87. številka. Ljubljana, soboto 15. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-ogers ke dežele za celo leto lfi gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 ffld., za četrt leta 3 gld. .'10 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. iFjO kr., po pošti prejcman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do čctiristopne pctit-vrato ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi nnj se izvole franki ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiži št. 2">—2»! poleg gledališča v „zvezdiu. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Deželni zbori. Kranjski deželni zbor. (XII. seja.) Poslanec Tavčar interpeluje prvosednika, kako je to, da se nij predložila postava zarad odkupa duhovenske bire. ' Deželni glavar odgovori, da deželnemu odboru So nijso došle od vseh krajev, kamor se jo povpraševaje obračal, dotični odgovori. O proračunu deželnega zaklada za 1. 1877, katerega smo uže priobčili, poroča poslanec Murni k. V generalnej debati se oglasi „vitez" briških volitev Vesteneck. Po nasvetu finančnega odseka morali bi dovoliti 20% doklade na direktne in 20 % na indirektne davke. Naša stranka je v tej zadevi v prisilno stanje dejana zakaj, dokler vlada sedanja večina v dež. zboru, tako dolgo bi najrajše ne dovolili ni vinarja. Ta če smo tudi prišiveni proračun votirati, odgovornosti nemamo nobene zanj, ta ostane večini. Ko je bila naša stranka na krmilu nij se trebalo za upravne stroške in za deželni zbor višje ko 19.000 gld. sedaj je to naraslo. Zato ker bo je ustanovilo mnogo uradniških služeb, pri deželnem odboru, ki so se podelile dvomljiv m eksistencam. Kam bi prišla država, ko bi izdajala toliko novcev, kakor naša dežela, ko vendar mi ne plačamo kraj cerja za pobiranje davkov, ampak nam to oskrbi država brezplačno. Pa mej vsemi izdatki je le malo za šole, za katere mi radi plačujemo. Ako pa Še to, kar dovolite za šole, vspotrebljavate za to, da napadate ustavo, no to šolo vam iz celega srca privoščimo. Ali vam je ta sistema všečne ali ne, to nam je vse jedno, to pa je gotovo, da mi in naša sistema za narodni firlefanc nemarno denarjev. Za diletantne predstave ste Tri dni v starem Rimu. (V Ijubljuiihkej čitalnici govoril prof.Fr. Wiesthalur.) (Dalje) Južno kapitolinsko rebro je znana tar-pejska skala, s ktere so v prejšnjih časih državne zločince v brezno metali. Med obema vrhuncema jo vsed, ki se imenuje „inter du-os lucos" = med dvema logoma. Del tega vseda, zavzema Basyluni," to je zavetišče za ptuje proguanco in zločince, koje je bil ltomu-lus iz tega namena osnoval, da bi se mestno prebivalstvo tem hitreje množilo. Na jugozapadnom koncu „asylaw vidimo lepo poslopje, to je dr/avm arhiv z državno zakladnico (ta-b ul a r i u m e t a e r a r i u m.) Na gradu (arx) ima boginja Juuo Moneta krasno svetišče, s kterim je državna peneznica združena. A zapustimo grad i podajmo se na griča jugozapadni, Capitolium zvani vrhunec! Ponosno vidimo uže izmetali mnogo novcev in koliko so vredne. Najboljše ste pa učinili s predlogom za zidanje nove norišnico. Zadnjikrat je dr. IUeivveis obljubil, da bodete odstopili od naprave kmetijske šole na Dolenjskem, zakaj, ker se zdaj za zidanje norišnice mudi. Kaj pa je temu uzrok, ali prazno stanovanje direktorja na Studencu, za sina dr. IJleivveisa V Deželni glavar opomni pro forma govornika naj pusti osobnosti na stran. Vesteneck nadaljuje: V obče pa je dežela vaše delovanje uže sodila. Akoravno so ranjki M1 ados lov en c i se vrnilivkle-rikalnokraljestvonazaj, vendarvašej večini uže smrtni zvonec doni! Dr. Zarnik:*) Prav za prav bi na to ne bilo treba nič odgovarjati. Vontlar hočem na pridigo, katero smo slišali zavrniti s par besedami. Kar se tiče velike odgovornosti, katero gosp. predgovornik na se jemlje, je to strašna butara in bati se je, da bode še menj po konci hodil, vendar upam, da ga no bo popolnem potrla. Kar se pa tiče 20% priklado na vse direktne davke, da 8e prikrije pomanjkavanje pri deževjem zakladu, kar se dalje tiče doklade za zemljiščno odvezo, za šolski zaklad: jo govornik tp nekako vse v obče grajal. Grajal je posebno naše upravništvo in veliko administrativne stroške. Ali gosp. predgovornik nij natančnejših predlogov stavil, kateri uradniki so nepotrebni, kateri so odveč in kateri naj bi se odpravili. Zaradi tega se mu tukaj