The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America STEV. (No.) 251 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage) glasilo slov. k atol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jouetu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four, Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 30, 1933 LETNIK (VOL.) xlii PREDSEDNIKU BO STAVLJENIH NA RAZPOLAGO OSEM MILJARD DOLARJEV, DA Z NJIMI POKRIJE NAVADNE VLADNE IZDATKE KAKOR TUDI IZDATKE ZA GOSPODARSKO OBNOVO. — PREDSEDNIK SE NAMERAVA DRŽATI V TEH ME JAH. Washington, D. C. — Vladni program za gospodarsko obnovo dežele je že do zdaj stal ogromne zneske iz vladne blagajne. Ta program pa je komaj šele v svojem začetku in bo v bodoče potreboval še težke miljarde, da se bo z njim dosegel določen cilj. Predsednik Roosevelt ni skop pri določevanju denarja v ta namen; zaveda se namreč, da bo edino na ta način mogoče privesti prosperiteto nazaj v deželo-Kljub temu pa se zadnje čase, ko razmotriva o proračunu, mnogo bavi s tem, kako bi se ti izdatki zmanjšali, kje bi se jih moglo pristriči, da bi se z njimi vladna blagajna preko mere ne obremenila, kar bi privedlo do divje inflacije denarja, čemur pa je predsednik nasproten. Izredno pažnjo posveča predsednik osnutku za vladni proračun za prihodnje fiskalno leto, ki se bo pričelo s 1. julijem, kateri bo predložen kongresu pri njegovem zasedanju. Kakor se je do zdaj ugotovilo, bo predsedni ku na razpolago za skupne federalne izdatke okrog osem miljard dolarjev. Toliko bi vladna blagajna zmogla brez škode, ne da bi bilo kaj nevarnosti za inflacijo, in v teh mejah se namerava predsednik tudi držati. Od teh osem miljard bi prišlo v vladno blagajno tri in pol miljarde potom 50 odstotnega znižanja vrednosti dolarja, s čimer bi bila polovica zlata, ki se potrebuje, da krije denar v njega prejšnji veljavi, stavljena na razpolago vladi. Enako svoto, namreč tri in pol miljarde, upa predsednik dobiti na raznih davkih. Ostali znesek bi se dobil še na razne druge načine. Predsednik je nasproten temu, da bi se razpisali še kaki novi davki. Celotni obnovitveni program se računa, da bo stal na leto o-krog štiri in pol miljarde dolarjev. Od tega ima iti kaki dve miljardi in pol rekonstrukcij ski finančni korporaciji in raznim drugim vladnim institucijam; dalje se namerava porabiti kaka poldruga miljarda za nadaljevanje javnih del v svrho pobijanja brezposelnosti. V načrtu je, da se ustanovi stalni petletni program za taka javna dela, kajti vseh brezposelnih drugače ne bi mogla absorbirati industrija tudi, ako se povrnejo dobri časi. -_o- kolizija v zraku Santiago, Čile. — V sredo se je pripetila tukaj nenavadna nesreča. Dva vojaška aeropla-na sta namreč trčila drug v drugega v zraku, v višini 1000 čevljev. Ena oseba je bila pri nesreči ubita, dočim sta se oba pilota rešila s tem, da sta s padalom skočila iz letala. betlehemski zvonqvi na radio ur VARNOST VLOG NA BANKAH Od torka naprej bodo vse bančne vloge pod $2500 zavarovane od posebne vladne kor-poracije. Washington, D.C. — Kakor je bilo že poročano, stopi takoj po Novem letu, torej prihodnji torek v veljavo zakon, kateri je bil odobren od zadnjega zasedanja kongresa, po katerem bodo vse bančne vloge, katere ne presegajo zneska $2,500, zavarovane pri posebni federalni vložni zavarovalninski korporaciji. Avtomatično bo ta zavarovalnina stopila v veljavo pri okrog 6000 bankah, katere spadajo k federalnemu rezervnemu sistemu. Državnih bank, katere ne spadajo k omenjenemu sistemu, pa se je proglasilo, da postanjejo članice zavarovalnice, 7,719. Prva zahteva, da lahko postanejo banke članice te za-varovalninske korporacije, je, da plačajo svoj prvi asesement, ki znaša četrtino odstotka vseh vlog, ki pridejo za zavarovanje v poštev. Na ta način se bo od bank dobil kapital kakih 200 milijonov dolarjev. Celotni zkčetni kapital korporacije je $500,000,000. Razliko do tega žneska bo vložila polovico fe- t% Jng€»$lairife* NOŽ IN ALKOHOL VEDNO ZAHTEVATA SVOJE ŽRTVE. — SODNI ZAPORI SE POLNIJO Z UBIJALCI. — NEVAREN POŽAR PRI KOTLJAH NA ŠTAJERSKEM.— RAZNE NESREČE IN NOVICE IZ STAREGA KRAJA. Slika kaže znamenito cerkev Rojstva v Betleh#nu. V zvoniku na levi so zvonovi, katerih glas se na božični dan oddaja po radio sirom celega sveta. ZMEDA GLEDE _PIJAČ Spor med mestnim županom in državnim governerjem. —o— Chicago, 111. — Kakor je na drugem mestu poročano, je zagrozil tukajšnji župan vsem točilnicam pijač, da se bodo njih lokali od policije zaprli, ako ne bodo plačali licence do prihodnjega torka. Oglasil pa se je zdaj governer Homer in se izrazil, da mesto nima nikake pravi'e, postavljati svojih lastnih odredb glede točenje pi-ja«. dokled ni sprejet tozadevni državni zakon, ki je točasno v pretresu v zakonodajni zbornici; torej tudi niso točilnice dolžne, plačati zahtevano licenco. Advokati se zdaj prerekajo, kdo ima prav, žirpan ali governer. -o- DRZEN ROP IZLOŽBENEGA OKNA Chicago, 111. — Skrajno izkušene so se izkazali štirje banditi, ki so preteklo sredo zvečer oropali trgovino z dragulji na 218 So. State St. za vrednost okrog $5000. Prispeli NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi Novega le'«, zapovedanega praznika, bo v ponedeljek v naši tiskarni delo počivalo; vsled tega lb izostala torkova številka nagega lista. deralna blagajna, drugo polovico pa federalna banke. Dalje ima korporacija pravico, da zviša svoj kapital na dve miljardi dolarjev, in sicer z izdajanjem svojih lastnih vrednostnih papirjev. Z napetostjo in z zanimanjem se pričakuje, kako bo ta korporacija delovala in poslovala, še z večjim zanimanjem pa, kak učinek bo imela na splošno gospodarsko stanje. Do zdaj so se namreč banke1 so pred trgovino z avtomobi-po bridkih izkušnjah, ki so jih)lom, iz katerega so skočili tri-imele posebno v ianskem le.u, je, dočim je eden ostal pri ko-branile izdajati kredite, ker so; lesu. Eden od njih je s kopitom držale denar na rokah za slu- revolverja razbil šipo na oknu čai, ako bi nastal ljudski naval trgovine, na kar je naperil re-na nje. Zdaj se jim teh nava- volver na mimoidoče. Druga lov ne to več treba bati in bodo!dva sta med tem pod njegovim KRIŽEM SVETA — New York, N. Y. — Nevarnost stavke, ki je grozila, da bo na starega leta izbruhnila med natakarskim uslužben-stvom, je bila v sredo odstranjena, ko se je med unijo in delodajalci sklenil sporazum, ki urejuje zadevo glede plač. — Bukarešta, Itumunija. — Vlada je odobrila načrt, da se nakupi pri farmarjih 600.000 prašičev v svrho, da se zvišajo cene mesu. Meso zaklanih živali se bo brezplačno razdelilo med revno vaško prebivalstvo v Transilvaniji. — London, Anglija. — Posebni odposlanec je v sredo pripeljal s seboj iz Moskve ta-kozvani Codex Sinaiticus, ki je, kakor se domneva, najstarejša izdaja svetega pisma, in ki ga je Anglija nedavno kupila od Rusije za pol milijona dolarjev. — Pariz, Francija. — Med francoskim in belgijskim zun ministrom so se sestavili načrti, po katerih bi imeli obe državi enoten obrambni obmejni sistem, da se s tem prepreči nemški vpad, kakor se je dogodi! leta 1914. NOV PREDLOG FRANCIJE Pripravljena je, da uniči poln vico vojnih letal. Pariit, Francija. «š| Da dokaže, da je Francija - v -pripravljena, izvršiti razore, žitev, je francoska vlada podala izjavo, d i je Francija pripravljena, " ničiti polovico svojih vojnih aeroplanov, ako nastanejo na t<> obve:- o tudi drngo države. Izrazeno jo bilo to v novem načrti; za raf.oroževanja,' ki ga izd,d .io Fraud j a v zveri s svojimi zaveznic a mi in ki p. bo predložila zborovanju v Ženevi. —--o- ŽUPAN SVARI TOČILNICE PIJAČ Chicago, 111. — Župan Kelly je v sredo izdal svarilo prodajalcem opojnih pijač na drobno, da si morajo nemudoma preskrbeti licence za drugo le- nekaj obleke, vse drugo, kakor oprava, žito in živež, je zgorelo. Zadnji hip se je rešil stan" oče, ki je bil radi bolezni prejšnji dan sprevideli, seveda pa v sami srajci in spodnjih hlačah. Spravili so ga v hlev. da ga v tej mrzli noči ni zeblo. _ Na pomoč so prihiteli n&j-prvo sosedje in gasilci iz Kotel j, ki so varovali hlev, da so vsaj ta ni vnel, kajti pozidan je bil šele pred par leti in bi bila škoda tem večja. Nato so prišli gasilci iz Oustanja s svojo motor-ko, ki »o hitro napeljali v hrib cevi in začeli z močnimi curki vode krotili ognjene zublje, ki bi bili v slučaju vetra nevarni blizu stoječemu hlevu. Koroški pevci Sledeč toku Drave, tako poročajo iz Ljutomera, so.. prišli koroški pevci na povabilo ptuj- Obsodbe v Ljubljani Ljubljana 10. dec. —- M . kazenski senat je te dni izrekel dve strožji sodbi zaradi n(.