se priznali krivim. Poleg so bili obsojeni na plačilo dehame globe $48,004 Vsi tihotapci so skupaj obsojeni na 502 meseca ječe.
Jereey Clty, N.J.— Rev. Geo. Bennett, župnik katoliške cerkve sv. Lavrencija, je pri obravnavi proti dvanajst tihotapcem izj*>-vedal kot priča, da mu je neki Wallace ponudil ^odkapnino, ko je zaaačil tihot*ixe prf)razklada-nju opojne ptfa<pri D*onjol.h na Baldwinovr avenujl i Weehav-kenu.
Chicago in okolica V petek jasno in veter, sfej; »JU
TI SIROMAKI SO ZAPUŠČENI IN BREZ SREDSTEV V TUJI DEŽELI.
Caa je, da ae takemu izkorišča-nju izseljenikov napravi konec.
\Yashington, D. C, — Brezvestni lopovi izvabljajo suroma-šne izseljenike pod pretvezo, da jim bodo pomagali v Združene države, na pot, nakar jih v tuji deželi prepuste njih žalostni usodi. Na tisoče teko zapeljanih siromakov čaka v obmejnih deželah na priliko, da smuknejo prek meje. Ti reveži so navadno takoj ujeti, ko prestopijo mejo Združenih držav. Navadno so kaznovani z zaporom in po prestani kazni aeveda deportirani.
W. W. Husband, vrhovni na-seljeniški komisar, izjavlja, / da je samo na Kubi teko zapeljanih tujezemcev do dvajset tisoč.
V Mehiki je teh nesrečnikov manj, ker ima Mehika slabe transportne zveze z Evropo in ker mehiška vlada bolj pail na to, da ne morejo agentje izvabljati izseljenikdv v Mehiko pod pretvezo, da se bodo lahko nase- l*vcu
lili v Združenih državah. Kljub Janine
temu je pa tUdI v Mehiki preefej lepo število tako zapeljanih ljudi.
Evropejske vlade bi morale složno nastopiti proti izkoriščevalcem te vrste, Id preže na, žepe siromašnih izseljenikov.
"Obesite Viljema", klic v francoski zbornici
Herriot zagovarfZ svojo politiko proti papežu, rekoč, da Rran* cija ne potrebuje poelanika na dvoru "duševne vlade".

Pariz, 21. Jan. — V teku deba-v zbornici o vatikanskem poslaništvu so nasprotniki Herrio-tove vlade včeraj zagnali krik, da mora biti bivši nemški cesar obešen in vsi drugi krivci vojne kaznovani.
Poslanec Bonnett z desnice je ostro napadel vlado, ker ne insi-stira, da se ekskajzer Viljem, ekskronprinc Friderik Viljem in drugi nemški krivci vojne ne postavijo pred sodišče in kaznujejo kakor se glasi versaljska pogodba. Cemu te splošna j>opustlJi-voat med zavezniki in zlaati v Franciji?
Herriot je zagovarjal predlog vlade, da se francosko poslaništvo v Vatikanu odpravi. Rekel je, da Amerika, Kitajska, Japonska, Švedska in Norveška nimajo poslanika pri papežu in papež ni podpiral zaveznikov med vojno. Modena država ne potrebuje poslaništva na dvoru papeža, ki tvori nekakšno "duševno vlado", ne pa posvetne.
Bonnett je nato začel svojo ti-rado, rekoč, če mora biti papež kaznovan od Francije, kar ni podpiral zaveznikov, zakaj ni kaznovan ekskajzer in drugi, ki so zakrivili vojno.
"Ako Je kakšna pravica na svetu, morajo Hohenzollernci še danes visoko viseti na kratki vrvi, ker so pognali v smrt 10, 000.000 mož. Zahtevam, da francoska vlada takoj ukrene, da prejmejo krivci zasluženo kazen," je vpil Bonnett.
Chicago. - D. Donater,
Eltb st.. star 28 lettfr ustrelil. Bil j# vač^ Jeia. _ ------—
jLt. r „
.... >

Angleška zbornična palača -e podira..
London. 21. jan. — Pred kratkih so poročali, da Je velika ku poU katedrale 8t. Paula v I on donu v nevarnosti sesutja, danes pa noročajo, da ja poslopje angleškega parlamente tudi v teki nevarnosti. Zbornične palača ai nevarna gradbeno, ampak kamen, iz katerega ja zgrajena, si prikladen londonski klimi ia vai " odpadajo.
Privatni inte-4 ' resi ukazigejo
MESTO! PLAČAJ VSE ZADNJEGA CENTA!
DO
Ake tega ne storiš, nimaš kontrole nad cestnimi železnicami.
Chicago, 1U. — Vedno bolj pretirani postajajo privatni interesi, ki kontrolirajo cestne železnice. V letu 1927 poteče namreč kon-ceeija, ki ao jo dobili privatni in-t#reai, da smejo zgraditi cestne železnice in jih obratovati.
Mesto je dobilo dobro pljusko, ko se je povišala voznina od pet centov na osem in nato zopet znižala na sedem. Pogodba je namreč ogovorila, da je voznina določena na pet centov in da se ne sme povišati brez mestnega dovoljenja. Ampak privatni interesi so vseeno prodrli s svojo zahtevo za povišanje voznlne.
Spravili so v svojem interesu v gibanje državni aparat in obrnili so se na sodišče.
Do danes še nI bila podana razsodba, da se morajo farmarju plačevati njegovi pridelki po teko viaoko določeni ceni. kot ae farmarju zdi potrebna, da ne bo bankrotiral. Ravnotako nI bila podana še razsodba, da mora podjetnik plačevati delavcu tako viaoko mezdo, da bo lahko pošteno izhajal s svojo družino, daal-ravno gre pri farmarju in pri de-tudi za ohranitev njiju
Privatni ceatnoželezniški interesi so pa zmagali, dasiravno ae je mesto krepko potegnilo za interese svojih prebivalcev.
Ti privatni interesi vedno fto-kajo, kot da so cestne železnice je veliko breme in kot <te jih iz usmiljenfa do ljudstva obra-
Chicago, IU. — Nauzdano časopisje ni zastonj pllkalo, da bo morulo ljudstvo kriti izgubo a-meriftkih Železnic s visokimi davki, ako poatanejo Železnice lastnina ameriškega ljudstva. Komur so znane zvijače železniških magnatov, te je vedel, da je taka pisava navadno strašilo, ki ima namen nahujskati ameriško ljudstvo proti nacljonaliziranju ameriških železnic. Ali malo kdo je mislil, da bo to strašilo služilo tudi za agitacijo pri 1»višanju voznine na železnicah.
Postaja Ameriške legije sa o-glusunje obdržava obed v hotelu. Pri tem obedu je nastopil Ham J. Finley, predsednik Chicago 4 North Westem železnice in povedal s milimi baaedami, da ameriške želeanica.drve v nacionalizacijo. Tem besedam je pa še bolčotožno dodal:
"In državljani bodo plačevali davke za obratne stroške/'
Železniški ravnatelj seveda nI bil v zadregi, kako se naj ameriško ljudstvo izogne nacionalizaciji železnic.
■trav s krepkimi besedami je povedal, da je neobhodna potreba, da se poviša voznina, kajti potujoč« občinstvo j« preveč razvajeno ip zahteva preveč udobnosti.
podal Silas H. Straw, teh privatnih intereaov, v korist svojim klijentom, pokazuje prvič, da cestne železnice noaijo lep dobiček, drugič, da jih žele privatni interesi za •vsako ceno vprav zaradi dobička obdržati pod svojo kontrolo.
Advokatove besed? se dajo vkratkem takole povedati: Mesto si lahko zdaj izbere med privatno kontrolo cestnih železnic, dokler ni plačan zadnji cent, ali pa zveznim sodniskim upravi-teljstvora, ki bo zelo neugodno za mestno blagajno, potniki pa bodo morali stati v vozovih, ko poteče sedanja koncesija lete 1927.
Tako je govoril glasnik privatnih cestnoželeznlškib interesov pred mestnimi očeti, ki tvorijo odsek za lokalne transportne zadeve. Povedal jim je odprto v oliraz, da mesto lahko da denar za nakup cestnih železnic, ampak dokler ne bo kupnina plačana do zadnjega cente, bodo privatni interesi upravljali cestne Železnice in imeli od njih dobiček. Ako mesto ne bo pristalo na to nesramno zahtevo, tedaj bodo privatni interesi zahtevali, da se uvede bankrotno postopanje in nastavi sodnijski upravitelj, kar bo povzročilo izredno velike stroške.
Občni zakon določa za korpo-racije, da tisti, ki lastuje večino kapitala, to Je delnic, ima tudi večino v upravnem svetu. Privatni cestnoželezniškl interesi pa pravijo, mesto lahko laatuje vea kapital razen enega cente, večino v upravi bodo pa imeli privatni interesi. To Je višek kapitalistične nesramnosti, ki se bo dala ugnati, ako imajo mestni očetje trdo hrbtišče in se ne bodo ozirali na grožnje, ki Jih blebete advokat privatnih cestnoželeznlšklh interesov. v
Obletnica fceatoovs smrti.
Moskva, 21. Jan. — RuaiJa danes praznuje prvo obletnico Lani nove smrti. Vsi Javni uradi so zaprti in ravno tako trgovine in gledališča. Na poslopjih so obešene rdeče zastave a črnimi trakovi, ftolska mladina v Moskvi Je v dolgem izprevodu setla Leninov grob na Rdečem trgu. V tovarnah je delo poči-
uaL. Hal »llllllll
vato pet mww
_
ŽELEZNIŠKI
baroni zopet jokajo
VOZNINA
SE JIM NIZKA.
ZDI PRE
Pričeli ao nastopati pod novo prelveao sa povišanje voznine.
povedal železniškemu ravnatelju, da na pr. na lokalnih Vlakih Burllngtonake Železnice stoja potniki v vozovih, daairavno so plačali vozni liatek In so upravičeni do sedeža, Ako bi kdo povedal ravnatelju, bi bil moral ravnatelj pristati, da to ni nobena udobnoat za potnika« ako mora plačati vozni listek In nato stati v vozu.
Nato je še povedal, da raame-re, ki ao bila vsiljene železnicam, ubijajo inlcljatlvo.
Tudi pri teh besedah se ni nihče oglssil ln povedal ravnatelju, ako so razmere slabe, da toliko bolj spodbujajo k razmišljanju, toroj logično tudi k inidjatlvi. Ampak kjer M zmožnosti, tem tudi ni inicijative, pa naj bo podjetje msgari v privatnih rokah.
Iz ravnateljevega govora Je bilo spoznati, da bi železniški magnati radi gospodarili svobodno, kot v onih zlatih časih, ko so finančniki izrabljali Železnice seveda minili in odtod prihaja to sa hitro obogatenje. Ti časi so strašno stokanje, da ameriške železnieo drve v nacionalizacijo.
Ako bodo Železnice ris kmalu nacionalizirane, tedaj se bo to zgodilo, ker Je odpovodala toliko opevana privatna Inicljatlva.
NOVA IZMELJBNlAKA PREDLOGA NIMA VELIKO PODPORE.
Haahlnrien, D. C, — Predloga delavskega tajnika, p> kateri se mora vsak tujeaemoc registrirati, nima prav veliko podpore. Mogoče ne pride niti na dnevni red, govore v političnih krogih.
Delavski tajnik meni, da bo te predloga zabranils vtihotapiJa-nje tujezemcev v Združene države.
Nasprotniki predloge so popolnoma drugega mnenja in pravijo, da ima predloga namen znebiti ae tujacemakih delavcev, ki bi b!li preval delovni v delavski organizaciji.
mnama'
1 sin
rumJHON ■ LICEMA
Anali n, Te*. — "Mama" Martam A. Kergueon je bila v torek popoldne ttet/»ll<vna kot gover-nerka države Teaas. Kerguaonka Ja draga govemerka v Združenih dfUmk.