tudi ne more natančneje odgovarjati. Jaz pa, gospoda moja, kakor tudi gosp. predgovornik dobro vem, da smo mi ravno kar se upravništva tiče tako skromni in tako štcdiljvi, da se nam drugi deželni zbori kar čudijo, in dobro vem, da *) Po stenogramu. Ur. nas imenujejo najbolj stiskavi deželni odbor, ker nijso nikjer uradniki tako slabo plačani. Ne bom dosta izgledov uavajal in sklicujem se le na štajerski in koroški deželni zbor. Tam imajo, gospoda moja, vaši nemški prijatelji večino in vendar imajo pri računovodstvu na Štajerskem črez 40 uradnikov, kateri so tako plačani, kakor državni uradniki. Na Koroškem imajo tudi več uradnikov nego mi, ker mi imamo komaj č o trti del toliko uradnikov pri računovodstvu, kakor na Štajerskem. To, gospoda moja, je gotovo jako skromno in plača je še bolj skromna. Menim pa, da gospod predgovornik tudi tega ugovora nij resnobna mislil, sicer bi bil šel v posameznosti in rekel: ta uradnik je odveč, t a izdatek je odvisen, ta služba se lehko naloži temu, in ti izdatki za upravo se lehko skrčijo. Ker je torej gosp. predgovornik le v obče nekatere fraze povedal, za to se mu tudi natančno o tem ne more odgovarjati in nij potrebno. Rekel je tudi g. predgovornik dalje, da nam država zastonj davek pobira. Ali, gospoda moja, morda država z nebeškega kraljestva denar dobiva? Saj morejo ravno dežele državi denar dajati. Kaj je potlej Zastonj? Reklo se bode, da je dežela pasivno. Ali, gospoda, dežela ima Idrijo, in Idrija daje Kranjskoj deželi 700.000 do 1,000.000 gld. in zaradi tega ne gre vsporediti našo deželo z druzimi. Idrijo računajte in ne boste mogli reči, da ne dajo dežela toliko državi, kolikor bi v primeri dajati morala. Ako se na Idrijo oziramo, je Kranjska dežela aktivna. Če pa ta denar v državno kaso teče, država s temi novci davek pobira in ona je naš mandatar in zaradi tega je krivo trditi, da nam država kak prezent daje. na njem se proti nebu vzdigovati največi ka-pitolinski tempelj, to je trojno svetišče tri-glavnih rimskih boganstev: Jupitra, Junono i Minerve. Zidan je na visokem podstavku (suggestus) v obliki štiriogelnika \ njegova sprednja stran je krasno stebrišče, zadnja pa je v tri celice razdeljena. V srednjej največjej sedi na zlatem i slonokostenom stolu z bliskom v roki mogočni Jupiter, vladar vseh nevnirljivih bogov, kakor tudi celega revnega človočanstva; v desnej celici stoji soproga i sestra njegova, boginja Juno, v lovej pa deviška Minerva, ktere celica je danas, ko se ravno njen praznik obhaja še posebno okinčana. Streha i vrata celega svetišča so pozlačena, na slemenu vidimo velikansko četverico (ipiadriga) iz pozlačene medenine; pred svetiščem pa se razprostira are a Cap it o lina, to jo velik prostor, ki služi raznim ljudskim shodom v zbirališčo i je od mnogih krasnih svetišč i poslopij obdan. Tako imata tu svoja svetišča bogova: Jupiter, Feretrius i Mars, kakor tudi boginji: Fides i Vemis Ervcina. Izmed poslopij je najbolj znamenita curi a Calabra z dvorano za senatsko shode, pred ktero viši svečeniki (pontiiices) na prvi dan vsakega mesca zbranemu ljudstvu pomen i veljavo posameznih dni naznanjajo i razlagajo. Slednjič ne smemo prezreti še obilnih okrog i okrog razvrstjenih stebrišč (portieus), v kterih se rimsko ljudstvo pri triumfalnih slovcsnotih na državne stroške pogostuje. — Ogledali smo si do sedaj kapitolinski hrib z vsemi poslopji i prostori njegovimi. I če nas jo uže to sila mikalo i zanimivalo, kako smo še le zavzeti, ako obrnemo svoje oči s hriba na rimski svet, ki se pod našimi nogami v celem svojem veli-častvu razširja. Nekako čudno nam je pri srcu, ko vidimo prvikrat pred seboj celo slavno mesto i njegova velikanksa poslopja, obilna svetišča krasno palačo, lična slopovja, brezštevilne kopelji, ogromna gledališča, zelene trate, hribe i vrtove, ozke, kotne i neravne cesto z uebroj-uimi, deloma prosto i slabo zidanimi, deloma Kar se tiče besede narodni „firlefanca smo užo več takih psovk slišali. Govorilo se je o „Schrullen" nGrossenwahntt in tako bi se dobila v leksikonu še kaka beseda, katere bi se potem zbrale, da bi se izdala knjižica „zu Nutz und Frommen" govornikov one strani, da bi se potem vedelo, kako da se naša narodnost od one ncmškutarske stranke imenuje. Reklo bi se* jej tudi, da se naročene knjige nijso prodale. Mi gospoda moja, šolske j knjige nijso taki