< in, ki ga v naših krajih povzr kujeta nož in demon-alkohol. Najprej je bil zaradi uboja obsojen na 3 leta in 6'mesecev robije samski delavec Ka'-iV Pfeifer, stanujoč na Javormku pri Jesenicah. Noč 5. decembra lani je bila zanj usodna. V \ > čevi gostilni so pili fantje. K njim je prisedel tudi I lavee France Mavric, ki je eu.llrgo-val goste. Spravil se je na Karla Pfeifer ter mu grozil: "Jaz te bom zaklal!" Pfeifer ga je prosil: "Danes me pusti v miru. Me boš čez en teden." Iz g<>-stilne;s:.o sli fantje na cesto. Tu sta se najprej sprijela delavec Jezeršek in Mavric. Prišel je do i ji j u Pfeifer, potegnil nož ter suni! ž njim Mavric:;, dvnfcra' • pv.'j> tnk^i mn ''<-• prerov,- 'iOMsbene Matici,■ mimo. odvodnico in srce. Mavrič je na mestu izkrvaval in umrl. Pfeifer se je pred senatom zagovarjal s silol:ranom in da je hitel prijatelju na pomoč. Po sodbi je branilec pripomnil: "Si pridržujem pravico priziva." Obtoženec pa resolutno: "Sprejmem. Ali lahko takoj nastopim kazen?" To vprašanje je vse sodnike osupnilo. Domenil se je s senatnim predsednikom, da že čez dva dni nastopi kazen. Nato je Pfeifer poslušal drugo razpravo o uboju. Tragična smrt slikarskega pomočnika Jožefa Jagra v Stopanji vasi je še mnogim v spominu. Lani avgusta so mnogi fantje pili v neki gostilni v Ste-Pozneje so odšli. to. Vsak lokal, lci bo brez licence, bo 2. januarja od polici- panji vasi je zaprt. Prošnjam za licence Ena skupina, med njimi posest-mora biti priložena pristojbina torej lahko izposojale industri- varstvom izpraznjevala okno. .U povod, da bo lahko industrija oživela. ---o- POLICIST PREPREČIL ROP Chicago, 111. —■ Še pravočasno je policist H. Neelis prišel na lice mesta, da je preprečil uspešen rop dvema banditoma, ki sta napadla salun na 3438 No. Clark St. preteklo sredo. Ko je šel policist mimo saluna, se mu je sumljivo zdelo, da je ves lokal popolnoma prazen; niti za baro ni bilo nikogar. — o--1 Stopil je okrog ogla pri zad- Lep zaslužek vam nudi kam-j njih vratih v poslopje in se tipanja "Amer. Slovenca"! Ihoma priplazil do zadnje so- več denarja, kar bo dalo novi Ko je bilo delo končano, so skočili v avto in oddrveli brez sledu. Vse to so izvršili s tako naglico, da so se odstranili, še predno so se uslužbenci v trgovini, ki je bila tedaj še odprta, zavedli za kaj gre. be v salunu. Tamkaj je opazil kakih deset oseb klečečih, med njimi tudi lastnika saluna in dva uslužbenca; dva moška pa sta jim izpraznjevala žepe. Ustrelil je dvakrat in oba ban-dita ranil, na kar sta se podala. Na policijski-stražn^ci se je ugotovilo, da sta že prej izvrševala podoben posel. SAMO EDEN OD DVOJČKOV JE NJEGOV Yankton, S. D. — Zanimivo razsodbo je izrekel neki tukajšnji sodnik pri tožbi za raz-' poroko, ki jo je vložil farmar Ewald Paddie proti svoji ženi. Pri obravnavi je namreč mož trdil, da je od dvojčkov, ki mu jih je žena nedavno porodila, samo eden njegov, češ, da' drugi ni podoben ne njemu ne njegovi ženi. Ko je še žena iz- $250 za pol leta. Do zdaj se je priglasilo za licenco okrog pet tisoč salunistov. Za 3.2 odstotno pivo je bilo skupno izdanih mestnih licenc 8326, a pričakuje se, da jih bo od teh več kakor 2000 opustilo to trgovino. -o-- ODREDBA DRŽAVE KENTUCKY Louisville, Ky. —-Po državnem zakonu je tukajšnja država še vedno "s,uha" in se alkoholne pijače ne smejo svobodno točiti. Tako se smejo žgane pijače prodajati le v zdravniške svrhe. V sredo je državni zdravstveni urad izdal odredbo, po kateri bo moralo biti na steklenicah, v katerih prodajajo lekarnarji tako "zdravniško" žganje, navedeno, iz Česa pijača obstoji. S to razila isto trditev, je sodnik odredbo se namerava prepre-vzel obe izjavi na znanje in je čiti prodajanje ničvrednega razsodil, da je mož dolžan žganja, podpirati samo "svojega" od obeh dvojčkov. * fRITE "AMER. SLOVENCA"! "ČRNI MOZ" napeta in zanimiva povest začne v "Amer. Slovencu" v prihodnji številki. Čitajte jo od kraja, da vam ne bo pozneje žal. Opozorite nartjo tudi svoje prijatelje in sosede, da se tudi oni na list naroče, da bodo čitali to zanimivo povest. nikov sin Jože Lavrič, je sedla v seneno kopico pri Finčevih. Priocclel je zraven Jože Jager. Mecl njim in Lavričem je prišlo do prerekanja. Končna žalostna posledica: Jager je dobil poleg manjših poškodb močan udarec v levo oko, ki je izkrva velo, in pretres možganov. Umrl je čez nekaj dni. Trije mladi fantje pa so romali v za-, por. Letos januarja so bili vsi-obtoženi samo zaradi tepe ž a Sodnik-poedinec, ki je to zadevo obravnaval, pa je obtožnico zavrnil z utemljitvijo, da spada stvar pred mali senat zaradi uboja. Tega uboja pa je ail obtož;en mladi posestnikov sin Jože Lavrič. Razprava je til a prav živahna in mestoma burna. Senat je Lavriča obsodil na 1 leto in 6 mesecev robije. Pokojnikovi materi pa mora plačati za stroške in drugo 2756 Din. Lavričev branilec je prijavil proti sqdbi priziv in revizijo. Ogenj pri Kotljah Od 1. na 5. clec. ponoči je upepelil požar stanovanjsko hišo posestniku Lesjaku Alojzu, pd. Pavlu na Brdinjkh. Zgorelo je vse do tal. Domači so se komaj rešili. V hitrici so pograbili Ruš, Maribora in Ptuja, prav v središče Prlekije, v Ljutomer. Prišlo je 10 pevcev iz Smihela, Vogrič in K a za z v Podjuni, katere je spremljal organizator koroških pevskih zborov bivši koroški poslanec župnik Vinko Polj an ec. Sijajno so se postavili tukaj na praznik Brezmadež-ne. --o-- Tatovi Tatovi imajo navadno povsod prav dober nos. Tako so pri posestniku Kastelicu iz Mačkovim pri Novem mestu zavohali, da ima v svinjaku lepo rejenc pre-šičke. Odnesli so mu najlepšega in ga v temni noči kar pred hlevom nemoteno zaklali. Isto so poskusili pri posestniku Vo-dopivcu, pa se jima namera ni posrečila. Čuden stvor ¥ vasi Cirkvenica '-.blizu. Banj al uke je krava kmeta Koste Raduloviča vrgla tele brez nog, dočim je drugače normalno razvito. Praznoverni kmetje zahtevajo da Radulovič ubogega telička ubije, Češ, da je hudič v telečji podobi. Nesreča Ko je Alozija Starič iz Dol. Podboršta pri Trebnjem sekala v gozdu drva, se je tako ne varno usekala v desno nogo, da si je isto skoro presekala. -o-— Nenavadna nesreča Težko se je ponesrečil šofer A-lojzij Bučar iz Celja. Ko se je peljal s" tovornim avtomobilom proti Konjicam po vino, je hotel pognati motor in je stopil pred avto, da ga zastarta. V tem je pa začel avto iti sam naprej in je podrl Bučarja na tla, da so šla kolesa čezenj. ——o- Obilen lov sardel Sušaška ribarnica je polna rib, tako poroča iz Sušaka, ker so imeli nedavno sušaški ribiči nenavadno srečo, da so nalovili velikansko število sardel. r Sfravi1Ž' teaanm 'AMEkiKAMSkl ^OVENEČ9 AMERIKANSKI SLOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Katabliahed 1U1. (KCCl lit najstarejši sloventki Btelya list v Amerik^ P«t«ao»ljen lets Ml, iPi ' T.hk Iihaja rsak dan raiun nadel], pone-feljkov in dnevov po praznikih. k. ► Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in npravtJ (849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Ca celo leto -Ca pol leta __ |Ea četrt leta _ Za Chicago. (Ca celo leto . Za pol Za četrt Naročnina: __$5.00 ________2.50 __________1.50 Kanado in Evropo: _____$6.00 Iaaued daily, txcept Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_____ For half a year---- For three months---- _$5,00 .. 2.50 _ 1.50 ju 1934. Kdor je marljivo delal pomaknil na kampanjski listi. v tej prvi dobi, se bo visoko Časa za agitacijo za "Amer. Slovenca" bo dovolj pa tudi \ drugi dobi, med 1. januarjem pa do 28. februarja 1934. Tudi v tej drugi dobi delajmo vsi na vso moč za čim večje razširjanje lista "Amerikanski Slovenec"! Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year________3.00 For three months_____1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se no ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Ob koncu leta Danes zaključujemo zadnjo številko "Amer. Slovenca" v letu 1983. Zaključen je s tem 42. letnik našega lista. Dvainštirideset let je lepa doba. Je že lepa starost za povprečnega človeka. Človek, ki doživi 42 let, doživi že marsikaj v svojem življenju. Glavni in najboljši del' življenja je že za njim. Solrice življenja je že na drugi strani njegovega življenjskega neba in sprijazniti se mora z mislijo, hoče ali noče, dR je že v popoldanski dobi svojega življenja. Tako med ljudmi. Drugače je seveda pri podjetjih. Tudi Časopisi so pod-^j ge vese|e jetja in za časopis, ki živi 42 let ter to dolgo dobo hodi pred kov in novega leta. Da bi le de-' svojim narodom in mu kaže pot, je pa naravnost nekaj čast-jj0 tudi ostalo stalno. Zato tudi nega. "Amerikanski Slovenec" je prvi in najstarejši ČASI SE IZBOLJŠUJEJO, TAKO PIŠEJO IZ MONTANE Walkerville, Morit. Ker vam ravno pošiljam dva nova naročnika za list Amer. Slovenec, naj obenem tudi malo sporočam, kako je tukaj. — V Butte, Mont., se je ta mesec res veliko spremenilo, zlasti kar se tiče izboljšanja delavskega položaja. Veliko delavcev je pričelo delati za vlado, j ki delajo po parkih in po mestu. Nad štiri tisoč delavcev je dobilo na ta način delo. Pa tudi po jamah so začeli pobirati večje število delavcev zopet na delo. Veliko mož, ki niso delali tri in celo štiri leta, je zopet zaposlenih. Vsak se je že naveličal pohajkovanja brez dela in vsak raje dela kakor pa stoji brez vsakega posla in pobira miloščino. Zato je tukaj postalo vse nekam bolj živahno in vse bolj vesele obraze srečuješ, božičnih prazni- žolčnih kamnih. Reva je veliko pretrpela in ji želimo ljubega zdravja, kakor želimo zdravja tudi omenjeni Johani Karlin. Cenjeni naročniki Amer. Slovenca! Kakor vam je znano je že zopet kampanja za ta list. ki je razpisana do meseca fe Martin Žugel, zapisnikar, in paj ta večer in si voščimo eden Peter Coff, blagajnik. Odbor-[drugemu v veselem razpolože-niki: Ciril Pichman, Ant. Gre-,nju srečno in zdravo novo leto. gorich in Joe Beribak. j Kakor sem čul, bo tudi na Pridite vsi brez izjeme, mož- odru predstava in sicer, kako je in fantje, žene in dekleta, si bomo odkrižali staro leto in vsi, ki irqate pravico voliti. Že-j nastopili novega. Anyway, ne, kojih možje so že člani, in good time bomo gotovo imeli dekleta so prosti vsake pristop-,vsi navzoči. — Pozdrav, nine, torej ni v tem nikakega1 Poročevalec. izgovora. Splošno naj se radi i ----o------ denarja nobeden ne boji pri-;IZ DELOVANJA PODR. ŠT. 1 stopiti, ker je tako malenkost-1 S.2.Z. no. — Torej pridite vsi, ker bo-' Sheboygan, Wis. mo imeli govornika, odvetnika Ženski pevski zbor naše po-Mr. Drašlerja. — Veselo novo; družnice se je že dokaj dobro leto vsem želi izvežbal in že tu in tam prav Leo Mladič, predsednik, jkorajžno nastopa in da ne bo- -o--------ste preveč presenečeni, ako v SLOVENEC SE PONESREČIL kratkem nastopi na sheboy-V RUDNIKU ganski radio postaji, vam sedaj Ely, Minn. J to poročam. Zadnjič so se prav John Schwab, preddelavec v. lepo pokazale, ko so lepo za-rudniku, je zadobil dne 19. de-1 pele na zabavi naše podružni- cembra noben klub ali prav hude poškodbe, jce. Ker se pa bruarja prihodnjega leta. Pro- Ko je namreč hodil po svojih izbor ne more držati brez stro- sim vas, kateri ste zaostali s plačevanjem, da v kratkem poravnate zaostalo naročnino in želim, da vsak pridobi vsaj enega novega naročnika in meni glase pripiše, ker tudi jaz želim poceni priti v staro do- prostorih, je prišel pred mino/škov in tudi lepo zapeti nekaj ki je ravno takrat eksplodirala, fstane in tako tudi naš zbor po-Zadelo ga je v glavo in eno|trebuje včasih kako svotico, da oko bo najbrže izgubljeno. — imamo za note in za plačo uči- Kosi rude so ga nevarno pobili tudi po rokah. Pripeljan je bil takoj v bolnico, odkoder je bil movinot kakor vsak drugi. Na-1 poslan s spremstvom v Duluth. časopis v tej zemlji. Dolgih 42 let ima za seboj. B,urna so bila njegova leta, ali "A. S." jih je prebredel, zmagoval vseskozi in stoji še danes med nami kot naš zvesti in zanesljivi kažipot in voditelj. Zgodovina ameriških Slovencev se začenja s tem listom. "A. S." je gradil v veliki meri zgodovino ameriških Slovencev. veselo novo leto. Da bi nam dal Bog vsem ljubega zdravja in boljših časov. Žalostno novico imam za sporočiti, da je namreč umrla tukaj spoštovana in dobro po- On je t%ovni pafcrijarh med našim narodom v tej zemlji.—j znana Josephine Kambič po Kdorkoli začne govoriti o zgodovini ameriških Slovencev ne dvamesečni hudi bolezni — more mimo "Amer. Slovenca". Kdor hoče pisati zgodovino prehladu. Zapušča tri odrašče-ameriških Slovencev, ne more govoriti ne pisati o isti, ne da bi ne otroke, dva sina in eno hčer, pogledal v stare letnike "Amer. Slovenca", ki je .tako tesno,tri vnuke in več bratov in se-povezan z zgodovino ameriških Slovencev. ister tako tukaj v Ameriki, ka- Du je bilo vse to mogoče, gre priznanje dobremu sloven-'kor tudi v stan domovini. Po-skemu ljudstvu v tej zemlji, ki je tako požrtvovalno in vneto' kopana je bila 18. dec. iz cer-ves ta čas podpiralo list. Brez pomoči našega dobrega sloven-jkv« Pi'esv. Srca Jezusovega s skega ljudstva bi danes "A. S." gotovo ne bilo. "Amer. Slo-j sv. mašo. na Holy Cross poko-venec" je zato svojemu slovenskemu ljudstvu neizmerno hva-! pališče. Društvo sv. Ane štev. |*žen in to ljudska naklonjenost visoko ceni. Z isto vnemo ka-j208 KSKJ. in društvo Slovenski k or doslej, i>o "A. S." tudi za naprej deloval za blagobit svo- »inovi, katerih članica je bila, jejfa dobrega slovenskega ljudstva v tej zemlji, čuval mu bo /vesto njegovo vero in narodnost in vse, kar je dobrega in koristnega za naše ljudi v tej zemlji. Na drugi strani smo pa trdno prepričani in nosimo močno živo vero in zaupanje v Boga in v naše dobro ljudstvo, da bo isto ostalo kakor doslej tudi v bodoče zvesto svojemu listu Am. Slovencu ter da bodo naši dobri ljudje v tej zemlji storili vse, da si ohranijo in vzdržijo še dolgo let svoj lastni katoliški slovenski list, "Amerikanski Slovenec"! V tem duhu in v taki veri zaključujemo 12. letnik "A. S." Vsem dragim naročnikom, prijateljem in somišljenikom "A. S." i-krena hvala za vso pomoč v minulem letu in iste prosimo še v naprej. Ostanite zvesti prijatelji svojemu listu in list bo ostal vaš zvesti prijatelj in voditelj. S temi sklepi se poslovimo vsi od starega leta 1933 in stopimo z novim pogumom in navdušenjem v n 3vo leto 1934! Jutri večer se bo zaključila prva doba kampanje "Amer. Slovenca". Z, novim letom, 1. januarjem 1934, se začenja druga doba kampanje. Razlika je samo v številu glasov. Do jutri so jo v lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Naj ji Bog podeli večni mir, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. — Dalje je tudi umrl Charles Nate-sieh v najlepši moški dobi. star 40 let, po kratki in mučni bolezni — pljučnici. On je bil tudi naročnik Amer. Slovenca Zapušča mlado soprogo in dva mladoletna otroka. Pokopan je j bil dne 9. dec. s sv. mašo iz cerkve sv. Ane na Holy Cross ' pokopališče. Bog mu daj večni mir nebeški, preostalim žalujočim pa naše sožalje. Nevarno operacijo je prestala Mre. Johana Karlin, Cherry Street. Zdravje se ji polagoriia vrača in stanje izboljšuje. Nevarno operacijo je tudi prestala Mrs. Mary Spehar na Spruce grade si pa le kar obdržite, samo da tako kaj več novih naročnikov dobite za ta naš edini slovenski katoliški dnevnik v Ameriki. Kateri še niste dobili koledarjev, vam povem, da jih dobite pri meni. Tudi -povabim vse prijatelje in znance, da pridejo na Silvestrov večer v Holy S. Bali k velikem banketu, ki je prirejen v korist cerkvi sv. Odre-šenika. Serviral se bo okusni "Turkey dinner" in mladi pečeni pujski. Pripravljenega bo za vse dovolj, da ne bo treba nobenemu trpeti pomanjkanja. Vstopnina za večerjo in veselico je samo 50c. S tem, da se udeležimo, bomo veliko pomagali za cerkev in č. Fathru Pernetu, ki se veliko trudi za cerkev -in faro. — Pozdrav vsem naročnikom A. S. in veselo, zdravo novo leto. Mary Kotze, zastopnica. -o- NAZNANILO Chicago, 111. Cenjenemu slovenskemu občinstvu se naznanja, da se vrši na novega leta dan, to je v ponedeljek 1. jan. 1934 zvečer ob 7:30 v cerkveni dvorani seja demokratov ali seja slov. demokratskega političnega kluba. Vsi, ki so že vpisani kot člani, bodo dobili dopisnice na dom, da se seje gotovo udeleže. Ostali se pa uljudno prosite in vabite, da se vpišete, ker to je potrebno tako glede volitev kakor glede dela. Ako bomo skupaj organizirani, bo