»M ŠTEV,—NUMBER 18.
Treekij odložil tristo ti*h ararit
Veliki revolucionarni vodja, ki ja bil prvi sa Leninom, ae je u-ntaknll s javne poaorniee.
Moakva. 21. jan. — Leon Trockij ni več vojni komisar. To ja zdaj uradno potrjeno. PodkomU aar Fruns bo vodil vae posle do prihodnjega kongresa aavjetov.
Centralni odbor komunistične stranke Je a HO proti dvema glasovoma sprejel ostavko Trockija, obenem jm je zapretil bivšemu komisarju —- kakor Je bilo Še poročeno — da bo izključen is komunistične stranke, ako se bo še nadalje prottvtt strankini disaip-lini. Centralni kontrolni odbor Je sprejel ostavko soglasno; dva odbornika niata glasovala.
Trockij se je odločil ta ostavko, ko je najbrž spoznal, da ga centralni odbor odstavi. Zinov-jev, Kamenev, Stalin in drugi njegovi naaprotalki imajo odločilno beaedo v centralnem odboru. Ko je nekdaj mogočen sovjetski voditelj uvidel, da Je vaak nadaljnl odpor zaman, je poalal pismo centralnemu odboru, v katerem Je naznanil, da odlaga predsedništvo revolucionarnega vojnega svete in s tem vojni ko-miaarijat, ker tkm vidi, da je tp potrebno v interesu harmonije v stranki.
Kake načrte ima Trocki sa bodočnoat, In če aploh ima kaj, ne ve nihče. Tako Ja Rusija v enem letu izgubila dVMajvačja voditelja, ki ste uaptlnp vodila boljševiško revolucijo v letu 1917. Ravno danea je preteklo eno leto, odkar je umri Lenin, in danes Je Trockij odšel v privatno življenje.
Nevtralni opazovalci v Moakvi pravijo, da Je bilo lahko izpodriniti Trockija, a težko mu bo dobiti sposobnega namestnika«" Zinovjev, Kamenev, Stalin in drugi, ki ao ga porinili a odra ruske revolucionarne drame, nimajo val akupaj toliko zmožno-ati Jcakor jih ima Leon TroakiJ,
KMALU PADE ODLOČITEV V ZADEVI HIBIIENA.
50,000 rezervnih čaatnlkov ae aanlma zanjo.
New Vork, N. Y. — Po lg-ma-šečnem boju bodo rešili zadevo kapitana ,Paxton Hibbena trije armadni častniki, ako obdrži aVo-Jo šaržo v armadi ali če Jo izgubi, ker Je naklonjen ruski republiki in Je podpiral njeno priana-nje.
Vojni departinent je v resnici nastopil proti llibbenu kot izdaj-nlku pod pretvezo, ako Ja še apo-aoben, da osteiut oficir. Tako nekam se glasi legalni argument, ki Je bil predložen brlgadnemu generalu W!lliam Horciay Parao-nu, predsedniku vojaškega odbora, ki preiskuje Hlbbenovo zadevo. Major H. Ban, od reaarr-nega poljskega topništva, ki j« Ifibbenov zagovornik, argumentira:
"Kaj drugega je sovražno dalo naprsm konstituirani vladi, kar je obtožene« verjel reči, ki so koristne sovražnikom vlade Združenih držav? Obtožba je te, da Je kapitan kot oficir prelomi) svojo prisego in trije žentlamani, sedel i neformalno pri mizi, bodo določili fakt brez ustavnega varstva, do katerega Je upravi&m vsak ameriški državljan/'
Po končanih argumentih pravi major Man, da Je obtožba prott kapitanu Hibbenu obnovitev.
Mata", ki ae ja napravilo pri "rdečkaraklh gonjah" lete 1920. Justičnl tajnik nI mogel najti po-utavnfh vzrokov, da nastopi proti Hibbenu, pravi major Ban in zdaj skuša vojni departinent vzeti nJemu njegovo šaržo a no-rednim postopanjem. Nadaljeval Je, da 50,000 rezervnih častnikov pazi. ako ae mora človek aaot odpovedati uatevnlm pravicam kot državljan, ako obleče uniformo kot častnik v rezervi.
Radar afcit v ja»L
Iron MounUin. M lah. — n Hebnaller, rudar, ja bil do zjutraj ubit, ko j« "•nT ? Chapin Jami.

-- v "jT?!** "

PROSVETA
GLASILO HLOVKHSKE tfABODNB rODPOBNB IBDNOTjl
LASTNINA HlOVflriKE NARODNE PODPORNE JBDNOT« _ ^
Cena oyU>ov ^dofvoro. Rokopis M 1»
Naročnin«; Zadinjtae drla ve (is ven Chie»*o) $6.00 na leto. fUO sa pol let* in $1M trn tri rneteee; Chirago in Cieero %AJbO na leto, 932» ss pol
leta. $IM ta tri meaeee, in ta imAnoianutrn$^jDO.
Naalsv t^eae. kar iau stik s llatoai:
v -PROSVET A"
2SI7-S« So. L««a4a!e Avenae. Cb IIHaoie.
M«««	.............1	mm*m*a*ammmmmmmm*mmm**mmc
aTHE ENLIGHTENMENT
Organ ef tke Slovenk Natieaal BeSefU M«lf.
' F14S VII A
imiiari i m m —-— -------s
SLIKE IZMtELBM
• HoMrt, Wfo. — Našo gorsko naselbino bi lahko primerjali gori Kal vari ji. Dosti nas je tu Slo-vencev, ki se prav dobro razum.
mo med seboj. Imamo štiri pod- ^^ ^ tu nastanjeni samo belo-porna društva in samostojno |	j^vci, temveč tudi za-
društvo Zveza, kakor tudi U. M.mord in vekaj\je Mthičanov, ki W., kar pa ni preveč za podze- j rad{ (iHajo ^ vsako plato. O se
Owned hr tke Slo»«llr National Brnefit fUrietj. Advertlalns m tel on agreement. ,
■■p
Bubecriptlon: United bUtee (etcept Chieago) yearj Ckteag* and ferel«tp eoantriea g.M per year.
MKMBZR ot ThejjsDERATEP FRBB8" | UNION LABEL APPLIED FOR
mhmm
and Canada $6.00 per
Dat«« e oklepaju a. pr. (Dae. S! -U) pele* vašega penical. da vaai )e a Um daevoai potekla naročnina. Ponovite jo praestasae.
da ae va« se satovi lini.	■
FRANCIJA REORGANIZIRA SVOJO ARMADO.
1 Militarizma v Evropi še ni konec in ga tudi kmalu ne bode. Prav zanesljivo ni pričakovati toliko časa njegovega konca, dokler je na svetu uveljavljen kapitalistični način produkcije in razdelitve blaga. Dokler te gospodar ski sistem pošto ji, toliko časa postoji tudi vojna nevarnost
Francoski vojni minister general Nollet ni tega teko jasno povedal, koje govoril pred narodno zvezo telovadcih društev v Sorbonnu. Ampak vsakdo je lahko teko tolmačil njegove besede, ko je razlagal, da se stalna armada zniža, zato se pa pomnože vojaške rezerve.
Znižanje stalne armade ne pomeni znižanja vojne ne-ramosti. To je bilo jasrio razumeti iz generalovih besed. 1'ovdarjal je, da je velika »talna armada nepotrebna. V dokaz je navedel Ameriko, kako hitro se izvežbajo armade v vojnem času. Ta primera pa ni bila prav nič potrebna, ako bi bil hotel general govoriti odprto, d« bi lahko vsi razumeli.
General bi bil lahko dejal, velike stalne armade so dandanes nepotrebne, ki znajo lepo korakati, se obračati na povelje, ker so take armade v prihodnji vojni odveč. V prihodnji vojni bodo potrebovali inženirje in mehanike, ti se pa veliko befljše izvežbajo v industriji kot v armadi.
Način vojskovanja; se je izpremenil/ IzumijenT so strašni strupeni plini, ki ne pokončajo le živih bitij, kjer se razprostre, ampak uničijo tudi vse rastlinstvo. En šarit letalec, oborožen s takimi bombami, lahko povzroči silno gorje, pokonča lahko manjša mesta, trge in vasi. Roj letal cev pa lahko uniči veliko mesto, sploh kar je živega v njem in če je prav ob mestu razpostavljena velika armada, oble čena v najlepše uniforme in oborožena z najboljšimi puškami.
Za armado bodočnosti zadostuje, da se zna gibati v redu, kadar maršira po ulicah, se razpostavi v red za parado ali pričakuje kakšnega višjega vojaškega poveljnika. To delo pa lahko opravijo telovadna društva, ki otroke uče korakati in gibati, ko prično pohajati v otroški vrtec Tako je razumeti generalove besede.
Od svetovne vojne pa do danes so bili izumljeni novi morilni stroji in sredstva, ki veliko hujše učinkujejo ko krogla iz največjega topa, ki zadene v sredo vojaškega polka na vežbalisču.
Ako se bo mogoče zopet vršila kakšna mednarodna konferenca za znižanje oboroževanja, bo veliko ljudi teko konferenco pozdravljalo, ker bodo mislili, da znižanje stalnih armud pomeni znižanje vojne nevarnosti Ljudje, ki bodo tako sodili, se bodo hudo zmotili.
Francoski generali so se morali najprvo prepričati, da so velike stalne armade nepotrebne, da je dežela dobro pripravljena za obrambo ali napad, preden so ftli pred ljudstvo in rekli, da se lahko stalne armade zniftajo, ker bodo jedro armad« v bodoči vojni tvorili rezervisti, ki niso bili nikdar v kasarnah, dokler niso bili ob vojnem času pozvani Vanje.
Najslgurnejše sredstvo za preprečen je vojn jo in ostane spremenitev gospodarskega sistema. Mesto da se pro-ducira zaradi dobička, je treba producirati za ljudske potrebe. Vojna nevarnost pa še ne bo minila, ako se tak go-spodarnki sistem uvede samo pri ^nem civiliziranem narodu. Tak gospodarski sistem mora sprejeti več velikih ^etviliziranih narodov, da se lahko reče, da je vojna nevar nosC odpravljena.
Irkušnje is preteklosti uče, da so v vsaki vojni največ trpeli delavci in kmetje. Kako bo v bodoči veliki vojni, je težko povedati. Najbrž ho konec civilizacije, ako ae vpošte-vajo silni uničevalni stroji in sredstva. Zato pravi prija-
li zanimati za Prosveto, pričan, da bodo prišli do lepšega napredka in uspevanja.
Delti v h k« razmere so po navadi. Dela dosti, plače malo, tako da je človek z družino že močnega srca, ki se jo upa preživetL
meljske sužnje. Delavske razm-re so še dosti povoljne, dela je vsaki dan, aH jame so napolnjene z delavci, da človek ne more zaslužiti kakor v dobrih časih.
Rojakom po vsej Ameriki je dobro znana nesreča na 16. septembra, ko je eksplozija ubila 39
obrne na boljše, sem pripravljen
poročati v Prosveti. • Naše društvo Cornwall je sklenilo zadnjo sejo, da priredi veselico v korist društveni blagajni in sklenilo je tudi, da kdor se ne udeleži, prispeva 75 centov v bi;.K"jno. Torej želim od član-
vršl dne 26. t. m. v veliki dvora-jii Narodnega doma ob dveh popoldne. Vstopnina je za odrasle samo GOc, za otroke od 7. do 12. leta po 10C. Med igro je gfcdba na klavir, po igri je plea/ V veliki dvorani bo sodeloval orkester, v spodnjih prostorih P* domača godba za ples in presto zabavo. Vse potrebno za dobro zabavo je preskrbljeno.