literarni proizvodi, kateri se lehko prodajejo, ampak oddajejo se le takrat, ako so potrebne. Potrebne pa so takrat, ako učenec ve, da jih v šoli potrebuje Poročilo pove, da je bila jedna knjiga odobrena, druga še ne. Ako bosta obe knjigi potrjeni in v šoli vpeljani, boste se gotovo tudi prodali. Kajti učenec, in to velja posebno za matematične proizvode, mora take knjige kupiti, katere v šoli rabi. Ako pa ministerstvo ne bode tega dopustilo, ako bode vedno oviralo, učenci ne bodo takih knjig kupovali, ampak nakopičene bodo ležale pri deželnem odboru in mogoče je, da s časom splesnujejo. Pa kdo bo kriv? Minister Giskra je rekel g. dr. Bleiweisu: Naredite si sami šole. Vsled tega opomena ministrovega je deželni odbor mislil, da ker vlada neče nič dovoliti, akoravno bi bila prokleta dolžnost vlade tudi za nas Slovence kaj storiti — mislil je deželni odbor: moram jaz kaj začeti. Takrat je bil njegov predlog s pohvalo sprejet in jaz trdim, da je deželni odbor še premalo predlagal, ker lehko bi bil dovolil še več v ta namen, ker mi smo poslanci s 1 o-venskega naroda in o tem kar je koristno za narodnost z vami nij nobene debate. (Pohvala na levej.) Kar se tiče norišnice ali blaznice, je bil to predlog, katerega so nam izdelali naši ve-ščaki. Gospoda moja, ali bomo mi, ali bode deželni odbor za blaznico plane delal, ali bode on vedel, kam pride oddel za razsajajoče blazne ? Mi Brno se obrnili takrat na veščake, storili kar je bilo mogoče, poslali smo primanja in deželnega inženirja po svetu ogledat se, in potem smo predlog stavili. Ta predlog je prišel v deželni zbor, zaradi tega pa še nij bilo naše mnenje, da bo „s*ns frase" sprejet, ampak prišel je pred deželni zbor, da ga je oddal finančnemu odseku, kateri ga je pre-tresoval in svoje mnenje v dveh votih izrazil. Tudi v tej zadevi so bili ugovori krivi, ker more pa skoro do neba segaj očimi hišami. Na za-padnej strani zagledamo v mogočnih valovih tekoči rumenkasti Tiber z njegovimi mostovi i z otokom, na kterem se vzdvigujejo mnoga lepa svetišča, imenoma Aeskulapovo, boga lekarstva. Ne manj mičen je pogled proti Beverozapadu na M a rt o v o, deloma od Tibra obtekano polje, na elegantne njegove prodajal-nice i mnogobrojna stebrišča. Sploh, kamor se obrne naše oko, povsodi kaj novega, pov-sodi kaj zanimivega. Človek bi gledal celi dan i še bi se morda ne nagledal. A skrajni čas je, da zapustimo grič. Ker ste videli, da je z nami vred še mnogo drugih ptujcev v mesto k napovedanim svečanostim privrelo, lotila se bode morda koga izmed vas skrb, kje da bodemo prenočili. A bodite mirni! Zato sem uže jaz poskrbel. Mesto ima sicer dokaj javnih prenočišč, a ker so ona v tako slabem stanu, da so jih samo revni ljudje najnižjih stanov i ptujd le v sili poslužujejo, bi se vas ne upal tjekaj peljati, če bi bil tudi prepričan, da dobimo še kaj vsak še dandenes staviti tak predlog, da bomo vsi veseli in z entuziazmom ga sprejeli, ako ustreza znanstvenim in humanitarnim ozirom, in ako se prištedi mnogo penezov. Vsi bomo temu predlogu hvalo vedeli in rekli, ta nij samo fraze ndatil, ampak ve, kako se to praktično izvršiti da. Ker se je omenjala tudi naša liberalna slovenska stranka, da smo se namreč složili, moramo reči, da princi pij alnega nijsmo na jednej niti na drugej strani nič opustili in nič udali se. Videli smo pa, da ako imamo tacega energičnega in brezobzirnega protivnika pred soboj, kateremu je ljubši, da Turek zadnjega slovanskega krlstljana ua kolec natakne nego, da bi se pomagalo Slovanom, (dobro-kliči na levej) ko smo videli, da imamo opraviti s takim nemčurskim liberalizmom rekli smo, kdor od teh ljudij kaj upa sram naj ga bo. (Pohvala na levej.) In to moram jaz reči, kakor se je oni dan gospod KramariČ izrazil, na smrtnej postelji bi se kesal, ko bi s takim nemškim liberalizmom držal. Ako to-raj gosp. predgovornik misli, da nam uže mrtvaški zvon poje, vam rečem, gospoda moja, verjemite mi, v prihodnjem volilnem boji bomo prišli v složnih vrstah na volišče, kakor smo bili složni pri zadnjih volitvah v Ljubljani in še večja bode naša zmaga, kakor je bila pri mestnih volitvah. (Dobro! Pohvala na levej in v sr. dišči.) (Konec prih.) Jugoslovansko bojišče. Stvari na slovanskem jugu se na strah vseh sovražnikov Slovanstva ugodno razvijajo vojna je gotova. Srbija pošilja prostovoljce črez mejo v