našemu narodu t,udi koristilo in bomo pri tujih narodih dobili boljše zaupanje daj. Na zadnji seji, ki je bila obenem glavna letna t seja, se je izvolil za bodoče leto - Mr. Schwab je bil med našimi delavci splošno priljubljen, ker je z delavci dobro ravnal. telja. Svota, ki smo jo dobile na prireditvi Materinega dne, nam je že pošla. Zato smo sklenile, da priredimo na Silvestrov dan popoldan Card party v dvorani Mrs. Zagožen. Vstopnina bo le 15c. Kljub tej mali — Mr. Schwab je rodom iz,vstopnini imamo za najboljše K vasice pri Dragatusu ter ože-njen s starejšo hčerko Mr. in Mrs. Jos. Koščaka, Želimo, da bi čimprej okreval in da bi posledice ne bile prehude. J. -o- VABILO NA SEJO Sheboygan, Wis. Članice podr. št. 1 SŽZ. ste prav prijazno vabljene, da se udeležite glavne letne seje, ki se vrši v torek dne 2. ian. 1931 v šolski sobi. — Seja se prične točno ob 7 :30 zvečer. Ker je to glavna letna seja naše podružnice, je zato dolžnost vsake članice, da se iste brezpogojno udeleži. — Po seji je kratek party in ste p rose-ne, da kaj prinesete s seboj. Želim vsem članicam SŽZ. srečno novo leto. Mary Eržen, tajnica. . -o-- SILVESTROV VEČER Chicago, 111, Vsakdo dobro ve, da malo društev v Chicagi tako zelo skrbi za svoje rojake ob priliki kake veselice, kakor ravno društvo sv. Cirila in Metoda ZSZ., katero društvo bo imelo svojo veselico na Silvestrov večer v šolski dvorani sv. Štefana. Omenjeno društvo je preskrbelo pravo starokrajsko godbo za ta večer in kar se pa tiče za želodec, je pa v vsakem oziru najbolje preskrbljeno. Ob polnoči hočemo pa videti kdo bo tako srečen in bo odne- igralce pripravljene že lepe nagrade. Igralo se bo 66, Rumy in Sheephead. — V prvi vrsti se priporočamo članicam naše podružnice, da nam gredo na roko ob tej priliki. — Rečeno je bilo, da se nam da $5.00 za naš zadnji nastop pri podružnični zabavi, a me smo iz dobre volje pustile omenjeno svo-to v blagajni naše podružnice pod pogojem, da se nam ob tej priliki stori protiuslugo. — Le nekoliko požrtvovalnosti je treba, pa bomo vse zadovoljne. — Prijazno vabimo pa tudi vse naše prijatelje, naj pridejo na naš Card party. — Začetek je ob 1 uri v nedeljo popoldne, to ie zadnji dan tega leta v dvorani Mrs. Zagožen. — Dobrodošli vsi. Pevski zbor. sel krasno zapestno uro iz naše kakor do se-! dvorane. Vstopnina je samo 30c in za otroke v spremstvu starišev je pa prosta vstopnina. Torej za mali denar bo vsa-nasled-ikemu dana prilika se zabavati nji odbor: Leo Mladich, pred-1 in obenem ima pa vsaki priliko sednik; Jacob Schwab, pod-j dobiti krasno zapestno uro. predsednik; Lawrence Pich-j To bo najlepša priložnost za večer štejejo glasovi še enkrat toliko kakor bodo po 1. januar-' Street, ki je bila operirana na man, tajnik, 1908 W. 22d Pl.; nas rojake, da se snidemo sku- Pristopite torej, stroški so j ako mali, komaj 10c na mesec jc prispevkov. — Ne skrbimo samo za telo, spomnimo se tudi neumrjoče duše. Ko nam napoči naša zadnja ura, bomo vse klicale na pomoč Mater Marijo ; zakaj bi se sedaj ne obrnile k nji in pristopile v društvo Kršč. žena in mater, ki ima Marijo za svojo patrono. — Prav veselo in srečno novo leto vsem družinam. Odbor. -o- KJE SI BOMO VOŠČILI VESELO NOVO LETO So. Chicago, 111. Kakor vsako leto, odkar imamo cerkveno dvorano, tako bo tudi letos na Silvestrov večer, to je v nedeljo 31. dec., prireditev v cerkveni dvorani v prid cerkve1. Na to veselico ste vabljeni vsi farani, da se v velikem številu udeležite, ker to je prav gotovo zadnja prireditev tega leta v naši dvorani. —- Tam, v cerkveni dvorani bomo vsi skupaj kot eno družina pričakali novega leta in ga pozdravili z novim upanjem, da nam prinese lepših dni, kakor nam jih je prinašalo staro, ki se od nas poslavlja. V trdnem upanju, da nam bo v marsičem bolj prizanesljivo in da nam skoro prinese toliko zaželjeno prosperi-teto, si bomo segali v roke in drug drugemu voščili srečno in veselo novo leto. — Samo ob sebi se razume, da ga bomo na dobro srečo in na zdravje novega leta tudi kozarček popili, samo zato, da bo, kakor pravimo, bolj držalo. — Torej na svidenje v cerkveni dvorani v nedeljo večer. Še nekaj drugega bo tudi v nedeljo večer, ki bo pa še poprej kakor veselica v dvorani. Ob 7:30 bomo imeli v naši cerkvi blagoslov in zahvalno po-božnost, pri kateri se zahvalimo Bogu za vse dobrote, katere smo prijeli v preteklem letu. Ce tudi ni bilo leto 1933 tako blagonosno, smo vseeno prejeli prav veliko od Boga, če bi drugega nič ne imeli, kakor zdravje in pa življenje, ki ga imamo. Že zato moramo biti hvaležni Bogu, da nas ohranja in varuje težkih nesreč, ki so v preteklem letu mnoge nesrečno zade- DRUŠTVO KRŠČ. ŽENA IN MATER Milwaukee, Wis. Moram nekoliko napisati od,le. Nikdo naj ne reče: "Nič ni-dr. Kršč. žena in mater, kako sem prejel in se nimam za kaj se kaj gibljemo pri fari sv. Ja- j zahvaliti." Tako reče lahko sa-neza Evangelista. Naše društvo; mo norec, čigar pamet je ome-je bilo ustanovljeno meseca j jena in ki skoro ne razloči dne-oktobra letos in precej dobre, va od noči. Zato pa v nedeljo napreduje, da šteje do sedaj J večer vsi v cerkev k zahvalni lepo število, do 100 članic, ka- pobožnosti, da vsi skupaj slo- tere smo bile sprejete v društvo po našem č. g. župniku Rev. Gladeku. — Skupno sv. obhajilo smo imele na praznik Brezmadežne dne 8. dec. — Prav lepo se č. g. župniku Rev. Gladeku zahvaljujemo za ver njegov trud, ki ga ima z nami. Naj m,u' Bog stotero poplača. V našem mestu Milwaukee je pa še veliko slovenskih žena in mater. Pristopite med nas, drage matere, ker bi bilo le preveč žalostno, če bi nas izmed 3000 žena in mater v Milwaukee štelo omenjeno društvo samo borih 100.članic. — vesno zapojemo zahvalno pesem. -o- Te Deuni ali Novinar. PO- SPOMINI Z MOJIH ČITNIC (Piše Jože Spiler) Pueblo, Colo. (Konec) Večerna megla se je razlila preko michiganskega jezera, mesec se je prikazal izza oblakov in noč je nastopila. Zato smo tudi mi zapustili lepi park in se podali proti domu. Po par urnem počitku je že posvetilo lepo prijazno jutro, ki nas je pozdravi-(Dalje na 3. strani.) Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. i 1 .................................. Denarne pošiljatve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurz^u. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00............Din 120 Za $ S.00............Din 210 H Za $10.00............Din 430 Za $11.50............Din 500 Za $?2.6S............Din 1000 Za $50.00............Din 2225 Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite......$ 5.75 Za $10. pošljite......$10.85 Za $15. pošljite......$16.00 Za $25. pošljite......$26.00 Za $40. pošljite......$41.25 Pogledal jo je v oči in ji zopet rekel: "Ljubim te, Guinalda in vem, da ti l^ibiš mene!'' — Prodno mu je mogia še kaj odgovoriti, je že zdirjal od nje, ker so se ravno v tem trenutku v drugič aglasile trompete. -n- Kakor enkrat poprej, tako je Jimmy tudi sedaj pustil pasti svoj ščit, ker je bil prepričan, da bi mu bil v boju le bolj v na-potje, kakor pa v obrambo, ker je bolj zaupal v svoj meč. V tretje so zadonelc trombe. Blake se je obrnil s svoiim konjem in se pripravil. Naravnost proti središču bojišča je jezdil in od druge strani, nasproti njemu je jezdil Bohunov vitez. "Sir Tames", so klicali glasniki mesta Nimmr, medtem ko so ^lohunovi oglasili ime svojega viteza. "Kdo jo črni vitez," so si šepetali Bohunovi. "Saj je celo brez so si v razburjenosti i pripovedovali dalje. / TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE Princesa ie nočasi vstala s svojega sedeža, odtrgal:: košček traka svoje obleke, se pripogni-la k vitezu rekoč: "Sprejmi ta dar od ženske Sir vitez in nosi ga v znamenje zmage." Blake se je nagnil bližje, da mu je Guinalda lahko pripela znamenje zmage in ko je bila z obrazom čisto tik njega ji je zašepetal: "ljubim te!" Enako tiho mu je ona odgovorila nekoliko besed, ki jih je razumel. Princ Gobred je govoril vitezu običajni govor, v katerem mu je želel, da bi se kot zmagovalec povrnit z boja in tako priboril čast nimmrskim vite«op>. Blajse pa ni na pozdrave odgovoril z običajnim odgovorom, namesto tega je rekel: "fe • cast in slavo mesta Nimmr in v obrambo moje princeze bom sukal meč." Nad to nenavadno prisego ni kazal princ nikake rte volje, samo obrnil se je k princezi. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS •rj; > -T'- ■ -j « »31, by Bdc«i Kit* Burroughji, Inc. All light« tcMnied. 0-7O Sobota, 30. decembra 1933 "AMERIKANSKJ SLOVENEC TIHOTA PRED VELIKO NEVIHTO V KOLIKOR VEMO, SE PRIPRAVLJA ZA ZAKLJUČEK PRVE DOBE LETOŠNJE KAMPANJE SILOVITA NEVIHTA. — VIHARJI IN POTRESI SLEDIJO TE ZADNJE DNI. — PRVA DOBA, V KATERI SO ŠTELI GLASOVI DVOJNO, MINE 31. DECEMBRA ZVEČER. Kakor smo že naznanili, bo uprava lista upoštevala vse po-šiljatve za prvo dobo te kampanje, v kateri štejejo glasovi po "topelt" ali dvojno, ki bodo nosile poštni datum 2. januarja. To iz vzroka, ker 31. decembra je nedelja in 1. januarja novoletni praznik, torej oba dneva rte bodo pošte pobirali. Da bo pa mogoče agitatorjem še na starega leta dan agitirati, smo določili, da se upošteva poštni datum na vseh pošiljatvah za kampanjo z dne 2. januarja. Vse poznejše pošiljke s pozneje šim poštnim datumom pa se bodo štele po novem redu, to je za vsak plačan dolar za nove naročnine po 100 glasov in za vsak plačan dolar za stare naročnine po 10 glasov. /3S ' "v jjufc®* O?" Kampanjski ekspresni vlak "Amer. Slovenca' 3S3E3S8BR Zadnje dni je pripeljal naš izredni vlak naslednje poši-1 /atve: Rt. Rev. Matija Bi'ban, Gilbert, Minn., je dobil te dni od Johna Permush, Aui-cte, Mirn., 1 staro naročnino; od Mrs. M. A. Hegler, McKinley, Minn., 1 staro naročnino; cd Mrs. Jchanc. Kastelic, Eveleth, Minn., 4 nove in 25 starih naročnin, kar da 3853 NADALJNIH GLASOV. Rev. Paškal Esser, La Salle, II!., je prejel te dni od Antona Štrukel 1 st. naročnino, kar da 90 NADALJNIH GLASOV. Mr. Jože Fajfar, Chicago, 111., je dobil te dni od Mra. Rose Boka!, Pullman, 111., 2 ncvi in 11 starih naročnin; Mr. Fajfar sem je dobil te dni 4 nove in 5 starih naročnin; Mrs. Mary Fajfar, Aurora, 111., 3 stare naročnine; Mr. T. Teran, Canada, 1 staro naročnino; Mr. J. Hode, Chicago, 111., 1 staro naročnina kar da 6564 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Marv Kotze, Walkerville, Merit., je poslala 2 novi naročnini, kar ji da 1000 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Jos. Meglen, Pueblo, Colo., je prejela te dni ori Mrs. J. Bambioh, Fredonia, Kans., 1 staro naročnino; cd Mrs. Frances Loushin, Soudan, Minn., 3 nove in 14 starih naročnin; od Mrs. Ane Susman, Canon City, Cole., 1 staro naročnino; cd Mrs. Katarine Cesar, San Francisco, Cal., 1 staro naročnino, kar da skupaj 3383 NADALJNIH GLASOV. Rev. A. Murn, Willard, Wis., je dobil od Mr. Ludvik Pe-rušeka, Willard, Wis., 1 stavo naročnino, kar da 100 NADALJNIH GLASOV. Rev. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa., je dobil cd Mr. Steve Potočnika, Detroit, Mich., 1 3taro naročnino; od Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa., 1 novo in 10 starih naročnin; od Mrs. Titty Rejc, Detroit, Mich., 1 novo naročnino, kar da skupaj 1879 NADALJNIH GLASOV. Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis., je dobil te dni od Mr. G, W. Rally, Milwaukee, Wis., 1 novo naročnino, ki da P00 NADALJNIH GLASOV. Rev. Mi?ari Slaje, Cleveland, Ohio, je dobil te zadnje dni od Mr. Jacob Resnika iz Newhurga, Ohio, 4 stare naročnine; od Mr. J. Barboricha, Indianepclis, Ind., 1 staro naročnini, kar da skupaj 310 NADALJNIH GLASOV. Mr. Martin Težak, Joliet, III., je dobi! te dni od Mr. J. Rudmana, Wilkingsburg, Pa., 1 staro naročnino; Mr. Marko EJlutha, Joliet, 111., 1 nove in 2 stari naročnini, kar da skupaj 1971 NADALJNIH GLASOV. KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE: Rev. Victor Rogulj, Milwaukee; Wic................. Mr. Jože Fajfar, Chicago, ill. ............................ Mr. Martin Težak, Joliet, I3!. ...................... ...... Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Co'o............... Rev. Milan Slaje, Cleveland, Ohio ...................... Rev. Odilc Hajniek, Johnstown, Pa...... ........... Rt. Rev. Matija Bilbao, Gilbert, Minn. ....... Mrs. Mary Kctze, WoJkerville, Mont................ Rev. Paškal Esser, La S#le, III......................... Mrs. Mr:ry Mslnarich, Cumberland, Wash......... Mr. Frank Radež, Indianapolis, Inc. ........ ...... Rev. A. Mum, Willard, Wis.............................. KDO BO NA VRKU LISTE PRIHODNJIČ »» skega dnevnika? Prisiljeni bomo plačevati časopise ki so sovražni našemu prepričanju. Če se to zgodi, bomo mi katoliški Slovenci pričeli tu v tujini novo zgodovino, ki ne bo prav nič častna. Zato pomagajmo vsak po svojih močeh tej katoliški trdnjavi. Obiskal sem tudi svojega so- glavnih naselbinah. Prav res zanimivo je, katera Naselbina pride zmagovita v prvi dobi ie kampanje. Dejstva, da štejejo vsi glasovi do 31. decembra 1933 po dvojno ali "topelt", naj bi ne prezrl noben kandidat in noben agitator. Kar boste zamudili v tej prvi dobi, boste morali po "topelt" ali še enkrat tako hitro delati potem v drugi dobi, od 1. januarja do 28. februarja, ko se kampanja konečno zaključi, i Po poročilih, ki prihajajo, je razvidno, da te zadnje dni silovito agitirajo po vseh naselbinah in le kdor bo bolj porabil še te zadnje minute te prve dobe, ta bo odnesel za prvo dobo jvaščana g. Ivana Račiča, pevo-lavorjev venec. vodjo cerkvenega pevskega dr. Zartimivo bo prihodnje poročilo čez teden dni, ko bomojAdrija, ki me jo povabil pri-objavili, kdo je največ storil za list "Amer. Slovenec" v prvi hodnjo nedeljo, da naj pridem dobi te kampanje. Ali si agitatorji ne želite, da bi bili čim v cerkev, kjer bom poslušal višje na listi kandidatov? Vse to lahko dosežete, ako te zad- njihove pevce, kako pojo, kanje dni, te zadnje ure starega leta 1933 navdušeno agitirate dar se gre zares, ker dosedaj za nove naročnike. Novi naročniki so, ki največ štejejo. Zato seni jih slišal le kako pojo, na na agitacijo za te, dobite jih čim več morete, da si te zadnje' gramofonski plošči. Ker je bil ure nakopičite čim več glasov morete za končno zmago potem 'moj namen že poprej tak, da v drugi dobi. I moram te pevce slišati, je bil Noben naj ne odlaša, češ, bom pa potem bolj hitel. Tisti,'konec mojega potovanja skle-H tako odlaša in se s takim upanjem trošta, se bo potem v dru- njen s sv. mašo v slovenski cer gi dobi prav tako troštal in nazadnje bo ostal daleč spodaj na listi. Vsak, ki agitira, se naj požuri sedaj! Sedaj izrabite zadnjo priliko, ko vaši glasovi štejejo po "topelt", dvojno. — Zdaj na delo! KDO BO NA VRHU LU? KDO? LISTE V PRIHODNJEM POROČI ZDRAVSTVO Piše: Rudolf P. Zaletel, M. D. IZ SLOV. NASELBIN. i Nadaljevanje z 2. strani ) lo. — Še dva dni sem imel časa, potem pa nazaj proti Coloradi. Ker sem že dolgo let naročnik j in dolgoval samo en mesec, marveč celih 15 mesecev. — Čudno je, da se kaj takega vidi v dobro-stoječi katoliški družini. Drugi dogodek je pa tak le. Letos meseca septembra sem, lahko rečem po nesreči prišel v časopisa Amer. Slovenec, sem si lepo »lovensk<> hiso Ker rojaka želel obiskati to močno katoliško poznaTm' sva f P?dal* 7 ^ trdnjavo. Pa sem videl, da tam !vor" Jaz sem tožl\čez čaf' nimajo nikakih pušk in kanonov, ?n pa p0Seze z r<*° v poleg ato" ampaksamo velike tiskarskef 00 °ma™ m. p0 egfe n'e . , . • • v .. v i hranilno knjižico, katero vrze na stroje, s katerimi branijo naso , \ .' .v . . .. , imizo z besedami: nic niso slabi sv. vero in sipajo granate na ti- L . . , . . . , , . . . časi takemu, ki ima take bukvi- kvi pri sv. Štefanu v Chicagi, zato sem bil tega povabila še bolj vesel. — Lepo, krasno petje je valovilo po svetoštefan-ski cerkvi, ki mi bo ostalo vedno v spominu. Ako si se, dragi bralec, dol-1 gočasil s tem dopisom, te prosim, da mi oprostiš. Te spomine RAK NA MATERNICI (UTERUS) 33'. rak, ki jih najdemo pri ženskah, spadajo med raka na maternici. Pojavi se pri mladih ženskah, devicah in pa pri zelo starih ženskah. Rak na maternici se navadno razvije pri ženskah med 45 in 55 leti starosti, ki so imele mnogo otrok; pri ženskah, ki nimajo otrok se rak redkokedaj pojavi. Pač pa je treba pripomniti, da so ženske brez otrok zopet podvržene drugim tumorjem ali gobam na maternici, ki so večkrat vzrok raka. Vzroki za razvoj raka na maternici so sledeči: 1) raztrgnine maternice, ki se zelo pogostokrat dogodijo med porodom; 2) raztrgnine sosednjih organov med porodom; 3) razne bule ali gobe, ki se sem namreč popisal zato, ker j vem, da je veliko naših rojakov nahajaj0 v maternici~in