Dne 15. februarja priredi Slovenski samostojni izobraževalni klub dramo "Sad greha" v štirih ejanjih.
Na svidenje, rojaki, dne 25. t m. — Anton Viti*.
AEJA 1925.
žrtev. Uboge vdove in sirote tO L^ da bi polnoštevilno ude-zgubfle svoje može, sinove in <> | ^bave dne 14. februarja, čete. Takrat je usoda zadela tu- Nft 8Videnje vsi pri veseli za-
di mene in mojo družino: amrt je zahtevala tudi mojega sopro-ga Joe Rakuna. Druga nesreča me je zadela 1. decembra, 10 mi je smrtno ponesrečil sin Maks Hanžič v starosti 19 let. Ubil se je z avtomobilom. Pogreb se je vršil na 8. decembra v Kemtne-rerju, Wyo. Udeležba je bila o-gromna. Zahvaliti se moram družini Felician, ki mi je nudila pomoč v žalostnih se moram tudi za krasni venec,
bavi. — Cyr» Wizar.
JlKJOftLOVANSKI PBI8BUE NBC — VOIHTEL/ AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV.
NASI ODRI
Predstave dramskega >luba
"Triglav". Meado* Lands, Pa. — Pred
pust je tu, torej pojdimo po neveste, si je mislil baron — brez urih. Zahvaliti | cvenka, ko se je šel ženit k De-belobrdarju. Ampak Slavka je katerega je podarilo samostojno I prebrisano dekle, ki pravi, da 47-
letnega barona ne mara ter „ rajza izvoli Carlija. Tudi požeruh obljubi večno zvestobo polni steklenici.
To je jedro igri "Carlijeva že-nitev", katero vprizori dramsk odsek 'Triglav" na Meadow Gcand Junction, Colo. — KerlLandsu, Pa., dne 24. t. m. v dvo-v naši naselbini ni veliko »loven- rani društva št. 292 S. N. P. J.,
društvo Zveza iii sveže rože od L K. F. ter K. S. K. J. Dragemu sinu naj bo lahka ameriška gruda. Žalujoči ostali: Neža Rakun, mati, pet sestra, dva brata, vsi v| Subletu.
cev, tudi nikdar ne vidim dopisa odtod. Osem slovenskih družin je, ki pa smo oddaljeni od tri do pet milj drug od drugega. Zbirno skoraj vsi na farmah iti se še dosti povoljno Razumemo med seboj. V poletnem prostem času se obiščemo, kar je ob nedeljah, ob delavnikih pa smo zaposleni z obillm delom.
Okoli ln okoli Orand Junctio-na, Colo., so same farme. Nasajeno je vsakovrstno sadno drevje, kakor se farmarji pečajo tudi s poljskimi pridelki.' Lep denar napravijo z rejo paradižnikov (tomatoes), kantalop in sladkorne pese. Odvisno je pač, koliko ima kdo zemlje, da lshko vse to posadi.' t
Tukajšnja okolica je prijazna pokrajina z zdravim i>odnebjem. Zima se kajpada ni Izognila pri nas, strašen mraz pritiska, ka-koršnega ne pomnijo, ljudje že nad trideset let. Največ: se drft mo okoli peči in si kratimo čas u I manj a, kajti politika je pred poči lan jem Prosvete, ki nam prine- goj življenja. O tem kaj več po-
Avella, Pa. Za priboljšek in krajši Večer se vprizori tudi Šaljiv priior v dveh dejanjih "Kmet in avtomat".
Dne 21. februarja je gledali ške predstava v korist društva št. f5 J. S. K. J. na Meadow Lanrdsu.
H. aprila bo dramska predstava V korist društva št. 113 S. ~ P. Z.
To je program dramskega kluba "Triglav" za letošnjo sezono Na svidenje omenjenega dne vsi
prijatelji dramatike. — Odbor.
"Španska muha" v Waukeganu.
— "Sad greha".
Waukegaiv III. — Rojake Waukeganu in North Chicagu se lahko prišteva v prve vrste, kp-likor se tiče delovanja na prosvetnem, gospodarskem in zadružnem polju. Tudi na političnem ne izostajajo, a želeti je vendar bolj intenzivnega zani
se vedno dosti novic. Posebno ra da berem dopise od naprednih Slovehk, zato želim, da bi se 0-glašale še bolj v velikem številu.
zneje.
Ako se tujec ustavi v naši na-| selbini, je Čisto gotovo, da odide z dobrim vtisom dalje, misleč,
Pred kratkim se je zaključilo zborovanje Ameriškega društva za napredek znanosti (American Association for the Advance-ment of Science>. Okoli 3000 u čenjakov je razpravljalo o raznih znanstvenih problemih. Za pred sednika tega društva, ki je naj večja znanstvena organizacija Amerike in sploh na svetu, je bil izvoljen prof/ Mihael Idvorsk Pupln.	)
Ob tej priliki je znanstvena informacijska agencija Science Service izdala sledeče obvestilo: Prof. Mihael Idvorski Pupin se je rodil 1. 1858 v Idvoru v pokrajini, ki je poprej spadala 6grski in spada sedaj k Jugoslaviji. Danes je on voditelj ameriških znanstvenikov. Ta učenjak, profesor elektro-mehanilu
Pozdrav vsem čitateljem, Pro- da je bival Aekje v stari domo-
svetl pa obilo uspeha. Agnes KoHhnk. ,
« m _..
jtITS.
Waukcgan, III. — Društva ln klubi so pričoll delovati z novimi močmi. Tudi pri gospodinjskem klubu smo izvolile nov odbor. Predsednica je Mary Lah, pod-
predsednica Mary Slana, tajnica Mary Brence, blagajničarka I terimi bo širte jivnost-v Vj na-
vini, kjer vlada prosyeta^ bratstvo ln sloga, čeprav je vse to stari domovini španska vaa, ker ne poznajo bratstva ne.sloge.
Življenje je tu in naši rojaki se trudijo, da bi ne zaostali. Da ne zaostajajo so nam že v pro-Šlem dokazali, za bodočnost pa so začrtani lepi programi, a ka*
Jozefina Kozina, nadzornico pa Mahnlč, Karzlch ln Knjcžuvk\ zapisnlkarica Alojslja Ogrin. Vse odbornice bodo delovale podvoji moči za koristi kluba. Vsakdo pa mora pomniti, da če imajo odbor-itlce še tako dobro voljo in na-j vdušenje, ne morejo vsega narediti, če članice ne gredo na roke. Zato že zopet apel na lene in dekleta v VVaukeganu, naj pristopijo v naše vrste. Čim večja gr-
bini iznenadena, ko se pokažejo na odru kot živa slika.
Citalničarji narodnega doma so na zadnji Beji posegli jako globoko v znanstveno omaro in potegnili is nje bogato zbirko za bodoče štiri mesece. Prva peired-ba se vrši prihodnji mesec 8. februarja, o čemu bo še poročano natančnejše.	«
Ravnotako ne zaostaja socialistični klub št. 45, ki ima prvi
mada, tem lažj«.premagamo na- gvojo prireditev prihodnjo nedo-
Hprotnlka* Tudi Gospodinjski klub Ima namreč nasprotnike, ki hočejo članicam vesatl roke. Koliko imajo nasprotniki usi>eha, pa se vidi he našega poročila: Imele smo v desetih mesecih nad tri sto dolarjev dohodkov. Vidi se. da znamo žene premagati
Ijo dne 25. januarja s sodelovanjem dramskega odseka kluba št, 1 Is Chlcaga. Z mirno vestjo lahko rečem, da nas bo dramski odsek is Chlcaga presenetil s svojo zanimivo burko "Špansko _ _ muho", nam vsem znano živali-
Mt^ovCL^n^l60' katCri ,judl>tV0 S"*"* **
marsikatero oviro, čeprav nas	moi> kllko tjvo UČ1I||EU^
ako jo zdrobiš v prav in streseš
njaK, proiesor eieKtro-menani** hpdkih in i na Columbia University, je bil jj rodjetiu, Izvoljen za predsednika Ameri- - - - -škega društva za napredek znanosti, ki je ravno zaključila eno izmed največjih zborovanj v svoji zgodovini.
Profesor Pupin je eden izmed onega števila naših znanstvenikov, ki so ravno tako znani občinstvu kakor v znanstvenih krogih, Nedavno je izdal svoj lastni življenjepis pod naslovom "Od priseljenca do iznajditelje" (From Immigrant to Inventor), v katerem je povedal romantično poveat o srbskem pastirčku, ki je prišel v deželo Franklina in Uncolna, kako je tukaj našel iJrilike, da uveljavi svoj talent električarja, in kako je poravnal svoj dolg tej deželi s tem, da je Izumil utežno telefonsko žico, potom katere ljudje iz Kalifornije so y stanU govoriti z ljudmi v New Englandu.
Cim je dr. Mihael I. Pupin do-znal, da je bil izvoljen za pred sednika ameriškega znanstvene ga udruženja, se je v njegovih mislih spomin na rojstni kraj srečal z Idejami o bodočnosti ameriške znanosti. Zastopniku Science Service-a je izjavil:
"Čast, ki mi jo je podelilo Ameriško društvo za napredek znanosti, je mnogo več kot kar sem kdaj upal doseči. Kaj poreče Idvor, moja rojstna srbska vas, ko bi izvedela, da sem jaz predsednik največje znanstvene or ganizacije v največji deželi na svetu? V tem odličnem počašče-nju jaz vidim odobrenjc doktri ne, ki trdi, da je ameriška znanost poklieana voditi in razsveti ti pot gmotnega in duševnega napredka naše ameriške demokracije. Ta doktrina je bila rojena v mislih Joseph Henryja, John W. Draperja, Andrew Whi-tea in Augustis Rowlanda, in jaa nisem nikdar zamudil prilike, da bi jo propovedoval ln navdušeno podpiral. Čast, ki mi je bila podeljena, očvršča mojo vero, da to je doktrina dandanašnje ameriške znanosti." — F. L. I. a
MmMMU
(Dalje.)
• fcrv " 6' f-Določiti Sisti dohodek, na k*, terega je spisan davek, mor& davkoplačevalec na ta način, d« prvo sešteje nečisti dohodek Brez ozira na vsoto čistega dohodka, se pričakuje prijava od vsakega, katerega nečisti doh* dek je v letu 1924 znašal riouo fili več. Nečisti dohodek (gJJJ jncome), kakor ga amatra <UV. Čni urad v svojih določilih davčni zakon iz leta 1924, vklj„. čuje splošne odškodnine za oseb. ne ali poklicne službe, dohodke u trgovine, dobičke od prodaj jQ kupčevanja » posestvi, obresti, najemnine, dividende, profite in dohodke iz katerihkoli virov, rt. zun če niso izvzeti po davčnih zakonih. Cisti dobiček je nečisti dobiček po odbitku raznih trgov-skih stroškov, izgub, slabih dol. gov, izgube na trgovski lastnini ali poškodovanju, darovih itd. ■ Davkoplačevalci so lahko raz. deljeni v štiri splošne razred« ■ mezdne delavce ali razred, ki za-služi dohodke v plačah, trgovce, obrtnike in poljedelce. Vse kom-penzacije ali odškodnine za oseb-no službo, ki se sprejmejo kot plača, so dohodki, vključuj^ provizije, bonuse, plače, pokojni, ne in napitnine. ^	■
Nečisti dohodek iz navadne tr-govine sestoji pd nečistih dob& kov na prodajah, skupno z d<* hodki iz investiranj. Prijava mora imeti označeno na debfelo kup. čijo, o nakupu J stroških in podaji. Da se dokaže pravilno o do. in izdatkih v kateremko-so potrebni inventar-ji'iz začetka kakor konca davčne-ga leta.	; ~
■Advokat, zdravnik, arhitekt, pisatelj, zobozdravnik, duhovnik ali drugi slični poklici, morajo v prijavo o dohodkih vpisati vse, kar so prejeli v plačah svojo službo."