Bosno, kjer se upor širi. Bosen-ski kristijanje prodajejo vse in gredo v boj, kar se celo dunajskemu „N. Tgbl." občudovanja vredno zdi. Ta list se bridko norca dela iz naših nemških Turkov, ki so tolikokrat vstanek kot mrtev napovedali in Turčijo hvalili, sedaj pa vidijo, da so Jej dnevi šteti. — Na Dunaj i na borzi kurzi strašno padajo, vse misli, da je vojna gotova. Srbija jo bode napovedala brž kakor dobi vse naročeno, konje, vojniške plašče in drugo še potrebno. Gotovo je, da Rusija ne bode pustila Magjarom v Srbijo udariti. To Srbe povzdiguje. Navdušenje se povsodi kaže veliko. prostora v njih. Sicer pa je v Rimu navada, da si odličniši potniki znano rimsko gostoljubnost v svojo korist uporabljajo ter kakega znanca ali prijatelja, s katerim so v gosto-ljubnej zvezi, za prenočišče naprosijo, koje jim ta tudi rad da, dobro vedoč, da mu vtegne dotični potnik, ako on v njegove i:raje zaide, jednakoj gostohubnostjoj ustreči. Tega običaja sem se i jaz poprijel ter sem vam uže davno prej pismeno preskrbel prenočišče pri svojem gostomilu Serviliji. Mož stanuje v svetej ulici (v i a saera), ki se na forum izteka. Idimo tedaj tje ! Hiše v tej ulici so same „d omus", znamenje, da stanujejo v njej le bolj premožni ljudje. Tu je Servilijeva hiša. Razven tega, da se rumene opeke lepo z rudečimi vrste, nima od zvunaj nič kaj posebnega. Z bronastimi ploščami odelana i zlatom i slonovo kostjo okinčana vrata ne stoje v jednej vrsti s sprednjo hišno stranjo, ampak so globoko v zidovje pomaknena, tako da nastaja pred njimi precejšnji prostor (vestibulum), ki služi obiskovalcem, ako najdejo vrata šezaklenena, Hercegovinski vstaši so naprosili Božida-roviča Veselickega, ki je bil dosedaj ruski diplomatični agent, naj on njihove interese zastopa. . Ta njih poslanec je bil te dni uže v Cetinji, v Zadru in sedaj potuje na Dunaj, v Berlin in v Peterburg in bode povsodi delal za terjatve vstašev, ki so postali tako nekaka vojujoča oblast. Vstanek je dobil velevažuo evropsko veljavo ; ne da se več brezplodno udušiti, pač pa more imeti za Slovanstvo velikansko važnost. Dokaz, kako prav smo imeli mi od Nemcev zaničevani „slovanski vfri," precej od kraja naglašujoči, da bode, ker mora biti. Veskres na jugu, zarja bodočnosti! Politični razgled. Itofn&iife dežele. V Ljubljani 14. -aprila. Na MMiiMifi položje ministerskih konfe-rencij nij Čisto nič razjasnjeno, le to je gotovo, da je resultat še zmirom — nič. Do jutri bodo še trudili se mej soboj in druzih druzega pregovoriti, potem se razidejo na velikonočne praznike. Magjarske ministre trdoglavost Cis-lejtancev tako peče, da baje žugajo z odstopom. Pa tudi naše ministerstvo ne ve kaj bi, ali bi se udalo, ali trdo ostalo pa svoje življenje na smrtno vago dejalo. Grof AnUr*t**y je dal svojim oficijo-znim listom ukaz naj reko, da v orijentalne j politiki nij tako hudo, kakor je bila podmi-tena „N. Fr. Pr,u zajavkala na plačen ukaz svojega gospodarja juda Hirscha, ki ne bode mogel turške železnice zidati. Vimceje dr/,nve. itn*novine so se hudovale, kakor smo uže povedali, o nečem izreku Rodieevem. Sedaj pa prihaja dunajska „Wiener Abpst." in pravi, da Rodii1 onih besedij nij nikoli rekel. „N. Fr. Pr.w je pa huda, ker se jej ne posreči Avstrijo z Rusijo spreti. je sprejel te dni Greuterja in govoril pol ure z njim o razmerah v Avstriji in Tirolu. 1*tti'ilni1tli je sprejel dar, katerega mu je parlament votiral in kralj potrdil in sicer kakor pravi v pismu : „ker je Viktor Emanuel dokazal z menjavo ministerstva, da je zvest ustavnim načelom in narodnoj volji. Porabil bode pa stari junak in *svobodoborec ta denar ne za se, nego za občni blagor, za reguliranje reke Tibere in — pravi — bode le želel, da bi dobro vladana Italija napredovala v morali, svobodi in javnej blaginji. tšp*tni.