ki so iz in rojakinj že naprej okusile postavljene draženju ter vnetju, veselje snidenja s svojimi !r -. ,f) večkrat sedež raka na mater-gimi. Vem pa tudi, da jih je njcj.. veliko, ki bi srčno radi kaj ta-, 4j ranjenje maternične votli-kega dočakali. — Javno se na'ne> n_ pr< prl pogostih splavih tem mestu zahvalim svojemu tudi večkrat povzročijo raka na bratu Andreju in njegovi so- maternici, progi, moji sestri Mary in nje-i Rak na maternici se začne nemu soprogu, bratu Franku I razvijati brez posebnih znakov ali simptomov. Včasih ste sovražnike, ki so zavrgli geslo te trdnjave — Za vero, narod, pravico in resnico. — Od boja do zmage... Žalibog mi je bilo tam potoženo, kako malo se katoličani trudijo za svoj tisk. Resnica je, da je veliko naših rojakov prizadetih po depresiji in bi radi plačevali naročnino za Amerikanski Slovenec, pa je ne zmorejo. Žalibog je pa tudi resnica, da je pa tudi lepo število! naših rojakov in rojakinj, ki bi1 to prav lahko storili, pa ne store. Naj tukaj popišem samo dva zgleda. Ne davno temu sem obiskal svojega prijatelja. Med pogovorom potrka nekdo na vrata. Mala deklica odpre in pove očetu, da je "boy" prinesel star " Journal" in da je zadnji dan za plačati, če ga danes ne plačate, je potem že prepozno, ker list ustavijo. Potem se obrne prijatelj k meni in reče: Poglej, samo za en mesec sem dolžan, pa me že tirja-jo in pravi, da lista ne bo več prinesel. Tedaj je dal deklici denar, da je plačala naročnino. — Preden sem zapustil prijateljevo hišo sem videl ležati Amer. Slovenca na šivalnem stroju. Ko sem pogledal, sem videl, da temu ce s par tisočaki. Mecl nama je pa na mizi ležal Amerikanski Slovenec in sem opazil, da je on časopis obrnil na drugo stran. Ko je on odšel za nekaj trenutkov v stran, sem jaz Amer. Slovenca zopet obrnil in pogledal.— Ne upam si pa povedati, koliko je ta človek dolžan na naročnini, ^ato vas prosim dragi čitatelji, da ni samo dovolj da čitate novice v svojem listu, ampak je dobro da včasih tudi pogledate ke-daj je treba list plačati, da tako pravočasno poravnate naročnino. Vsak človek ve, ali bi pa moral vedeti, da če ne bomo plačevali naročnine za naše liste, bodo morali prenehati izhajati in kdo nam bo potem prinašal novice. In če bi se to zgodilo, da bi mi na tak način izgubili svoj edini katoliški dnevnik kaj potem? Kaj bomo mi, ki smo prišli čez široko morje v to tujo deželo brez našega katoliškega sloven- 16,335 glasov 14,439 .12,483 10,730 10,716 . 5,960 . 5,773 . 3,530 1,790 . 1,600 .1,040 . 1,000 ? KDC? KDO SI BO PRIDOBIL V TEJ PRVI DOBI NAJVEČ. GLASOV? Na tisoč© čitateijfev vas v puhu sprcrn'ja in gleda. na vas, dragi, foojčvn. i k: za katoliški dnevnik A. S. v tej kampanji. — Kampala- so jo te dni hudo v zgibala po vseh naših IfliiL JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in ncprckonljlva postrežba v vsrh razredih... Tedenska odplntja iz New York«... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga SMERNE CENE Pojasnila vam da vsak lokalni agolit ali 177 N. Michigan Ave., Chicago, ŽELIMO DOBITI DOBREGA MOŽA v vsakem okraju, tla bo zastopal veliko kalifornijsko vinsko agencijo, ki se bo ustanovila, da bo razpečeval najboljše staro kalifornijsko vino, posebno društvom in organizacijam. Prednost ima mož dobro znan med društvenimi u-radniki. Takemu možu bomo ponudili stalno delo s plačo $35.00 na teden poleg provizije. Možnost, zaslužiti denar bo neomejena. Pišite takoj po zračni pošti in povejte nam vse o sebi. Ako mogoče, pišite angleško. Priložite nase naslovljeno povratno koverto z znamko zračne pošte. Tu je prilika, da si ustanovite lepo trgovino, ako ste priljubljeni nved svojimi ljudmi. Pišite zaupno na Cosmopolitan Agency, Dept. A-70. 747 So. Hill St., Los Angeles, Calif. in družini in Franku in Betty Volk. Dalje se zahvaljujem še naslednjim za prijazni sprejem: Tony Podlogar in Stanley Grlovič, ki sta me prišla obiskat, Johani Tršelič in družini, Leo Jurjovecu in družini, uredniku Amer. Slovenca za prijazni razgovor, Jožetu Omrzetu in družini, Janezu Zidariču, Fr. Jakliehu in družini, Jožetu Majcen, gl. tajniku KSKJ., so-bratu Jože Zalarju za prijazni pogovor, Jožetu Prahu, Tonetu Bazniku in družini, Tonetu Ajster in Aloziju Žičker. Bog vam obilo poplačaj in vam daj vse sreče in blagoslova v novem letu 1984. Jože Spiler. —-—o—- Kap V Maši Nedelji je zadela kap viničarja Alojzija Oigula, ki je kmalu nato izdihnil. --o- Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate ?a naročnino! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to zna menic, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Zdravo m srečno novo leto 1934 želi vsem. svojim delničarjem in vsem Slovencem SLOVENSKO POSOJILNO IN STAVBINSKO DRUŠTVO 'SLOVENSKI B@M' KAJ JE VAŠ NOVOLETNI SKLEP? Preteklost je nas vse marsikaj naučila. Predvsem gotovo to, da je treba biti previden pri hranjenju denarja, katerega človek tako težko zasluži. Naše posojilno društvo je skozi vso krizo trdno vzdržalo in je na trdni podlagi zdaj in bo zanaprej. Kdor vlaga denar v to društvo, je siguren, da vlaga prihranke v dobro stoječe posojilno, društvo, kjer njegov denar ne bo zgubljen. Drugi Vaš novoletni sklep je gotovo tudi, da je treba hraniti za stare in deževne dni. To storite najbolje, ako začnete vlagati svoje prihranje tedensko pri našem društvu, kjer sistematično hranite svoje prihranke. V TOREK DNE 2. JANUARJA 1934 izda naše društvo STO DRUGO SERIJO DELNIC. Rojaki Slovenci sezite po njih in nabavite si jih kolikor največ Vam dopuščajo razmere. Hvaležni bote enkrat zato sami sebi. Delnice lahko kupite na tajnikovem uradu na 1824 WEST 22nd PLACE, V3ak dan roe d jtednom. Ali pa pridete prihodnji torek v cerkveno dvorano sv. Štefana in s* tamkaj kupite kolikor delnic želite. Hranite dokler je časi SLOVENSKO POSOJILNO IN STAVBINSKO DRUŠTVO "SLOVENSKI DOM" FRANK P. KOSMACH, predsednik, JOHN PETROVČIČ, podpredsednik, JOSEPH ZUPANCICH, tajnik, JOSEPH KUKMAN, blagajnik. vrnil po 5 letih. Kirurgična mortality pa se je znižala do 3.5 ali 5%. Kako perprečiti razvoj raka na maternici Da nam bo mogoče preprečiti razvoj raka na maternici, je neobhodno potrebno, da so ženske, ki imajo otroke, podučene o sledečem : 1) Da so vse raztrgnine maternice in drugih spolnih organov, ki se dogodijo pri porodih, pravo polje za infekcijo in so izpostavljene kroničnemu draženju, ki kasneje more povzročiti raka. 2) Takojšna operacija teh raztrgnin ne bo samo zmanjšala nevarnosti poporodne infekcije, kateri so vedno izpostavljene ženske na porodu, ampak bo v gotovi meri tudi znižala mogočnost raka na maternici in drugih sosednjih spolnih organih. 3) Družinski zdravnik mora z vso svojo avtoriteto svetovati o večkrat sedež raka na mater- Jsvojim pacijentkam, da morejo iti na pregled k špecijalistu za rakove bolezni, ki bo ugotovil v pravem času diagnozo začetnega raka na maternici, in od česar bo zaviselo definitivno zdravljenje raka na maternici pri ženskah. 4) Zelo velike važnosti bi bilo, ako bi se zdravniki združili ter poslali svoje na raku bolne pacijentke ali pa sumljive slučaje raka na maternici, v Institut za rakove bolezni, kjer bi bolniki dobili že v začetku pravilno in potrebno zdravniško pomoč. Ženska ko-operaeija pri prepre- čenju razširjanja raka na maternici Avtoritete za snago in zdravje vsega civiliziranega sveta so se združile v boj proti raku pri ženskah. Napisalo in objavilo se je nebrojno število brošur s sledečo objavo: 1) Rak na maternici v začetku ne povzroča nobenih bolečin in ženske se počutijo, kakor da bi bile popolnoma zdrave. 2) Prvi znaki ali simptomi raka na maternici so: krvavitve in zoprn iztok; krvavljenje se pojavi kakor normalno pri mesečnem perilu; včasih se pojavi izven mesečnega perila ali pa kadar je mesečno perilo že popolnoma izostalo, to je, v menopavzi. 3) Ralc na maternici, ako se ga ne zdravi, vedno konča s smrtjo. 4) Brez operacije, raka na maternici ni mogoče ozdraviti; če se ga operira v začetku, je ozdravljiv. 