Od poljedelca se pričakuje, da poroča o svojem nečistem dohodku, vseh dobičkih, ki jih je imel s prodajo svojih farmarskih pri-delkov ali živine, ako je isto pro-duciraV ali zredil na svoji farmi ali pa ako je prekupil. V prijavo je treba navesti tržno ceno blaga, ki ga je prodal; navesti mora tudi doMčke,-lci jih je imel z oddajo farme v najem. . .
(Dalje prihodnjič.)
malo število kakor na primer pri Gospodinjskem klubu.
Zato ftene in dekleta le zravea h klubu v večjem številu, da ho-do koncem leta 1925 lahko 1 »okušale še lepši uspeh. Vse Izgovor« na stran. Pri klubu nI vač plačati na mesec kakor po 10 centov. Zahvalim «e v Imenu kluba vsara tistim, ki so nam pomagali do u-
telji miru In napredka pri vseh civiliziranih narodih u*e, »peha ln proalm, da nam še da je treba sedanji gospodarski sistem nadomeatlti s socialističnim, da b<> 71« vodno pokopana vojna udarnost Socializem pomeni mir. Ampak socializem mora biti uveden pri velikih Civiliziranih narodih, da bo res pomenil mir.
sa
naprej pomorejo v bodoče, kar bo v korist nas vseh. — Marta« hcrrlrh.
Cermraa, Pa. — Da je bolj redko dopis is naš« naselbin« Cornmalla. j« krivo, ker «« delav-Pacifisti, Id krite le proti vojni In iele obdrteti seda- fi ne aanlmajo sa Proavvto. Za-nji gospodarski sistem, so podobni 6ovekuf ki hoče oprati umazan kožuh, ne da bi ga smočil.
[te pa j« tako mrtvile la tuš. iHMit od t« naselbine, Kskorhilro iS« bodo tukajšnji Slovenci zače-
, j.
v pijačo. To je seveda pravljica, kljub temu so pa ljudje povpraševali po nji v stari domovini po lekarnah. Ampak nalovil jih je vsakdo lahko po vrbah, kolikor jih j« hotel.
Vedel sem, da nam bodo nekaj novega prinesli is Chlcaga, pa nisem mislil, da "Špansko muho", za katero se toliko zanimajo v stari domovini. Ko mi stvar ni prav nič znana, sklepam, da mora biti komična predstava ne ssmo slika domišljije, temveč ti. vih učinkov kakega čudovitega sradstvs.
Rojaki is North Chlcaga, VVsukegana ln bližnje okolice, ne zamudite lepe prilike, da si stvar ogledamo, kajU tako lep« prilike morda ne bo v«č. Predstava m
NAZNANILO.
Vlrginla, Minn. — Clanl društva št. 215 ste vabljeni na izredno sejo, ki se vrši dne 25. Januarja ob sedmih zvečer pri so-bratu tajniku društva. Na dnevnem redu j« važna zadeva, o kateri moramo odločiti in upoštevati pravila, zato j« upati, da pridete člani v velikem številu.
8 pozdravom! — V«« članov.
Kolik« ljudi živi na svet«? L. 1021 j« bilo na celem svetu 1 milijarda 880 milijonov ljudi. Vkljub svetovni vojni se je prebivalstvo sveta od I. 1911 do L 1921. pomnožilo sa 74 milijonov duš. Prebivalstvo m na poedine dele sveta razdeli sledeče: Azija 1 milijarda in 5 milijonov. Evropa 453 milijonov, Amerika 212 milijonov. Afrika 140 milijonov. Avstralija z otoki 8 milijonov.
IZ PHIMORJA
Smrtna kosa. V Trstu je umrl Mihael Laurenčič, star 80 let, doma iz Koprive na Krasu.
PromocijiL Na univerzi v Sie-ni je bil promoviran za doktorja prava Rudolf Kaluža iz Narina pri sv. Pe^u na Krasu. Čestitamo.
Videmski prefekt premeščen. Videmski prefekt Nencetti je premeščen in na njegovo meato pride prefekt Ricci iz Padove. Politični kurz v deželi pa ostane tudi pod novim prefektom ieti kakor doslej.
Občinske volitve v Kanal«. V nedeljo 28. decembra so bile v Kanalu na Goriškem občin»ke volitve, pri katerih sta si sirili nasproti dve listi, narodna in f»-šistovska. Fašisti so se posluiili zvijače. Hoteli so premagati nasprotnike s tem, da so kandidirali nekaj narodnjakov, med katerimi sta bila samo dva fašist* Vendar se je manever ponesrečil. Fašistovska lista je ostals v veliki manjšini. Izvoljenih je bilo 12 svetovalcev narodne li«t« in trije kandidati s fašistovske liste, katere so fašisti vtihotapili med svoja dva pristaša, kljub temu, da ne soglašajo ž njimi. Udeležba pri volitvah je bila telo živahna. Vpisanih volilcev je bilo 504, glasovalo jih je 412.
Smrtna or« fašMovak« "N«w dobe" v Gorici. Organ odpadni kov slovenskega naroda sa O riškem "Nova doba" naznanjs v svoji zadaji številki, da ko odslej izhajala samo enkrat na teden. Njeno novoletno voščilo je od začetka do konca podobno testament«.
v JuUjakl Krajini. Primorski rojak. igrale« Emil Kralj i« f* Mila daritev« odideta v kratkem na turnejo po Julijski Krajisi. Nastopila bosta s Nleodemijevo komedijo "Zora, d«n, noč" v Gorici, Trstu. Postojni, Idriji ia Ajdovščini.
V Svetem pri je pognala trta Forčtča bujno te*
Pomlad v Komnu n« v trtnicl h len j« kar |
rac reaes pojav
£TRTKK,
^ialisti in komurtlatleo iili nezaupnico in silno ožigo-wH nazadnje.
Berlin, 21. jan. — Reakcionar-*> stranke, katerim se je pridru-tudi katoliški centrum, »o Uj predložile, da parlament rtjme deklaracijo nove vlade ji s tem izreče zaupnico. So-aiisti in komunisti so takoj od. jvoVili s predlogom, da se mo-Cistični Lutherjevi vladi iz-Bče nezaupnica. Do glasovanja ijbrž prid« še dane*. Rudolf Breitscheid je v imenu jeialistične opozicije neusmijje-■iigosal monarhiste iu njiho-fvlado. Rekel je: "Lutherje/ abinct predstavlja prvi korak k rpostavljenju monarhije." Na »besede so nacionalisti vzklika-[: "Tako je! Res je! Bog daj, da 'bilo tako!"
Odprto priznanje desničarske-| bloka, da njegov končni cilj »restavrirarije kajzerja nazaj \ tron, je izzvalo veliko senza-ijo v zbornici. V največjo zadre-o so priSli klerikalci, ki so do-ej vedno govorili in pisali, da odpirajo republiko. Bivši kan-elar Wirth, vodja republikanca krila katoliških centristov, vstal in protestiral proti vzkli-om monarh isto v. Pehrenbach, rugi katoliški voditelj, je pral vojo stranko, ker je dtopila v lonarhistično vlado. Dejal je, S^je centrum zato podprl Lu-lerja, ker stranka hoče, da en-rat pride parlamentarna vlada, bo imela večino za seboj. Breitscheid je v svojem govo-tudi rekel, da se monarhistič-dijaki na univerzah na tajnem ežbajo za bodoče oficirje. Ta [java .je raztogotila naciORpli-te, ker se strinja z obtožbo iz »vezniških viroV, naRemelju tatere je ententa odgodila iz-iraznitev Kolina. Ludendorffov-■so takoj začeli vpiti: "Ali vam e Francija plačala, da tako go-erite?"



? Chieago. — v soboto zjutraj rorkne solnce. Mrk ne bo nopolen v Chicagu. bo pa tako bljpu popolnosti, da bo nudil veličastno nebesno prikazen, katere nihče ne pozabi -tako kmalu, samo če bo nebo jasno.
Hrk se začne ob sedmi uri 11 minut zjutraj in traja čez dve u-ri. Ko se solnce pokaže na Mi-chiganskem jezeru, bo že tako tesno skupaj z luno, da bo ena petina solnca pokritega. Nato se bo luna boljinbolj pomikala preko solnca in okrog osmih (7:50 natančni Čas) bo samo še ozek rob solnca svetel. To bo višek
SENATOR ZAPLETEN V HOTAPSKO AFERft
Tis
lj Prohibici joniški agentk obteRn-jejo senatorja Kdwardsa sodelovanja.
|jert«y nty. N. J. — John Mil-ton, državni pravdnik pri obravnavi proti dvanajat policajem Iz Weehavkena zaradi kršenja Vol-, steadove postave, je izjavil, da po končani obravuavi predlo« veleporoti evidenco, ki obtožuje tudi senatorja Edward J. Ed-wardaa.
OharlRe l. Hurlburt, prohibi-cijoniški detektiv, je pričal, 'da ; e dne 14. novembra 1928 izročil senatorju Ekhvardau $3,800, da
listi iz Jugoslavije.
k^sbhkp
m ffll » ? 9 'v
mrka za ta kraj. N* vzhodu, v*l jih <>Mržl, da z njimi plača Wil-
Buffalu in New Yorka, bodo videli popolen mrk. Po osmi uri se bo luna umikala s solnca in kmalu po deveti uri se umakne popolnoma in mrk bo končan.
Zadnji popolni mrk, ki je bil viden v tem kraju, kjer je zdaj
iam f, GriffinA, voditelja zarote, za žganje, ki se dostavi njemu. Griffin je pričel sumiti in kupčija ni bjla izvršena. Denar ae je vrnil. Lionel Wilaon, pro-libicijoniški detektiv, je potrdil i-spoved Iiurlburta. Tretja priča,
Chieago, je bil leta 1806. Takrat Artfcur Van Tanael, prohibicijo-
0LICIJA V SLUŽBI PODJET-NlSTVA.
Policijski komisar priporoča
New York, N. Y. — Policijski [omisar Enright se je mudil v užni Ameriki, da študira ondot-io policijske naprave. Po svojem »vratku je govoril na banketu hotelu VValdorf-Astoria o nabranih "izkušnjah". Navdušeno e pripovedoval, da je nujna po-reba, da se uVede nov sistem v ^Tew Yorku. Po tem sistemu se nora vsak registrirati na policiji in nositi vedno pri sebi izkaznico.
Posebno navdušen je bil komisar za sistem v Buenos Airesu. tipovedoval je, da podjetniki v pni mestu ne sprejmejo nobene-a delavca, ki nima izkaznice, olicija pa ne da nikomur izkaz-ice, kdor ima za sabo kriminalno preteklost.
I Seveda delavci, ko so bili aretirani zaradi t?ga, ker so bili na stavkovni straži, ne bodo dobili izkaznic. Tako tudi delavci, ki so bili zapleteni v kakšno rabuko, ob času stavke, katero So provo-cirali najeti pobojniki. Ti delavci bodo zastonj iskali delo, kajti podjetniki bodo vedeli, da tipajo pred sabo delavce, kadar bodo vprašali za delo, ki so bili delovni ob času stavko.
Policijski komisar zasluži, da mu dajo kapitalisti zlato kolajno. kajti sistem, ki ga je "po-fruntal" komisar za očrnoliate-nje za organizacijo delovnih de-la " v je s kapitalističnega vi diku vreden priznanja. Podjetniki «i lx>do lahko umili roke in re-'': "Mi nismo očrnolistali nobena delavca. Ako se to vrši, ni na^a krivda."