\ii<€ vlada je poklicala baskične poslance 1. maja v Madrid, da se z njimi doza čakalnico. Na pragu beremo v mozaiki vdelano besedo: „salve" (dobro došel!), ob vratih pa visi meden tolkač, kterim imamo potrkati. Na to nam pride vratar odpret; v roki ima palčico, kteroj sitneže odganja. Zdaj stopimo v vežo (o s t ine m). Zraven vratar-jeve celice, ki je precej za vrati, vidimo, pri-klenenega psa: napis v mozaiki „cave ca-nem" (vari se psa) nam svetuje, mu ne preveč zaupati. Iz veže nas pelje pot naravnost v „atrium"; to je velika, le ob straneh Btrehoj pokrita, v sredi pa porna dvorana, ktera ima v svojej sredini izzidano globelj (impluvium, compluvium), da se voda s 4 streh v njo izteka. V tej sobi se umrli udje hišne družine na mrtvaški oder devljejo, v njej so razpostavljene voščene podobe (ima-gines) vseh slavnih i neslavnih prednikov, okrog nje so razvrstjena stanovališča, spalnice i vse reči, ktere imajo ptujcu o gospodarjevem bogatstvu pričati; tu se zbirajo na jutro klientje, kedar pridejo svojega patrona pozdravit, tu jo tudi nam kot obiskovalcem govori koliko samo vlad ja jim pusti. Baski so imeli zmirom nekaj federalizma, svoje fueros, posebne pravice in tudi alfonzistična vlada se ne upa vzeti jim jih. V Birminghamu na AntjIeJUson* so imeli velik tabor ali meeting, na katerem so tam zbrani Angleži sklenili, siliti svojo vlado naj z vsemi silami na to dela, da konec nare U strašnemu stanju, ki ga imajo pretrpeti kri-stijanje na Turškem. Vladalo je veliko navdušenje za hercegovinske in bosenske vstajnike. Dopisi. Iz llnlo r 12. aprila |Izvirni dop.] (O soda na k a njenega tabora na hr-vatsko-slovenski meji.) Hrvatski in slovenski rodoljubi kanili so lani meseca avgusta prirediti tabor v Dobravi na Hrvatskem pri Zavrči, tikoma slovenske meje, kder bi se vzajemne gospodarske in narodno razmere razkladale in razvijale, ter razgovarjali o načinu, kako naj se v knjigi bližamo, a v kratkem zjedinimo. Na volitev odbora, ustanovitev taborskega črteža, namreč predmetov, o katerih bi se bilo razpravljalo, govornikov in drugih dotičnih priprav določen je bil sestanek nekaterih narodnjakov z one in naše strani na dan 8. avgusta. Za bližajočega se shoda letali so črni glasovi mračnih zlogatalic, ka naš trud in kan splava po valoviti Dravi, in tako je bilo. Dne 7. avgusta na večer prejel sem pismo glaseče se: „Sostanak naš na 8. kolovoza je nemoguć zbog nepredvidjcnih zaprjeka". Načelnik občine križevljanske, v čije področji bi bilo taborišče, dobil je od svetlega bana po relikem županu varaždinskem strog nalog, da zabrani vsak sestanek, in Če bi shod zboroval isti mahom raztira. Ače dnes se brž hrani dotični nalog v pisemnici navedenega načelnika. Iz istega namena se je tudi potrudil tajnik županovine varaždinske M. Barabaš, z dvema orožnikoma v Dobravo na urečen den določenega shoda zijakov tržit. Vsem narodnjakom povabljencem naznanila se je ta vegava prikazen nekaj šče istega večera, nekaj v nedeljo jutro, in po takem je samo jeden gospod, ničesar ne zvedevši o tej drakonski prepovedi, sedel v Roisingerjevi gostilnici dne 8. avgusta ob četireh večerko. Pristojen rodoljub mi je prijavil, ka je to namenjeno pripravo za tabor naglasilo vojno zapovedništvo veleslavnemu c. kr. namestništvu v Gradcu, a to slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuji, in hrvatski državni vladi na dalnje uredo- na hišnega gospodarja čakati, kojega nam bode suženj'iz njegove atriju nasproti ležečo pisarnice (tabli n u m) poklical. Servilius nas prijazno sprejme i svojej mladi soprogi predstavi, ob jednem pa h kosilu ob 10. uri (= ob štirih po našem) povabi ter v postrežbo nekoliko sužnjev odkaže, kterih ima najmanj kakih 50 v hiši. Ti nas v odmenjeno sobe v zadnjem delu hiše peljejo i tamkaj nekoliko potnega prahu osnaže. Ogledali smo ei do sedaj samo sprednji del hiše; a Servilius nam je obljubil še pred obedom tudi nje zadnjega pokazati. Idimo tedaj nazaj v atrium, kjer nas hišni gospodar čaka. Odtodi nas pelje on naprej v svojo pisarnico, v kterej stoji gospodarjeva blagajnica i hišni arhiv. Pisarnica sama, kakor tudi koridora ob nje-nej levej i desuej odpirata nam pot „peri-stvlium", to je veliko dvorišče, čegar sredino obdajajo po jedno nadstropje imajoča slopovja. (Daljo prih.) vanje. Tudi na štajerski strani bili so pre trije orožniki skriti, prežeči na toliko grozovito pošast. Oh črna vest! Predno se je poskusil prvi razgovor, bil je golč, ka so zbere na taborišči najinenje 20.000 ljudij, a drugi so resnili, ka se snide vsa zgornja polovica županovine varaždinske z Zagorjem vred, in štajerski Slovenci od Maribora do ogersko-hrvatske meje, da se prvikrat mnogobrojni slovanski sosedje pozdrave, rokuj o in posvetujo o svojem zboljšku na vzajemni granici pod milim in vedrim nebom; ali Sloven je obračal, a švabomagjar obrnol. Dne 11. avgusta poslan je bil od okrajnega glavarstva ptujskega