5) Kako je mogoče rešiti ženske, ki trpijo na raku materni- simptomov. Včasih najde zdravnik malo ranico na materničnem vratu in ženske trpijo le na zelenkasto-rumenim iztoku ter večjim krvavljenjem med mesečno perij odo. Ker je večini žensk dandanes že znano, da se rak na maternici naj raj še pojavi, ko ženske zgubijo svoje perilo, zato ne polagajo velike važnosti večjim in iregularnim krvavitvam, posebno še, ko nimajo nobenih bolečin pri tem- Zelo verjetno je, da, če bi zdravnik pregledal žensko, ki ima omenjene znake, ter ji rekel, da ima raka na maternici, bi bila ona zelo užaljena ter jezna na zdravnika. Vse take pojave emo-cije ali razburjenja je treba pripisovati nevednosti ali ignoranci 0 predmetu. Splošno je znano dejstvo, da se ženske smatrajo za popolnoma zdrave, dokler nimajo bolečin. Ob tej priliki hočem povedati mojim čitateljicam "Amerikanskega Slovenca", da raka na maternici, kadar povzroči bolečine, že ni več mogoče o-perirati in tudi ni več nobene zdravniške pomoči za dotično 'ensko, da bi se jo dalo rešiti pred žalostnim koncem. Rak na maternici je najbolj nevaren izmed vseh rakov, ki se nahajajo pri ženskah.Nagnenje te vrste raka, da se "vžre" zelo hitro v sosednje organe, je navidezno pravi vzrok, da ženske pridejo k zdravniku vselej prepozno. j Ženske, ki trpijo na raku ma-ternice, kmalu zgubijo svojo 1 zdravo barvo na licah, postanejo : blede in žolte barve in sicer ra-|di pogostih krvavitev. Apetit navadno zgine radi prezoprnega 'duha. Bolnica postaja vedno bolj 'slaba, zgubi svojo moč in končno zgleda kakor sama kost. Včasih ce? Kadar se pojavijo velike krvavitve in se pojavi velika množina prav zoprnega gnojnega iztoka, ženske morajo iti brez odlašanja k svojemu zdravniku; operacija se mora sprejeti in sicer takoj, Vsak dan zgubljen, poveča nevarnost za bolnika. 6) Sigurnost (safety) zavisi samo od začetnega ter radikalne ga zdravljenja. Ne odlašajte; se pojavijo še bolečine pri mo-i vsako odlašanje je samomorno. čenju ali na debelem črevu. Te , bolečine so znak, da se je rak že "vžvl" v mehur in debelo črevo. Rak na maternici se pri svojem popolnem razvoju hitro razpase v organe trebušne votline kakor n. pr. jajčnike, ledvice, jetra, želodec, itd. Prognoza raka na maternici je zelo slaba. Mortaliteta znaša nad 75'<. Ce bi pa ženske, ki tr* 7) Pacijentka ne riskira nič, ako se pusti zdravniško pregledati; strah in sramežljivost, ki ga navadno imajo ženske* je neopravičen. Neodpustljivo j« slišati iz ust žensk, ki trpijo na raku na maternici in- kater« pripel jejo v bolnico, to-le: Gospod zdravnik, gospa "tako in tako" mi je pekla, da je imela isto bolezen kakor jaz in jo po- pije na materničnem raku, pri- stala stara; "moja draga, ni- šle v pravem času k zdravniku, to- je, kadar se rak nahaja v svojem začetnem razvoju, potem bi se ta visoka mortaliteta kmalu veliko znižala in ženske bi postale bolj sigurne, zdrave in srečne-Da je to res, je pokazala statistika o raku na maternici, ki jo je nedavno izdala univerza na Dunaju. Profesorja: Wertheim in Latzko sta ozdravila nad 80'<' mladih žensk, ki so trpele na ra-| ku, in katerim se rak ni več po- kar se ne daj operirati". Druge ženske večkrat padejo v r«k>; "mazačev za raka" in nasedejo njihovemu "š p e c i j a laemu" zdravljenju, kar vedno povzroči sramotno pokvarjen je bolnikovega zdravja. Osebno sem videl mnogo takih paeijentov, k;i so prišli v bolnico i« kjer- niso imeli, dokler so umrli, nič druzega kakor bolečine, največkrat pa so bili Še osamljeni, (Dalje na 4, strani.) f ■ ifiiiif 'amertkamski slovenec Sobota, 20. (leccmbra 1933 ' GOVOR REV. V. HRIBARJA " V SLOVENSKI CERKVI MATERE BOŽJE V COLLINWOODU 1. 2. S. Katoliška'cerkev je najbolj nazadnjaška ustanova. Jaz ne verujem ničesar, pasem boljši kot pobožnjaški cerkvenjak. Ali si že videl Boga? Pokaži mi ga, pa bom veroval. V nedeljo dne 17. decembra je imel e. g. Vitus Hribar poseben obrambni govor v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Col-Hnwoodu, ki se je glasil približno sledeče: Častiti poslušavci, ta govor je v prvi vrsti namenjen odsotni* kom, ne vam, kajti oni ga najbolj potrebujejo, a tistih žalibog ne bo zraven; v drugi vrsti je namenjen vam, da boste kot radio raznašali resnico, da boste postali pravi apostoli v svojem okolišu ter koristili vsem pc svoji najboljši moči; dobro veste, da niste več otroci; ko ste bili krščeni, bili ste tudi birma-ni, t. j. postali vojščaki Kristusove cerkve; dolžnost vojščako va pa je, se boriti, vojskovati ter se žrtvovati za dobro stvar; Bog obvaruj, da bi kdo vas preobrnil, ampak da boste vi koga druzega izpreobrniU. Le na ta »lačin bode možno katoliško vero izdatno pomnožiti ; svet bi se de stalnega izboljška v človeški družbi. Moderni človek se je bahal, da je naredil denar dobičkanosen, da mu prinese mnogo obresti j4; da, res je, da je nakopičil vsa premoženja in kredite celih držav; to so takozvani mednarodni] finančniki brez vere in čuta za človeka, le obresti in ogromne premije za se, kar je eno največjih prokletstev naše dobe; le poglejmo: Citati je bilo, da si je cesarska, habsburška rodbina nabrala 125 milijonov dolarjev.v razdobju nekaj nad šeststo let; moderpi Croesus v moderni ve-leindustriji je nakopičil v dobi 30—40tih let tisoč milijonov dolarjev; kaj ne, da je precej raz;-ločka. Ko je imela kat. cerkev še oblast in moč je prepovedovala vse obresti. Po verski revoluciji v šestnajstem stoletju, ko je nastal protestantizem, so zahtevali svobodo v veri, veruješ kar ho težkočo natančneje; nam katoličanom ne pristoja soditi sploh katerega človeka posamezno-Eden je, ki sodi pravično in nepreklicno, to je Bog. Sodimo pa lahko zunanje pojave v velikem obsegu povprečne sledi na potu človeštva. Prejšnji predsednik Hoover se je sam izrazil, da ima Amerika največ kriminalcev na svetu; primerjajmo mi sami, kar nam je znano iz lastne izkušnje. V Ameriki ne pohaja v nobeno cerkev okrog 70 milijonov ljudi; primerjajte nekdanjo Slovenijo, kjer so vsi hodili v cerkev — ko je bila nekdanja Slovenija pred več kot sto leti v francoski oblasti, se je izrazil tedanji francoski governer Marmont, da v Sloveniji nimajo zaklenjenih ne hiš, ne shramb, ker sploh ni treba; — umori, divorsi, ropi, ugrab-ljenja, bela kuga so bili skoro neznani, ravno ker so bili pobožnjaški cerkvenjaki, — to je, —• precej verni katoličani. Primerjaj Ameriko kot očividec, kjer ni pobožnjaških cerkvenjakov; sami vidite to na lastne oči: Svojega življenja in imetja nisi varen, ne na cesti iji ne sredi belega dne, ne sredi največje množice in ne sredi velikega mesta; da je Bog — duh — razum in ga ne moreš videti, ne otipati, ker Bog ni snov ali materija. Leibnitz, nemški modrijan pravi: "Bog ne more biti kup blata, ampak razum." To ve vse človeštvo in je prepričano, da je Bog in njegovo bistvo zunaj in nad snovjo. — Kako to, da ne morejo ali nočejo razumeti! Zakaj pa razumejo, da ne moreš dati, kar nimaš? Cicero, rimski državnik, pisatelj in modrijan v prvem stoletju pred Kristusom, zatrjuje, da oni, ki mislijo, svet je nastal iz atomov (malih delcev), isto ne trde in mislijo, da je nastala velika pesnitev "Aeneiada" sama iz sebe, iz velikega števila črk, ki so se vrtele okrog in je tako nastala pesem o Aeneji; treba je pač ne samo delcev, ampak razuma, ki uredi v pametno in organično celoto. Kaj lahko je tajiti Boga ; otrok lahko vrže kamen v globočino morja, a kamen izvleči iz morja je povsem druga zadeva; hišo lahko zažge vsak norec, sezidati je ne more, razen veščak v stroki. Umnega Boga se lahko taji, a v kakšna nemogoča protislovja se s tem zaple-teš. Naj brezbožniki sezidajo nov nauk,ki bo vzdržal pred kritič- izpreobrnil najložje, če bi vsak češ, delaš kar hočeš, odiraš lah- posameznik spreobrnil vsaj enega sočloveka in ta naj bi nadalje pridobil zopet druzega, tako bi naše vrste prav hitro rastle ter st. množile. Dokler bodo duhovniki sami izpreobračali ljudi, ne bomo imeli bogve kaj uspehov, kakor hitro pa bode vsak laik postal apostol, se bode pa začel kazati velik uspeh. Cujete dan za dnem, kako nekateri navajajo in imajo pomisleke in težkoče, češ, da ne morejo biti, v dobi prosvetljenja in napredka, več člani katoliške cerkve: najbolj važno na svetu je spoznati resnico; mnogi trde, jaz ne verujem tega ali onega, ne gre se zato kaj jaz ali ti misliš, ampak kaj je resnica — to je nad vse važno. 