Število stavkujoCih
tkalcev nara&a*
je bilo tukaj le par lesenih koč na obali jezera. Drugi mrk, ki je bil približno popolen, je bil leta 1863.
Običajna megla, ki vsako ju-} tro zastre solnčni vzhod na jezeru, nas mogoče oropa divne prikazni. Druga neprijetnost za Cl-kažane je, ker jim visoke hiše in tovarne — zlasti pa dim iz zadnjih — zapirajo pogled na jutranje solnce, četudi ni megle, razen seveda onim, ki stanujejo tik jezera. Toda ob osmih, ko pride višek mrka, je solnce zdaj že visoko in vsakdo ga bo lahko videl, samo če ne bo oblačno. Zakrito solnce vsekakor povzroči mrak in potrebna bo luč nekaj časa.
Ameriški astronomi in drugi atrokovnjaki delajo že precej časa velike priprave za opazovanje «ga mrka. Izkoristiti ga hočejo korenito, če ne na tem pa i\a drugem mestu — povsod ne bo oblačno.. Fotografirali bodo "korono". to je svetel rob solnca, ki bo obkrožal temno kroglo, v svr-10 ponovnega preizkušanja Einsteinove teorije. Zvezdoslovci so ta namen najeli zračne ladje, zrakoplove in eroplane, da bodo itiogli visoko v zraku, če je treba tudi nad oblaki, vzeti dobre slike in izvršiti opazovanja.
VAŽEN ODLOK ZA DELAVA STVO.
tali River, Masa. — Zaradi znižanja mezde za deset odstot-kov je zastavkalo W> tkalcev v jpodjetjti Davol Mills. Delo pri ■tstvah zdaj počiva v podjetji* "»vol, Lincoln, Granite in Bar-Sliši ae govorica, da so ae J« lavci v Davisevi tovarni vrnili.
' »o jim obljubili,'da zaslišijo "Jih pritožbe in jih iaravnajo. V kratkem pričakujejo Tho-M' Mahona, predsednika U-Jrt^d T«*xtile Workers unije, v Rivcrjy, da pomaga organi-*t°r|B Rivicru, ki vodi sUvko v Kerrori tovarni. , V I ali Riverju zdaj stavka o-krug tjio|
Pogodba glede kaznilniškega de* lu ni prazna v Indiani.
Indianapolis, Ind. — Višje sodišče v Indianapolisu ni hotelo priznati veljavnosti pogodbe glede. kaznilniškega dela. Pogodba je bila namreč sklenjena z zaupniki kaznilnice v Indiani in neko newyorško tvrdko, ki je spravljala na trg oblačila, ki so jih izdelali kaznenci v ječi. Izdana bo posebej še sodnijska prepoved, ki bo prepovedala zaupnikom izvesti pogodbo.
To je zmaga organiziranega delavatva, ki ae bojuje proti konkurenci produktov, ki so izdelani v ječah in kaznilnicah. Skozi leto dni je organizacija krojaških delavcev vodila kampanjo proti produktom iz kaznilnic. Obenem je opozarjala tudi konzu-mente na nevarnoati, ki prihajajo od ttkih produktov. Podjetniki ae navadno pogode kaznilnico za tako ceno, ki Je veliko nižja kot ao produkcijski stroški. To povzroča tudi izgubo državi, ki mora akrbeti za pre-hranitev Kaznencev. Posledica takega postopanja Je, da država dela konkurenco a kaznenci avo-bodnim delavcem, da še bolj obogati nekaj profitarjev.
Petrolejaki škandal v Mehiki.
Mežico City, 21. Jan.—Mehika Je na robu velikanskega petro-lejskega škandala. Luia Moro-nea, minister dela in industrij, je odkril velik krožek uradnikov, ki so vlagali prošnje sa dovoljenja za iaktnje olja v imenu "prijateljev". v večini slučajev so "prijatelji" dobro plsčjdi urad nikom zs preskrbljena dovoljenja. Minister Morones, ki je obenem predsednik Mehiške delsv-ake federacije, je aklenil, da pomete svoj department z železno metlo in odslovi vse korumpira-ne uradnike.
Veliko gledališče v Teki j«
niški detektiv, je kaaneje izpo-ve-lala, da je videla Hurlbluta in Wilaona konferirati a človekom,
0	katerem sodi, da je bil senator Edwar<ls.
Hurlblut je bil državna priča. Pričal je, da ata ae on in Wilaon j iredstavila kot tihotapca is New Yorka, ki imata veliko denarja tržita z opojnimi pijačami na debelo. Predstavila ata ae Griffi-nu dne 20. oktobra 1823. Ko so se pogodili za sto zabojev žganja po $38, je Griffin dejal, da se naj predstavi senatorju Edwardsu m njegovi banki, >
Hurlblut in Wilson sta se pred-«ta vila senatorju dne 14. novom-bra. Konferirala ata z njim pol InL^I
I^Razgovarjali smo se o žganju, o kakovosti Žganja in Grif-finovi odgovornosti,,' je rekel tfurlblut. "Edwards nam je w gotovil, da je Griffin odkrit človek in pameten fant Nato je dal Hurlblut Edwardsu $3,800, ki ao tvorili ceno za ato zabojev žg«7 nja. Senator je preštel denar in
1	ra dal v kuverto, Hurlblut je mi to zapisal svoje ime na kuverto n senator jo je izročil bančnemu blagajniku. Nato je Hurlblut od Ael k Griffinu, katerega pisarna se je nthajala v drugem nad strop ju.
Waahlngton, D. C — Senator Cdwards je odklonil vsak komentar na ispoved prohibicijoniških agentov.
STARA GARDA SI NI VBC SVESTA ZMAGE GLEDE MUSCLE SHOALSA.
Ovire so zdaj v kongresni zbor-
Hrt
Waahington, D. C. — Senator Norria naznanja, da bo nadaljeval z bojem za razkrinkanje tru-ata za oddajanje električne sile. Senator Edge iz New Jerseyja je preprečil, * da ni prišla njegova resolucija, ki zahteva preiskavo, takoj na dnevni red. Pri tem je senator Edge dejal, da "biznis" postaja nervozen.
Norris je pa odgovoril, da je preiskava še toliko bolj potrebna cer je bila sprejeta predloga, k določa, da so Muscle Shoals izroči privatnim interesom v obratovanj*.
Upi voditeljev uprave so pri-<5ell izginjati, da predloga glede Muscle Shoalsa prodre v sedanjem kongresu, kajti izgledi niso tako jasni, kot ao si domišljeval voditelji.	\
Kongresna zbornica Je sprejela predlogo v zadnjem zasedanju ki se loči od Underwoodove. Da m imenujejo konferuičnlki, ki naj izravnajo obe predlogi, je i*>-trebno, da se zbornica soglasno izreče za to. Ker je to nemogoče bo treba poslati predlogo odseku za vojaške zadeve, kjer čaka nanjo precej ovir.
Sodi ae, ako so sprejme pred loga, ki določa preiskavo in zašli nanj«*, od katerega bodo drŽave imele koristi, tedaj se bo Ae bolj zavlačevala Underwoodova pred loga, tako da ne bo sprejeta pred dnem 4. marca t L
Tokijo. 21. Jan. — ««**< požar uničil največje gledališke v Toki ju. ki je	£
potresu v *tu 192» Gledališče je *ak> blizu ameriškega poslaništva. Zadnje čase so pošari v Tt-
Izgredl med katoMšaal In
nlstl v Franciji.
Pariz. 20. Jan. — Katolišk protestni shodi proti vladni antl-klerikalni politiki so v nedeljo iz-svali večje nemire v Aix-en-Pro-vencu Procesija katoličanov trčila ob proesaijo komunistov ki so organizirali protidemon-atracije. Prvi so peli cerkvene pesmi. drugI pa "Internatkmete." Ko ata obe proeeaiji trčil skupaj, fe nastal pretep, katerega je ustavila policija.
Politični položaj. — Državniški govori ao se le pričeli. Korošec je govoril v Ljubljani o Slovenstvu, Davidovič v Beogradu
0	Sporazumaškem jugoslovan-stvu in Priblčevič v Zagrebu o batinaškeih nazadnjaštvu.
Radii pošilja nepismenim se-ašk}m pristašem pismene evangelije čovječanstva in mlifotvor-nosti, Pašič pa obeta svinčenih rogjjic pa tudi dbbre zarade za
sve I svašta. p
Za izpremembo pripravljajo tudi poroke, ženttve; bolgarski Boris naj snubi rumunsko prin-eAzo. Cankov, ki je strašil ne-
1	avno v Beogradu, si bo quriu-žll mesetarino, bo dobil ovoj
Kuppelpelz". Zato pa je treba protlboljševiškega bloka, ker ae epše in cenejše uatvarjajo z že-nttvami federacije. Tu felix Ru-munia nube!
Asimilacija. Ko ae je apreha-al dr. 2erjav v avtomobilu po Zagrebu, je videl nad trgovinami in obrtnimi lokali alovenske napise. Eto ti, vsi smo en narod. Eto ti asimilacijo. Ko pa je hoda Ljubljančan po zagrebških ulicah, je videl tudi take napiae, joebel, Roaenblut, Kanalgueter-bestandteil, Morgenstern. Pa je vzkliknil: Eto. Srbi, Hrvati, Slovenci in čifuti smo že en narod!
Kandidatne liste. Kandidatne iste sestavljajo, pa zaveznikov ščejo. Samoatojni demokrati bodo kandidirali pod firmo nacionalnega bloka, seveda brez samo-stojnlh kmetov, brez narodnih socialistov in brez radikalov. Na Štajerskem so se uprli radikali, v Ljubljani so odpovedali Ravni-harjevci, na Kranjskem pa so potegnili Zupančiča. Kljub temu napoveduje "Jutro" enotno fronto nacionalnega bloka! Samostojni kmeti so dobro potegnili narodne socialiste. Narodni socialisti so sklenili skupen nastop samostojneši, samostojneži pa so postavili lastno listo in dovo-ili narodnim socialistom, da jih volijo. Razočaranje torej veliko n vsestransko. Bojimo se, da bo ostal tajlnstvenl morilec deklet, o katerem "Nova Pravda" tri leta pile, res tajinstven in ne bodo Čitatelji zvedeli njegovega konca.
Stavka steklarjev končana.— Dne 22. decembra 1924 so zaključili zastopniki steklarjev novo k#*ktivno pogodbo, s kojo so končali stavko, ki je trajala v steklarnah v Hrastniku in Zagorju nad dva meseca. Dvomesečni boj se je končal s kompromisom, ki upravičenih delavskih zahtev sicer ni popolnoma zadovoljil, ki pa pomen ja, 6e upoštevamo težavne razmere, v katerih se je ta boj bil, zadovoljiv uspeh. Delavatvo je zahtevo po redukciji temeljnih plač odbilo. Doprineati pa je moralo z ozirom na težko gospodarsko krizo to žrtev, da je dopustilo, da so ae rodbinske doklaide reducirale. S svojim Žilavim odporom so steklarji dosegli, da Je moralo podjetje od svojih prvotnih zahtev za več ko polovico popustiti. S to atavko ae je podal dokaz, da delavatvo ne bo dopuatllo, da bi se kdo brez lastne škode z njegovo uaodo igral. Najvažnejše je, da ao sod rugi-steklarji borbo ravno tako kompaktno in enotno zaključili, kakor so jo započeli in vodili. Težka borba, ki .jo ima steklarska organizacija za seboj, jI je ponesla novih izkušenj, ni pa zmanjšala njs enotnosti in nje volje do odpora . in zmage proti vsakemu poskusu izkoriščanja.
Slovesna otvoritev nove proge.
Dne 22. novembra je bila otvor-jena In javnemu prometu izročena nova železnica: Ormož-Murska Sobota. Otvoritvene slavno-ati so se seveda udeležili kot navadno oni krogi, ki so najmanj ali celo nič pripomogli/Za zgraditev proge.