poverjenik, da na lici kanjenega taborišča preišče, kaj in kako. Popitaval je skrbno, kakor črnovestni Herod modrijane, prironiavše od vzhoda v Jeruzalem zbog narodivšcga se od-kupitelja, po početniku tega poskusa, ne bi li bil nek K. D. temu vragometnemu poslu načelnik ; o čem vse bi bilo namenjeno razpravljati, kateri govorniki bi bili določene predmete razvijali, kaj bi se s tem htelo postići in več podobnih redarstvenih presukanostij. Itilo je dakle to lepe nade dete zadušeno šče pred spočetjem, tore v očinih bregušah, da se ne bi kde uže v materni utrobi razrastlo na velikansko spako. Krasen osvet „zakona o sakuplji-vanju" za Hrvatsko i Slavonijo od meseca svečna 1875; ondi se po priliki čita: shod kanjen pod vedrim nebom zborovati mora se tri dni poprej prijaviti dotični oblasti, katera tudi sme zahtevati, da se ji naznane govorniki, ter ima pravico poslati na taborišče poverjenika. Amen. Odtod se razvideva, ka so tudi zakoni od narodnih zastopnikov večine skončani, in potrjeni vrtoglavost, ali, kakor se govori v I lisnu, zamavica. Kder se reče: plati, ondi ima strogo veljavo ne samo vsaka drobna pičica dotičnega zakona, nego tudi šepave naredbe niže vrste uradnikov; a kder bi kaka solnčnemu prahu podobna drtinica nekoliko pohasnila težko obdačencu, če se je hoče zakonito poslužiti, lopne nanj debela globa, ali pa so mahom kredu orožniki, da vrše voljo tega ali onega vladinoga kopičnjaka. Samo naj se Hrvatska šče klanja kakih pet let ma-gjarskemu samosilju in bolvanstvu, in potic si poglej ogromni uspeh magjarskega blagoslova; vsaj uže zdaj ga obilo ima in čuti postavimo na žakanjsko-zagrebški žolezniški progi, kder provodnik kliče: Kapronea ! harom pere; Zagrab! tizenotperc. Kar jo dnes ondi, bode v kratkem tudi indi. Poglejte si kolke: btven krajcar, poštne nakaznice, vozne liste itd. Kaj svedoči Medjumurje poslednje dobe tudi v cerkvenem obziru? Je-li nikdor ne misli na basen o ježu in lesici. Ako merništvo, železnica in pošta sprejemajo Magjarc tudi na Hrvatskem za uradnike, kaj pa bode z domačimi sinovi? Vidi ogerske Slovene in Hrvate. Jaj tebi posestrima Hrvatska! ako bodeš šče dolže klobučec pod pazduhoj žmikala pred oholimi vlado- in deželohlepnimi ter ine narode jarmiti in magjariti hotečimi Arpadovci; stečena prava morajo biti inači zagotovljena, da imajo stalnost, sami bodete si je težko obranili, a proti nam, ki vam so bližamo, hrvatska vlada žandarme nastavlja ? Največe tolažilo nam je, ka ščo je narod hrvatski zdrav, čil in pravili slovanskih nazorov, ka sveža in čista sapa Makančevih poinislij močno veje in se korenini v narodu, kateri žaluje in kolne sedanje vlade preveliko in strašno pogubno plašljivost, popustljivost, gingavost in medlušnost. Narodi jedrni, a vlade . . . Iz It<» I tu ta pri Trstu 10. aprila [Izv. dop.] (Zakasnelo.) Denes bi si kaj rad izprosil celo stran in še kaj več našega slov. dnevnika, da bi z veseljem, s pravo zadovolj-nostjo, tako kar se pravi „eon amorc" popisal sinočni večer v rojanskej čitalnici, predstave drame v 5. dejanjih „Požigalčeva hči". Ali ne boj se dragi urednice, poznam razmere, in „brevis esse volo", kolikor mi bode mogočo Ti pa zatisni jedno oko, in priloži mojemu dopisu svoj imprimatur. — V kroniko rojan-ske čitalnice se bod« zopet z rudečim pismom zapisal včerajšnji dan, sinočna beseda. Mnogi ud našega društva poznavajoč razmere naše, občudoval je smelost našega dramatičnega odseka ki se tako predstave loti, in z menoj vred z nekako bojaznijo pričakoval začetek. Premisliti je namreč, koliko število osobja potrebuje ta igra, koliko novincev bode torej nastopilo zraven nam uže dobro znanih izurjenih in izkušenih gumačev, ki so uže udomačeni na deskah, ki ^svet pomenijo, okolo naših „Kadrod". No iznenadili BO nas novinci, in sami sebe so prekosili tudi „cadres". Frva polivnla gre našemu vrlemu neumornemu re-gissenrji, in to za splošen vspeh cele predstave, da se je vse tako lepo ujemalo in vršilo, kakor tudi za njegovo lastno v vsacem obziru izvrstno igranje; imel je dve po vsem različni nalogi, in je obe po maski in po igri dovršno izvel. — Rezika sme ponosna biti na ta večer, solze, katere jo v oči izvabila pri mladem in starem, pri močnem in nežnem spolu, so jej porok, da je svojo nalogo temeljito shvatila, ter izraze občutka, srčne bolečine, obupa itd. baš mojsterski