1.) Odgovor na prvo težkočo — "Katoliška cerkev je najbolj nazadnjaška ustanova; kedo bo spadal vanjo?" — Moderni, napredni človek ti govori: Glej te naše iznajdbe, delavnost, stroje, kaj smo vse iznašli? Delali smo noč in dan, garali po dva, tri šifte (različne časovne predelbe dela) ; naredili vse kar ljudje potrebujejo in napolnili svet s stroji 1 — Da, res, počitka ni bilo, delalo in garalo se je v petek in svetek, časa ni bilo za službo božjo, včasih je človek garal po 18 in več ur na dan, vse za dobiček nekaterih takozvanih srečnih ljudi- Istina, moderm človek je, iznašel stroje, a pri tem je izgubil pa, dušo! Katoliška cerkev je imela v srednjem veku in prejšnih stoletjih več praznikov kakor danes; ljudje so se lahko odpočili, opravili službo božjo, se razveselili in premišljevali v naravi in svojih cerkvah in krasnih, ogromnih katedralah, ki so bile v kamnu izklesana harmonija; človek je tedaj premišljeval svoj namen na zemlji, molil svojega Boga ter šel potolažen domov na svoje delo. Glejte nasledek modernega napredka brez katoliške cerkve ! — Kat. cerkve pač nihče ni vprašal,' kako naj se uredi socialna pravičnost, niti se ni poslušalo kat. cerkve, kadar je dajala nasvete, kako naj se uredi razmerje med različnimi sloji. Kako čudovite enciklike so pisali papeži in poučevali ljudstva in narode pravega človečanskega ravnanja s človekom. Moderna doba nima nekaj praznikov več, ampak škodljivega brezdelja dve, tri, štiri leta! Moderni človek vidi v človeku samo stroj in rabi človeka seveda tudi kot edino le stroj za svoj dobiček ne pa v blagor sobližnjika ter občo potrebo. Kat. cerkev vidi v človeku podobo božjo, ki ima večni namen ; ravno zato se mora ravnati z njim pravično, pošteno, ker je podoba božja, da lahko doseže ta svoj večni cilj in namen. Dokler ljudje ne bodo videli v človeku božje podobe, dotlej ne bo- ko kolikor moreš, samo da te postava ne ujame. Glej polom na vseh koncih in krajih: Umori, uboji, ugrabljen j a, (kidnapes) razporoke, strah pred vojno (vendar pa je bilo nam obljubljeno, da zadnja svetovna vojna, je bila zadnja vojna v človeštvu), porodna kontrola (bela kuga) se množe kakor gobe po dežju. Sreča uhaja iz dežele, kakor ptice v jeseni na jug; pokoja, miru, žari o volj nosti ni. Z lepimi frazami skušajo pobeliti smrdljive grobove; fraza "porodna kontrola" vsebuje v sebi vso veliko umazano reko grdih, negnjusnih in strašnih umorov v lastni družini, ne v posameznih slučajih, ampak na debelo, kjer se v dnu in kali uničuje družina in v do-glednem času popolnoma iztrebi s površja zemlje. Večje grdobe in skrajne gnjusobe si skoraj misliti ne moremo, prav sigurno pa pomeni pogin za človeški rod; vsa ta umazanost in strašno gorje se skriva za nedolžno frazo •"porodna kontrola". Napredni človek v moderni dobi ne ljubi posta; čemu ne bi jeden mesa v petek, saj vendar ni nič hudega v tem? — Znano vam je, da kat- cerkev ukazuje post in vzdržnost mesa gotove dni. Velik svetovnoznan kirurg (surgeon) trdi, Če bi države odredile postave kat. cerkve o postu in vzdržnosti mesta kot zdravstveno, državno, higienično postavo, in bi ljudje držali ta način prehrane (dijeto), bi polovica zdravnikov in kirurgov takoj izgubilo svoj posel (job). Moderni naprednjalc bo morda res tako daleč napredoval in videl, da je kat. cerkev res bila tako napredna stoletja in stoletja nazaj, kot še on daleč ni prišel do tega, in da bo on moral ravno tako storiti, kakor je ona delala, Če hoče napredovati do zaželj enega vspeha; vsaj večji duhovi bodo morda spoznali, da ravno kat. cerkev je edina pomoč in rešiteljica človeštva v teh nepopisnih zmešnjavah v umskem, socialnem ter moralnem življenju nove dbbe; da, ona je prava nosi-teljica resnične izobrazbe, miru, sreče od Jezusa Kristusa kot podlaga in steber Resnice. Med človeškimi otroci žalibog je le premalo znana in zato tudi premalo upoštevana! Moderni iz-preobrnjenci nam to sami zagotavljajo; n. pr. Mr. John Moody, veščak v denarnem vprašanju; Rev. L. Stoddard, nekdanji brezverec in protestantski minister; in drugi nam vsi pričajo, da so mislili,, da je katoliška cerkev zadnji prostor, kjer naj bi iskali resnice in rešitve; čudom so se čudili, ko so prišli v dotiko s kat. cerkvijo, kakšen božji tempelj miru in pokoja so našli. 2.) "Jaz ne verujem ničesar, pa sem boljši kot pobožnjaški cerkvenjak"; oglejmo si to sam tedaj sodi, po le preveč jas- nim razumom! Seneka, rimski nih, vsakdanjih dejanjih in po- pogan, državnik in pisatelj pr. javih. Ta kuga se bolj, in bolj Ki;., se je izrazil: "Nikjer ne Širi tudi med' tukajšnjimi ,soro- najdeš še tako surovega naroda, jaki v meri, kolikor bolj vera iz- ki četudi brez vse kulture, izo-ginja; da je to resnica, kar go- brazbe, da bi tajil in ne pripo-vorim, vidite in slišite sami. |znal bogov, seveda razumnih bogov." ; To je bilo prihranjeno da-da se zbira gruča rabimo, priliko ki nam je na razpolago ne zavrzimo, pa bomo prišli lahko do pravega spoznanja božjega. Ako bomo; prosili Njegove pomoči, nam bo tudi mogoče izpolnjevati vselej njegove zapovedi. A ta Bog je duh — živi Bog — ki ima najbolj popoln razum in najbolj sveto, prosto olj o. Vsakega človeka posebej, vsega človeštva skupaj, je največja dolžnost, tega Boga iskati. Ako Ga iščemo iskreno, odkritosrčno, ne v hinavščini, ga bomo prav sigurno tudi našli, če našli, tudi molili ter Mu služili. Življenje brez Boga je prazno. Sv. pismo nazivi je ljudi, brez spoznanja božjega, ničeve (ničvredne), v pomenu krivičnih kriminalcev; celo njih veselje je pelin, njih pota so posejana s kesom in studom — medtem ko častilci božji celo v svoji žalosti in trpljenju občutijo tolažbo, neredko i veselje. Pred leti sem bil v Rocky Mountains National Parku, ki se prične okrog 70 milj za Denver-jem, Colorado — to je osrčje ameriških Rocky Mountains. Tam se nudi tvojim očem mogočen ter veličasten prizor: Gole, sive skale segajo skoraj v oblake, v svojih grobi j ah in vrhuncih nikakega drevja, vendar pa opa-jLouis kedaj postal Sr. in bi pe-ziš, tu in tam, da se na kakšni' sto val takega, ki bi se mu reklo skalini nabira nekaj zemlje (pr- Louis Jr... z eno besedo, reči ho- sti); v tej prsti se zbira malo seme, to semence začne poganjati majhno rastlino. Nekako podobno bi človek sodil, da so nekatera srca podobna tem golim, trdim skalam, brez čuta za vse, kar je lepega in božjega, vendar pa ni konec tukaj božjega usmiljenja. Božje usmiljenje presija v njih trda srca, kjer polagoma razcvete mala rastlinica božjega spoznanja in življenja. čete, da mora Louis Jr. postati imeniten Slovenec, eden od tistih, katerim bo sedanji nad vse zavedni, slovenski ameriški rod zapustil svojo dediščino. . . Vem, to hočete reči. Vidite, da se dobro razumemo! Toda, ljubi moji, danes vam je težko povedati, da hočete nekaj nemogočega, ampak če stopite z mano k tistim ruševinam, ki sem jih odkril dvatisoč let po tistem Katoliški Slovenci in Hrvatje!:letu, v katerem je Louis obiskal Nazaj v katoliško cerkev, v ka- Blato, me nič ne skrbi, da bi me teri smo bili rojeni in vzgojeni; ne razumeli. . . ona je tista Noetova barka, ki JuHj Nevesekd0) kaj mirno plove in reže valove razburkanega morja. Tam boste zopet našli pokoja in zaslombe. Nazaj v krščansko ozračje, kjer izginjajo črni in temni dvomi. Nazaj k Bogu, v naročje božjega pa hočeš reči?" No, bom pa bolj po domače povedal. Ali res mislite, da je bil nekdaj en sam Apion v Egiptu? Jaz usmiljenja, dokler je čas, čas je,'sem prepričan, da jih je bilo dokler je življenje, po smrti je prav malo manj kot en cel mili. prepozno. Boga moli in Njemu jon. In koliko je bilo potemta-samemu služi. kem njihovih Maksimov Jr. in Kralju vekov, neumrljivemu, 'koliko je bilo Fortunatk in El-nevidnemu, edinemu Bogu, čast [pisk in drugih takih dvestopro-in sluva na vekov veke! icentnih Rimljanov in Rimljank? Tako nekako so se glasile go- Pa tudi tega nikar ne mislite, vornikove besede; upamo, da bo- da je samo en Louis kedaj živel do vsem koristile. E. T. skupine ali Mnogi, ubogi, naši Slovenci so zavrgli vero, češ, jaz čitam ta in v .. , , . ta list; - kaj pa če ta list ne ve dobi, dobro kar piše, ni poučen za- ^ v ^bozne dostno o čemer piše, ali pa akc^f' kfenm ^lagii je brez-laže, kolikokrat se sam lahko bozstvo = to mrtvi bog ~ brez prepričaš, ko bereš v Časopisu o f® ~ , , ,. , , j„| V Siktmski kapeli v Rimu je stvareh, ki so ti dobro znane, da , , . . ... ne poroča prav, ker ne pozna do- * avmm ^»T™ v Op. ur.: —Vsled preobilega gradiva pred prazniki se je zgorajšnji članek zakasnil in ga vsled tega objavljamo šele sedaj.