Samomor treh sester. V Sat-maru na Ogrskem ao se obesile tri sestre, stare 29, 24 in 22 let. Pred letom Jim Je umri oče Ur Jim zapustil krznarsko . obrt. Pred par dnevi je biis prodajal na Ves dan zapita. fw< <ij< so slutili nesrečo ter dali trgovino odpreti; našli so vse tri sestre t ptimfm obešene na vrveh, ki ao bile pritrjene na stropu, teatre so Wle oblečene v črno žalno obleko t dolgimi zavoji. Ms obleki najstarejše je Ml pripet listek, teš da je denar j e pultovem predalu/ V

■rJi.
j«** leer.
ir
GLAVNI STAN.
2457 8» Sa LAWTtDALt AVE.
Izvrševnlnl odbor:
VPltAVNl ObSKK:
( HICAGO. iLLINOIk
Predsednik V Incest Cslnktr; pMttredMdntf Aftfct* VldrU h, R P •wn. Ps.i fl. tajnik M»ttfc«w Tiirk: taJaMi Mmkšk
IKT,
urednik sUnlln	lat«rtaMu
Box lis, JallMto««,
Blna Nnvnk« »I. blmtajnik Joka Vufrlrlij upravitelj glasila Filip Godlna.
IM)HOTNI ODSEK: Martin tafcsnlkar, prvdaednlk. Snt 1*7«, Bsrberloa, Okle; Praassa A. Ta ne kar,. ZU7 B. BM««way An, Cfcteato. IM.j Jaku KrMnkašM. Itlll Be-nlnatan, Ar^ Waat Park, Okla; Mary t dnvick, MU B. Ud|««ray Af* OM-cagu. KIL; Jaka TorfalJ. Hug U. Btrabana. Pa.
■BLNtMrl OMVKi
Blas Novak, pred.«Hl»iK. -'«.574» B. Uvadala A?Sh
cmmiat *	i • • "
Jarub Am\>tok\(. Bo* M«, Mooa Run. Pa. Joaapk ^orka, RPD. S, Bo« 114 W«at Nawlan, Pa.
OBRBDNJB OKKOŽJK: VZHODNO OKROtJBt EAPADNO OKROŽJE:
Anton Suknr, Bos 1S4. Groaa Kana., sa ittgoaapod. Frank Klan. Boi S»9, ( klakol«, Mtnn.. as »•» sap. Jaka Golok, Bos 144, Roek Sprtafa. ,Wjo.
Nadzorni odbofI
Paal Bor gor, predaadnlk. Ml Wllbw Bt.. Chkago. III. ( Rlckard I. Ba-rortnik. B. No. I, Htnadalo, lil. t Frank ZaK Mit W. Mik BU Cktcago, IIL
Združitveni odbori
Predaodaik: Frank Alaš, 1114 Bo. Crawford Ara., Ckkago, ULl Jaška Oran. Mit W. MU Bt.. Ckkago. III.; Joka Ollp, MM Bo. ČUTIM Park A?Oh
(hl<V,HHOVNI EDRAVNIKi Dr. F. J. Kara. Itll Bt. Clalr Ara. CkroUad.
Ofcto.
POZOR! — Koroapondanes a glavnimi adkor^ilkl, ki dolala t glavao« uradu, ae vrši takole:
VSA PIBMA. ki sa nanalajo aa posla (t pradaadalka aa nSakvai Prod-sodalfttvo B. N. P. J.. MšT4t Bo. Uvašato AvaN Ckkago, IIL
VSK ZADKVK DOLNI^KK PODPOKK BH NASM>VK: Bolniško la|al-Itvo B. N. P. K i'<>r>7.ftt Bo. Ubadale Avt.. Ckkago. IIL
DI-NARNK l*OdllJATVB IN STVARI, ki ao tiea|a gl. UvrltvalBas« »ra la Jednote voMo ae naakva: Tajništvo B. N. P. J., Mft7-8t Bo. U«ra-
dala Ave., Ckkago, lil, ■
VBE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POBU aa peNIJale aa aaalov: BUgalaišIvo B. N. P. J.. MIT4t Bo. Lawndak Avo^ Ckkago, IIL
Vsa prltolba gleda poakvanja v gL iivršovalnam odboru sa naj pašl)a|a Paal itrgarhi, prodsodaika nadaornefa odinir«, <Mu»r naakv Jo igoHlL Val prlalvi na gL porotni odsok ao aaj pošiljaj« aa aaalafi Merila talai-r. Bo* 171. Bar bor ton, Okk.	,
^ dopl®! In drtifI	iiAMiftnlls, nilsilf RAro^AlBA ltt	vj^ luif
Jo v svaal a gUailom Jodnnto, naj ao palllja aa aaalavi MPROBVBTAM, Ml7-51 Ho. Lanrndala Ava.. Ckkago. IIL
S POLJA VEDE
Poldrugi bilijon let.
Relativitetna teorija uči, da sta masa in energija isto, le njuna oblika je rasličns. In tako je energija, ki jo solnce vsako ss-kundo potroši s izžarevanjem toploto, približno enaka štirim milijonom toir. Vsled tega zvezde izgubljajo na svoji masi, ker izžarevajb toploto v vsemlr. To je nedavno dokazal angleški profesor Kddingtou, ki trdi, da imajo vse zvezde, kojlh maso poznamo, toliko večjo maso, kolikor, js njihov sljsj boli rumen, t. j. kolikor večja temperatura vlada na njih. Z drugimi beaedamit Čim mlajša jo zvezda, tem ve^jo maso ima. Tako je n. pr. Sirlus, ki Ima okroglo dva in potkrat večjo maao od našega aolnca, mnogo bolj svetel od njega: njegov sijaj prekaša solnčndg* 86-krtttt VeAdar na drugI strani pa js energija, ki jo zvezde izžari-vajo (naše solnce Je v tem ozl-ru precej skromno), poalodlca razkroja atomov, ki se vrši v o-srČju zvezd pod vplivom silnegs pritiska in velikanske vročine. Profesor Jeans je celo isračunal, da je preteklo od takrat, ko Je naše solnce še imelo temperstu-ro 12,000 C (kakor Jo ima danes Sirlus) pa do danes okrog 6 bilijonov let.
Na podlagi navedenih podatkov moremo določiti dolgost življenja našega solnca. Najnovejša teorija mu prisoja mnogo daljšo bodočnost kakor so mu jo prisojale prejšnje teorije, pri čemer velja pripomniti, da se ti računi skladajo tudi s rezultati, do katerih je prišla geologija. Oeologija namreč sklepa iz de-Mine usedlin, ki pOkflvsJo gotove Okamenine, in is razdobja, v kater« m so usedlina nasta-le, na to, koliko časa je na naši zemlji življenje. Oeologi trdijo, da Je preteklo Že mnogo milijonov let, odkar so se na zemlji po-Javila živa bitja. l)o istega zaključka prihaja modema astronomija, ki pa postavlja tudi pro-gnoze za »Kidočnoet. V 1*500,000-000,000 letih bo solnce Isgubllo — kakor trdijo astronomski u-čenjakl — vsled izžarivanja toplote eno desetino svoje mase, In njegto* svetloba bo takrat za eno tretjino manjša kakor danes. Kot naravna posledica tega procesa se bo semljs od aolnca vedno bolj oddaljevala. V dobi, o kateri govorimo, bo premer zemeljske poti okrog solnca za eno desetino vačjl kakor danes, vslad lesar bo tod! leto razmeroma daljše kakor je sedaj. Trsja-lo hO m dni
Kaj ae bo zgodilo takrat s človeštvom? OdgoVor na to vprašanje je danes še prar»J nedelo-S,<, r naa pa lačl od tlsU do-
HAZNB VESTI.
Kaj vodi ljudi k samomoru T V
kakem razmerju so med seboj različni vzrokjj ki privedejo ljudi do samomorov, skuša dognati neki francoski statistik na podljk gl 7000 pobiIžJe preiskanih si«-čajev ssmomora. Na prvem mestu stoji, kakor povsod, kot vzrok samomora |H>manjkssnJe. Valed bede se Je usmrtilo od onih 7000 oseb BOfi moš In 611 žensk. Družinske razmere so gnala v samomor 728 moš in 548 žensk. Moški spol Je v tej toiki oMut-llvejšl nago šenskil Ker so prišli ob premoženje, je isvršilo samomor 828 mož In 288 žensk. Vsled igre Je bilo samomoriloev 800 In aicer polovica moških, polovioa žensk. Vslod alkohola Je bilo samomorov pri moških 888 In pri ženskah 208. Valed IJubeiensklh težav se Je usmrtilo 187 žensk In 97 moških.	•
Opijska konferenca v ženevi, Ženeva, 21. jen. — Mednarodna konferenca pod avBpicIjaihi lige narodov proti trgovini s o-pljem v orlentu, katera m vrli že nskaj dni, kale bore malo n-apeha. Vse kaže, da ae razbije kakor prva pred nekaj meseci, Ameriški delegat Parter zahteva, da ae kajenje opija na Vfctt-ku zatre v 10 letih. Angleški delegat vlskont Cedi Je pa »roti odprsvl trgovine t opijem. Mtl delegst podplrs ameriško stari-šče na veliko jezo OecUa. ,
Cecll In Porter ata ae ie veŠ-krst sporekla. Ostre besede padale na včerajšnji seji, ko . Cecll dejal, da Amerika povftfj več opija In dru|ll|| strupov kakor Indija. Porter Ja prej o^lUl Cecllu, da zagovarja opij v Interesu angleških trgovcev v Indiji.
Cl jej
flangaj, 21. jan. — Armada i/eneralR Čl-Hsiehjuana Je bita včeraj drugič tepena v Tanlan-gu In zdaj beži proti langajo. Voditelji mednarodne kolonije ao brž sklenili, da ne sprejmejo no-l)«nrga ubežnega kiUJakega vijaka več v kolonijo. To rfomenl, da bo treba povečati straže na meji naselbine
Farm erla bori taka stranka v Mlnaeeetl Jsebčila komu
IH. PAiH, Mirni. — Člani Wor-kers partjr (komunisti) ao Mh čanl Iz farmar^ko - delavske strsnks v Mlnneaotl. Tako poroča VVilliam Mahoney, predsednik izvrševal m*gn odbora stranke.
župansfce veNtve f
be tako neizmerna ^asm na raa-dašja. da lo vprašanje še dolgo, ležala mrtva todi pea in mačka, dolgo n« bo aktualno.
Novo izvoljeni ob. činakl odbor v Renčali na KaanU sksm je isvolil na svoji prvi seji sa župana Arčona. Ma Istem sestanka je Ml Imenovan vladni komiaar in

-------------
POLIKARP
Spisal Kan Cankar.
(Dalje.) ' Zakaj »te me tako hudo kaznovali za svoj greh? Lepo ste napravili. res: sebi greha sladkosti, meni pokoro zanj! Ampak zakaj tako strsino pokoro? Kaj mi niste mogli vžgati pečata na čelo? Dal bi se morda zabrisati, zakriti s klobukom, z nemarno frizuro! Ime se ne da zabrisati, ne zakriti. Veste, kaj mi je priilo nekoč na misel? Da bi ga izgubil, vrgel mimogrede v vodo, ali da bi ga prilepil morda celo komu drugemu. Zato sem ga napisal na papir ... Ali to se drfi človeka kakor senca. Vse sem poskusil, da bi se ga iznebil — brez uspeha. Sel sem nekoč, ne vera kam, in sem do*el berača, z eno boso nogo, drugo v cunje zavito. Lačen je bil, pa mu dara poslednjo
deaetico in ga naprosim, da bi menjal ime z menoj. Ime mu Je bilo Jakob — kako blagoglasno, sladko ime! Pa me i »ogleda postrani, povpraša po imenu; ozrem se v tla, ker me je bilo sram, in mu odgovorim natihoma. Takoj mi vrže desetico pred noge in se okrene od raene z velikim zaničevanjem ... Se pes, mislim, da bi me oblajal, če bi mu ponudil kaj takega; in nekateri psi imajo tako lepa imena!...