pogodila. To je bila Rezika! — In protogonista. Vrabec, mar bi človek ne mislil, da je to pravi pravcati glumač, ki se svojo strastjo občinstvo razburi, raz vname in soboj potegne, da ga mora, premda je, — izvržek socijalni, propalica — občudovati. — I tetka, zgovorna tetka, godrnjavka, ki ima nabrušenega, živo iz prostega življenja vzeto lice; in Janez Verue, amerikanec, izvrstno karakteriziran, kakor smo to vajeni od njegovega mnogostranskega pred-stavljanaja; in stara Potokorica, in mlad Indijanec, in Urška ter njen brat, Martin Sekač, vsak milimeter — mesar, in Tone, mnogo obetujoča akvizicija našega dramatičnega odseka, kar velja tudi o Škrjanci itd. Lepa hvala vsim vkup za prekrasen večer. Živili! 23. aprila reprisa igre „Bob iz Kranja". Ad vocein reprisa bi rekel, da se naš dramatičen odsek nekako preveč skrupolozno repris ogib-Ije; igra, katora se jo dobro predstavljala, ter posebno ugaja občiustvu, ali odgovarja pred-stavljajočim močem, mogla bi se ponavljati tudi v krajšem obroku, nego je to dosedaj pri nas navadno bilo. Da, da, moj dragi Damjane, premisli pa tudi skromnost slovenskega repertoira, ti zagovornik noviteti. Prijatelju L., bivšemu udu dramatičnega odseka, ki je predlanskem tako izborno ,,Vrabca11 v istej „rožigalčevej hčeri" predstavljal, in »kateri nas je po brzojavu srčno pozdravil bodi po tem potu odzdravljeno, kje daleč v Beč, kjer gotovo in to marljivo „Slovenski Narod1' čita. Donmče stvari. — (Banket narodnih slovenskih poslancev) je bil pretečeni vtorek po svršetku deželnemu zboru zvečer v dvorani ljubljanske čitalnice. Začel se je ob 9. uri zve- čer. Bili so navzoči mej druzimi gospodje. P. Kozler, Grasselli, dr. Zarnik, Obreza, dr. Pod-klukar, grof Barbo, Bobič, Kotnik, Budež, Pakiž, Murnik itd. — Dr. IJlenveis je pismo poslal, ter se izgovoril, da ne more priti, ker je preveč utrujen in ker je uže pozno v noči; rekel pa je, da je v duhu pri* svojih Boctrugih poslancih. — Kučcgazda je bil deželnega zbora podpredsednik g. P. Kozler. — Družba je bila jako vesela, polna najboljših nad za prihodnjost Slovenstva in Slovanstva. Ob sebi se uineva, da se je napivalo našim bratom na slovanskem jugu in slovanske) solidarnosti. Tudi napitnica naši slogi in jedinosti je bila vsestransko navdušeno sprejeta, o katerej se je posebno poudarjalo, da se mora opirati na izrek sv. Avguština: „In ne-eesarius unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas." — (D r. Vošnjakov govor) v štajerskem deželnem zboru prinašata „Politik" in „Vaterland". V celoti priobčiti ga hočemo tudi mi v svojem listu, kakor smo obljubili, isto tako liermanovega, čem brž končamo poročilo o kranjskem zboru. — (Slovensko gledališče.) Na veliki ponedeljek 17. aprila je na korist režiserja in marljivega igralca slovenskega dramatičnega društva Josipa Kocelj a predstava prvikrat: „Cerkvenodoljski župnik" (Pfarer von Kirchfeld od Gruberja) igra s petjem v 4 dejanjih. Svira vojaška godba. Slovensko občinstvo zna ceniti velike zasluge g. Kocelja za slovenski oder in njegovo izvrstno dramatično moč, za to bode v priznanje njegove delavnosti gotovo vsak prijatelj slovenskega gledališča z udeleženjem počastil bcneficijenta g. Kocelja. — (Milodari za pribegle Hercegov i n c e in Bošnjake) fXXIX. izkaz.] Iz Mat i bora poslal č. g. dr. Leopold Gregorec urednik „Slov. Gospodarja" od čitateljev „Slovenskega Gospodarja" 50 gld. Prejšnji izkazi 4191 gl. 64 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 4241 gl. G4 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo. J. N. Horak, Vaso Petričič, predsednik. denarničar. Javna zahvala. Vsled predavanj v čitalnici 19. in 26. marca in 2. t. m. je došlo „Narodni šoli" čistih 180 (sto in osemdeset) gld. Podpisani odbor si šteje v dolžnost, da izreka najtoplejšo zahvalo pred vsem govornikom gg. prof. Sukheju, drd. Iv. Tavčarju in prof. Wiesthalerju, pa tudi slavni Čitalnici in vsem udeleževalcem teh podučnih in zabavnih predavanj, ker so s tem dejansko pokazali svoje domoljubje. Odbor „Nar. šole". Vsem bolnim moč in zdravje brez lek» in brez stroškov po i/vrstic Revalesciere i Earrj „ Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, »e razpošiljava na posebno zahtevanje zastoni. Kratki Lzkat ix 80.000 spričevalo r. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Freslo je iže Eeritm ires cev, od-ar sem bil v brciiijnem stanji. t/pel sem vs'.ei p-snih ia ču* □icnih bolečinah, in sicer tako, la ■-m od dne do dne • iiji:«'. j: nil, in to zn prečilo je dolgo i-.im moj« študije. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere pri *>i seni jo rabiti in tagotovim Vas, da so čutim po uit -i <*-m m i žitku V>.še tečne in okusne Ue/a-lescičro popo nun zdrav, tako, da brez nHJma*:iega treB nja inorcin zopet pisati. Zaradi teg>i priporočam vsem boluim to primerno prav cei 6 in okuuno hrano, kot ■ ajboljši pnpem ček, ter ostanem Vaš uda.ni Gabriel Tesehner. nlnšatelj javnih višjih trgovskih sol. Pismo visoko plemenito markize de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin '. sako vrste sedem let sem strašno. Nij snu mogl^ niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje Btopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej ubupnosti poskusila sem Vašo Kcvalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem bc bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega upoštevanja. Markize de Brć lian. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. St. «).).7lo. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in huj sanji. lievalesciero je 4krat tečne j ša, nego meso, ter ■9 pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat već na oeni, ko pri zdravilih. V 'dehastih pngioab po pol rrnta l gold. 50 kr 1 IMit :i gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 £old., 12 hintov )iO gold., 34 fantov 3» gold. ^v,ivHl<»ciorH-Biioniten v paiieah in Kcvalesciere-Chocolatee v prahu ia ;a» i gld. 5o kr., 24 um 2 gl *j idft. iouii ; gi. 5ukr,, v prahu aa 120 tar Id *L Prodaje: D j Barryi(Jorup. na R>n Wall-ilaofeKHM« it. t, kakor v vsoti oiostih pri dobrih lokarjib in gf. : ij«k;U irgovoih- tudi razpošilja du-r.r.j(r.i.if Lij*. ::a vm kraje po poii'nih *•:--" »ah ali P'.*v&ocjih. V IJublJnul P*' fi ibr, J. Svoboda, tokar pri „ zlatem orlu14, » Kelcl pri lekarjn J. P r o damu, v Celovcu pri lekarju Btrn jacherja, v ttpljetu pri lokarju A lj i no v t ću, v Trsta pri lo&arju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Bo cea iu J. Hirschu, v Zadru pri An dr o viču. (3(14; Dunajska borza 13. aprila. izvirno toiegrafiono pot ičilo.) Enotni hI. dolg v bankovoih Enotni drž. dolg v srebru 1860 lra> posojilo .... Akcije narodne bankh f . Kreditne akcije . . London ...... Napol. G. k. cekini..... Srebro . . 65 ffld. 50 kr. 69 _ — . 108 862 138 119 9 5 103 75 50 64«/, 69 70 Kje potrebujete cerkveni k a? Podpisani priporoča se za cerkvenika. Kder jednacega služabnika potrebujejo, naj mi naznanijo, da se osobno predstavim in izpričevala pokažem, (87—4) jflatcvž PucolJ, v So dražici, hiš. štev. 43. Zahvala. Za mnogobrojnu dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo, kakor tudi pri pogrebu mojo nepozabljivu soproge, oziroma matere* Marije Golob, izrekamo vsem, posebno pa gg. čitalničnim pevcem najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 13. aprila 1876. (96) Žalujoča rodbina. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobo, in moreja tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovensko knjige: 1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 00 kr. 2. „Kalifornske povesti*' od Bret Harte a. Cena 50 kr. 3. ,,Tufjoniei''f, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 00 kr. Lepo posestvo, pol uro od Ljubljane oddaljeno, obstoječo iz krasno enonadstropne hiše se sedmimi sobami, velikega vrta, njiv, travnikov, gozda in za kmetijo potrebnih poslopij, ter mlina so štirimi tečaji je po coui na prodaj ali se prepusti v najem. Več p tem so izve pri lastniku, Janezu Knezu v spodnji Šiški poleg? Ljubljane. (83—4) ■ Še nikdar kaj j ednacega f Mc nikdar rabljeni šivalni stroji: llow«»-j«»vl po 55 gld. in višje. IVhcolcr & \\ IIhoii po 48 gld. in višje. V Ljubljani, (72-4) v Jutttn-skt'J ulici štev. Graške špiritne drože- dobivajo se vsak dan svežne (frišne) v prodajalnici steklenega blaga gosp. M^vanca Miotmana ud glavnem trgu štev. 23C iz prijaznosti do (65—8) A. Schneiderja. 9MM AIcnj ko pol kilograma (1 funta) se ne prodaje: HI Eliksir izKineiKoke, najboljši do sedaj znani žvlttdi-ni Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Dobiva se jedino le pri (63—5) <3-£L"briel ^Iccoll, lekarjuf tia dunajnkvj cesti v LJubljani. p— S - SmS £ 83 p *- S i % i i l