Mislite morda, da bi se dalo kaj napraviti z značajem, da bi čedno«ten človek tudi z najbolj neusmiljenim imenom za silo izhajal? O zmota! .Vedeli ste v svojem srcu, kaj ste »torili! Kako sem si iskreno ielel, da bi bil ftepav, grbast, kakorkoli spačen!
Sladko bi mi bilo #rljenje! Pope je bil grbec, Byron je topa)... P* recimo, da bi bilo Baronu ime Polikarpl...
Končano je zdaj, dopolnjena
itacija. ves kelih Je Izpraznjen! .. . Zdi se mi, gospod župnik, da sem bil rojen za liričnega pesnika. Vem, da je to opravilo najnižji klin na lestvici človeške družbe, ampak na lestvici je človek Še zmerom. Zdaj pa pomislite, da bi brenkal Polikarp na srebroo liro, da bi Polikarp vzdihoval ob mesečini, da bi sanjale o Polikarpu sladkooke device! .. . Ampak to je posebna stvar, o devicah namreč ...
Čudovito nežni so bili meji Čuti in iz te nežnosti se je porodila bojazen. Bal se nisem samo ljudi ; sram me je bilo celo in strah, če sem šel mimo Živega polja, preko vriskajočega travnika; in klonil sem glavo ter se nisem tipal ozreti, kadar me je vodila pot skozi gozd. Tsko so pač hodili izobčenci, prodani narodu v za-smeh in zaničevanje ... Pa sem ostavil vSs, polje in travnike in sam ne vem, kako prišel v mesto.

ARJA 1925.'
Ob ti '
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalja.)
Tudi pri diplomatih je vzbujala Josipina Ceškova splošno pozornost. Galantni Francoz grof Blacas Je dejal o njej: 'Ta deklica Je kakor poem mlade spomladi". In msrki Caraman, njo-gov istotako galantni tovariš, Je dostavil: Al pa kakor roža, ki se koplje v jutranji rosi. Knez Metternich, ki Je bil grd prozaist v takih rečeh, pa je izpregovoril površno; "Lepa je, a ker ni moja žena, kaj sem boljši ž njo! Obenem Je stari hinavec zapisal v svoj dnevnik: Es scheint, dass schoene Laender ni^ht imraer schoene Bewohner haben. Ich sah nur ein huebsches Frauengeslcht, und hinter diesem soli eine russische Koechin stecken, die unter den Feldjsegern vlel Unhell anstiftet. — V pro-zalčnosti Je kneza prekosil lord Steward, ki se je o Joaipini izrazil: "Kakor nov bankovec angleške banke Je, bankovec za 20,000 funtov!" Lord 8teward Je bil mnenja, da je dal s tem svojemu občudovanju najvišji Izraz. — Grof Capodi-strias pa Je, ko jo Je prvič ugledal, žalostno vz-dlhnil: 'Taka je kakor Grška, kadar bode zopet osvobojena!"
' Da na starše vse to občudovanje ni ostalo brez vtiska, je gotovo. Morda so globoko v duši gojili ft njo posebne namene. Z različnimi poslanci In ministri Je prišlo na kongres obilo mladih sristokratov. Ljubljančani so jih imenovali "atašeje" in pri "Belem konjiču" — v stari nekdanji Aurovi hiši — je imela la lahkoživa družba mvoJ® včaai selo hrupno taborišče. Na plesih so se ti gospodiči zelo odlikovali, umeli so zapeljivo govoriti, imeli so denar, imeli so tudi največkrat imenitna, zelp stara imena. Ce so kje izvohali lepo dekle, niso prej mirovali, da ji niso zmedli srca. Najhujše naskoke so mladi "atašeji" obračali proti gospifi Ceškovi. Morda so starišl vsled tega kovali kake posebne naklepe; morda je sama mislila, da je za kaj višjega odmenjena, posebno od tedaj, ko jo je bil na plesu ogovoril prestolonaslednik Ferdinand. Ali kdo more dandanes kaj gotovega vedeti o vsem tem! Ce js pa kaj bilo, je pač gotovo, da je račune sa vse to moral plačevati mladi Andrej Smole s Dunajske ceste. Zagledal se je bil v dekle, a pri svojih, da ne rabimo hujšega iz-rasa, precej reeolutnih navadah ~ radi teh ga Je ljubljanski ljudski glas imenoval "trdega An-draje" — nI mogel tekmovati s mladimi atašeji. In če bi dandanee imeli kongres v Ljubljani, bi mladi atašeji pri ljubljanaklh goeplcah brez dvojbe tudi Imeli višji kurz nego solidni meščanski sinovi, katerim se je pa Andrej Smole leta 1821. komaj prištevati mogel!
"Fina!"
Na materin klic je prihitela kakor srna Is losa. Kodri so JI zvonili okrog čela, okrog malih , ušes, okrog cvetočega obrazka. Bila je vitka kakor jelka In deviška kakor prava zora ranega Jutra! Naatopala Je z veliko sigurnostjo, ko je pozdravila zbrano družbo.
~ "Pri gospodu proitu so poslovi!" je izpre-govorila mati. Nekako ceremonijozno se je priklonila pred preletom in njegovim spremljevalcem, nato po je obema poljubila roko, kakor Je bila tedaj navada napram duhovnikom. Mili gospod JI Je spregovoril nekoliko ljubeznivih beeed: da naj preveč ne pleše, da ne bode pro» več izkušnja v ln da ji ne bode pre težavno opraviti velikonočne izpovedi. Te ljubeznive, a malo obaagajoče besedo so spremljale dame s prav živahnim smehom. I\>tem sta prošt ln abe Angelo Inglale odšla, v žalost gospem, ki bi bile še prav rade klepetale o katoliški cerkvi v Lulsi-Janl in o iupnišču jrntra Angela. Tudi domača hči, ki nI smela poslu Aati razgovorov starejših dam. se je vrnile v avojo sobo. Poslovila se Je sopet a pokloni, ki m> bili precej cdtemonljosn!.
Ko Je bila gospodična odšla v svojo sobo. ss oglaai KandutVvs: "TI si pač srečna, ljuba Elisa. ds U Je Bog dal tako lepega otrok*!"
"Ce Je lepa." odklanja gospa Eliza, daai Je bila o tej lepoti bolj prepričana nego si bodi kdorkoli pod božjem solncem. "ne vem. da je pa pridna ln zelo ubogljiva, to bi si pa skoraj upala trditi!"
"Lepa in pridna!" pritrdi goepa Janeževa. "de veliko sre6e bo* užila radi nje. No, pa saj ee že nekaj irovorl!"
"O Smoletu se nekaj govori!" sahlti goepa Lavrinka.
"Moj Bog vo, kaj se vse po mestu ne govori!" jo savrne gospa KUsa. "Kar m govori, Ja največkrat neresnično; če bi pa pri tej stvari v govoricah kaj ranice tičalo, bi ss mi vendar na hoteli prenagliti/ Pri takih rečeh Je treba prs-mUJsur	, , ■ tjm ■ i ■
i... v- ' i* k It* L j£f, u.-i- * l- _	hM^m
"Premišljati! premišljati!" pritrdijo vse, v prvi vrsti zategadelj, ker so vse imele hčere, ki so tudi bfle za možitev, a se zanje do sedaj še niso bili oglasili snubači.
Gospa Gogalova pa je še bolj jasno govorila: "Jaz bi 'trdega Andreja' že ne hotela v vreči kupiti! Zadnjič je na strelišču imel povabljeno družbo in samo za ekstra-vina je plačal skoraj 100 gld.! A ste že čule kaj takega, ljube prjsteljice?" /
kaneta Galetova: "Tudi jaz sem čula o tem. Gospod governer je poklical načelnika strelske družbe k sebi, ga prav grdo ozmerjal ter mu zagrozil, da bode, če se Ae enkrat kaj takega pripeti, strelsko družbo brez pardona razgnal. Die Buergerllchen haben keine franzoesischen Wei-ne zu trinken! To je bila zadnja beseda gospoda grofa governerja!"
"Prav je imel! prav je imel!" V tem pogledu so bile zopet vse edine.
"Mladina kaj takega premalo premisli!" povzame besedo zgovorna gospa Lavrinova. 'Tudi meni se vidi Andrej lahkomiseln! 8aj se je lansko leto o neki laški pevki nekaj govorilo! To so čudne reči! Z eno besedo, jaz bi mu svoje hčere ne dala!"
Ravno tedaj pa je vstopil hišni gospodar, gospod Franc Češka. Obraz se mu je svetil kakor razbeljeno železo in od samega veselja ni mogel izpregovoritl. Omahnil je na bližnji stol, Izvlekel is žepa velik, moder robec ter si ž njim brisal lice in lase, kjer mu je od znoja kar kapljalo.
"Častite dame! Eliza! Odpustite, da vas nisem pozdravil, kakor bi se spodobilo! Elisa — povabljen sem!"
Beseda je bila izgovorjena! Da je bil France Češka tedaj v popolni oblasti svojih duševnih moči, kar pa ni bil, bi bil takoj opazil, kako so se raznim častitim damam, njegova Eliza je bila seveda izvzeta, prav izdatno podaljšali obrazi. Svoje pletenje so v hipu pospravile in vsem se ja kar videlo, kako zelo se jim domov mudi.
Oni pa je nadaljeval v svoji radosti "Da! da! Franc Češka je povabljen! Na tem se ne da nič več izpremenlti! Ravnokar je bil dvorni lakaj v prodajalnici ter mi je izročil vabilo. Gotovo ste radovedne, častite dame, kakšno ja tako vabilo. Za Ljubljano redka prikazen! ha!"
Potegnil je iz žepa beli listek, na katerem se je nahajalo tiskano vabilo. France Češka še v svojem življenju ni videl lepših Črk. Z zaljubljenim glasom je pričel čitati: "Vabilo
k najvišjemu dvornemu obedu na pondeljek, ft. februarja 1821, ob šestih v LJubljani za gospoda trgovca Franceta Češka. Adjustiranje: Gospodom generalom je priti v službeni opravi, drugim vojaškim gospodom en parade, civilnim gospodom v fraku. Dovoz: v Gosposkih ulicah. Zbiranje: v cerkle-sobl. Kdor bi bil zadržan, se mu je pri najvišjem dvornem uradu (doželni dvorec) prejkoprej opravičiti." Niti s no besedico tega vabila gospod Fran-oe ni prisanesel navzočim gospem. Od prva do zadnje je vsako prečital. Ko je bilo to čitanje pri kraju, se oglasi gospa Ceškova vsa srečna: "Torej dvorni lakaj ti je ravnokar prinesel to vabilo! A si mu kaj dal!"
"Dal! dal! Da je bil lahko zadovoljen! ha!" Gospe so čestitale te rse poslovile. Po stop-nicah navzdol to molče stopale in na tlaku pred Ceškovo hišo so nekako potrto vzele med sabo slovo. • Druge so odšle, a gospa Kandučeva In gospa Lavrinova sta še nekaj poetall. Nekoliko Časa sta molče stali pred hišo, kjer sta Še ravnokar uživali gostoljubje.
Prva se oglas Lavrinka "A ni tako. ljuba Zofka, da Ceškovi malo preveč uganjajo s tem otrokom? Moj Bog, saj' imamo druge tudi
ncarr.	k
"Prav imaš, ljuba Klara," odgovori Kandučeva. "kar je preveč, Je preveč I lepota je pa tudi taka, da se Je brez stolička lahko nagle-daš! Sedaj so ji naročil! učitelja, ki ji kaže. kako jI Jo stopati, kako se JI je priklanjati, poeebno j red visoko gospodo. Naročili so ji — ljuba Klara, a si.že doživela kaj enakega? — naročili so Ji s Dunaja posebnega etiketnega učitelja! Posebnega etiketnega učitelja! Kaj U k temu pravtš, te vprašam. Klara?"
• "Etiketnega učitelja r se začudi goepa Klara. In pletenje, s katerim je bila prišla na kavo, ji pade is rok. Pobere Je. pogleda kvišku, pogleda na prijateljico, a pogleda obeh se ujameta v najlepšem soglasju. Nato pravi Klara safkaatno in U sarkazem se ne da popisati: *Aber tum Lachea P	♦ ^
prihodnjič.)
u je bilo. da sem
se zaljubil. Dekle ni bilo lepo, Bog varuj! Kozava je bila, nosek je imela nekoliko privihan in tako drobna in nefya je bila, ds bi jo spravil brez težave pod suknjo. Premagale so me njene oči. zato ker se mi je zdelo, da gleda iz njih mnogcj blagosti in usmiljenja. Čudni so bili tisti dnevi, polni strahu in upanja, in vendar so bili najlepši dnevi mo-ega življenja. Ah, kako hitro so minili! .. . Rada me je imela in sladko se je nasmejala, kadar sem jo nagovoril. "Pa zakaj, me je vprašala, "zakaj mi ne poveš svojega imena? Saj ne vem kako bi te klicala!" — "No zgodi se," pomislim, kakor je božja volja!" — Srce pa se mi Je stiskalo zmerom bolj in v grlu me je dušilo, tako da nisem mogel spregovoriti. "Ali bi se zlagal? mi je šinilo mahoma v glavo. "Pa čemu bi lagal, naposled pride itak na dan in sramota bi bila dvojna!" f..*Tako sem se namenil, da ji povem resnico. Govoril sem prav potihoma, šepeta je, ker sem v svoji neumnosti mislil, da na tak način vsaj nekoliko zabrišem, ublažim sramoto. "Glej, ne bodi huda, zgodila se mj je nesreča pri rojstvu. Pri nas namreč, v tistem kraju, kjer sem se rodil" — tako sem jo sle-paril! — "v tistem kraju imajo ljudje čudno navado, da krstijo otroke na imena malo znanih svetnikov. To pa zategadelj, da bi tisti patroni, ki drugače nimajo veliko opravila, malo bolj skrbeli in se ^rigali za svoje varovance. Meni, na priliko, meni je ime Polikarp . . Poslušala je, videla je mojo veliko zadrego, nato ni govorila več besede vso pot in tudi jaz sem molčal. Cez tri dni sem jo srečal, ko je šla s čokatim človekom, ki jo je objemal okoli pasu. Ce ozrla se ni name...
Nato je šlo z mano še celo navzdol. Spoznal sem, da bi bil brezkoristen vsak napor; zato se nisem upiral več in ediiia moja skrb je bila, da bi se kolikor mogoče ognil zaničevanju. Tudi to je bilo težko! Plah in neroden, kakor sem bil, sem se neprestano zadeval s komolcem ob poštene ljudi, Hudi tam, kjer bi čisto nič ne bilo treba. Nerodnost je izvirala iz plahosti, kakor pla-host iz tenkočutnosti. Prepričan sem: če bi romal po puščavi in en sam človek še poleg mene, gotovo bi se zadel obenj, čisto gotovo bi se spri ž njim. To se pravi, dobil bi brco od njega. Zdaj je konec teh reči, zdaj se smejem, kakor se reže veselo Vsi mrtveci; že vedo zakaj . . . Takrat pa mi ni bilo do smeha in brez sramu lahko povem, da sem jokal včaai kakor ženska.
Pa ne mislite, da sem jokal zaradi udarcev! Ko sem bil še doma, v svoji ljubeznivi rojstni vasi in so me preganjali od kmeta do kmeta, je bilo moje telo vse marogasto; nisem se zmenil veliko, dasi je včasi skelelo, če sem se obrnil na postelji. Ne udarec — beseda je glavno, pogled! "Na, Polikarp, pankrt!" To je bi lo, dragi gospod župnik! Držalo se me je nekaj, prilepljeno je bilo name kakor krpa in zaradi tiste krpe vsa nadloga na svetu! ... Nekega dne zapazim, da stojim na cesti ves razcapan, napol bos, neobrit in nepočesan in lačen. "No", si mislim, "če si že na cesti, pa hajd!" In sem se napotil in sem romal do konca. Najprej brez posebnega namena, največ zategadelj, da bi se izognil ljudem. Zgodilo se je včasi, da so me pobrali na cesti ter me priprli za par dni, pozneje cele za par tednov. Ustavi me orožnik, povpraša me po imenu. "Polikarp!" — "Ah, glejte, Poli-karp!" in mi položi težko roko na ramo. "Kaj ne bi malo z mano, Polikarp?" — V zaporih sem se seznanil z različnimi ljudmi, z vagabundi in tatovi. Komaj nemil jim povedal svoje ime, so se me ■ zanlčevaje in osorno ogibali, vča- ■ si pa so me korenito pretepli L Bog vodi, hudodelci so bili in ma- L lopridneži, pa bi bil od srca vesel L in hvsležen, da bi me bili pozdra- L viri prijazno, sprejeli me v svojo , sredo...
Romal sem, romal, in polago- 1 ma se je porajala v mojem srci IB lepa misel. "Odkod vse zlo?" Bem!" premišljeval. "Kdo je tisti, ki)1 mi je bil prilepil umazano krpo 1 na hrbet? Ce bi ga poiskal?- In • ko je dozorela misel v mojem srcu, sem se napotil proti ravnemu cilju. O. dolga je bila pot. gospod župnik, dolga in polna težav! O-magoval sem še včaai. bilo mi Je že pri srcu, da bi legel kam in počakal smrti Toda čudovita moč Ja % človeku, ki ima pred
sabo tako krasen cilj. CudoviU moč in bister razum. "Mfti" sem si mislil, "ubogo dekle, mi ni kaznovalo; umrla je ubožica, od same žalosti morda. Tudi oče me ni kaznoval, klatil se je ob tistem času bogvekod . . ." Tedaj pa se mi je nenadom^zasve tilo, kakor božje razodetje je prišlo v mojo dušo in videl sera vso preteklost, kakor v knjigi napisano. "No, poiščem torej tistega kujona, pobaram ga, kako in kaj!" . . . Tako se namenim ter se napravim; lepi jesenski dnevi so bili takrat in prijetna je bila pot. Na črevljih ni bilo več podplatov, suknjo sem izgubil kosoma, brada mi je rasla. In vendar mi je bila pot tako lahko in veselo sentf žvižgal. Zakaj imeniten je bil moj cilj . •.
Ob vsej radosti pa sem bil pozabil popolnoma, da sem lačen in žejen; tako sem bil navajen teh nadlog. 2e se je mračilo, ko u-gledam vas tam daleč pod hribom. "Da bi le do tja še prišel; usmili se, Bog!" Noge so mi namreč že zelo omahovale in vsakih deset korakov sem sedel na kanton. Trepalnice so mi lezle, truden sem bil* in bal sem se, da zadremijem ob cesti. Tako sem se le opotekal dalje in ženska, ki me je srečala, se je razjezila nad menoj: "Pijanec! Klada! Bos je in raztrgan, pa se napije po nečloveško!" Debela starka je bila Sla je dalje, v naročju pa je imela otroka, novokrščenega, z belim prtom pogrnjenega ... Komaj pol ure je bilo morda do vasi, jaz pa sem romal dolge ure do svete polnoči. Zanašale so me pijane noge iz jarka v jarek, pa sem se le zmerom izkobacal. Dobro je še bilo, da je pihal rahel veter — tako me je gnal po cesti, kakor kos papirja, na to stran, na ono stran, ostavil me je nekaj časa na tleh ter me je spet vzdignil .. . Naposled pa sem le prišel ^ sam angel varuh me je vodil za roko po pravi potL Prišel sem in sem odprl duri in sem bil vaš gost, gospod župnik .'.
Tako je pripovedoval Polikarp. Nekoliko utrudila ga je dolga zgodba, obrisal si je z robcem čelo in lica ter si oplaknil usta z dolgim požirkom.
"Zdaj se vam gotovo že nekaj zdi, kakšno imenitno opravilo'me je bilo spravilo na tako težavno pot. Ni vam treba prebledeti, gospod župnik, nič hudega ni bilo! Kaj bi vam mogel vzeti? Malo ur vam vam
morem ničesar, pač pa vam lahko dam nekaj dragocenega. Nekaj dragocenega, gospod župnik, sem vam bil prinesel s sabo od svojega dolgega romanja . .
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO IN ZAHVALJ Naznanjam, da je preminuli kaj med rojaki dobro po,lunj
"T\IN( KN( GUNCar"
Star 62 let, rojen v vasi H. 2, v Krškem okraju. UmJ ine IS. januarja 1925. x>- •' je vršil po civilnem Narodno pokopališče vi ville, Pa., dne 16. jan. t.TI lepo se zahvalim vsem, ki JJ obiskali ob mrtvaškem odru ga spremili k zadnjemu Pokojnik zapušča v starem ju tli brate in eno sestro, v riki pa enega brata z iml Alojzij GunČar, kateri naj se] glasi pri meni na moj naslov. ] kojnemu Vincencu Gunčarju bodi lahka zemlja; počivaj vi ru. Joeeph Bobnar, R. F. d Box 65-a, Finleyville, Pa. ■■
Čevljar !
Priporočam se Slovencem, Hi vatom in Poljakom v La Salli 111., in okolici za poset. p0pr« ijara čevlje in vsa dela spadij ča v čevljarsko obrt, izvršuj« po zmerno nizki ceni prvovrstj delo. Za jamstvo naj bo moje l letno delovanje v eni tukajiuj trgovin za čevlje.
JOE BREGANT, 1132 — s St., blizu parka, La Salle, IU
(Adv
je še prisojenih, čemu« bi jih kratil? Ne, vzeti vam ne
SIVOLASI LJUDJE
-Cltajte mojo pori
Dobila mm narav m mojim laaem potom uJm i ktod«. ki }« ne mor« niha i [iJ. Btorila um to d«u la »ro brat troikov. Bil indoft ume in me Uw. Ponovno to pmtei* m Um kraanosvitle kot t i (Uiti. PiiiU mi in iu po ja« tlim th—kako m w moj« beloaive Um nataj kruno »vitla v naravni barvi. Jat vaa 11 Mljcm pojasnim vm aaatonj. Noben« okw MoJ naalov ja: Juol Dann. NI! I Kober St. A. K. 470—Chicago. I1L
DA SKUHAŠ DOBRO P| YO* PJSI PO NASE } PRObUKTE.
Imamo v saloffl slad, hmelj, ilri* la vse druge potrebttine. Potka* Is se prepričajte, da |s doma pri m kuhani redno le asjboljii is »fm nejii.	1
Groeerijam, »Isdčlčarjem ta r pn dajalne ieleinlne damo primer« * puat pri večjih naročilih. Pišite P informacije na:
. FRANK OGLAR,
«401 Superior Arenue. ClereUal I
Tiskarna S. N. P. J.
sprejema vsa v tiskarsko obit spadajoča bela.
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. .
vodstvo tiskarne apelira
ha Članstvo s. h. p. j„ da
trkovme naroča v svoji
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE J VRSTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naalov: S. N. P. J. Printerjr, 2657-59 South Lawndale Aveooc, Chicago, ni
TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA*