S takimi uspehi je delavski razred sposoben preobraziti naše celotno gospodarsko življenje
Od 24. julija, ko je Alija Sirotanovič izkopal v ent izmeni 152 ton pre-moga |e minilo pifllh 45 dni. Ceprav je ta čas kratek, so vendar te tabe-ležene mnnge nove. velike image. ne ^mo rudarjev. temveč tudi d?Iavcev ostaiih panog aa&ega gospodarslva. Dejstvo, da se tekmovanje za visoko pro-duklivnosi dela / vsakim dnem bolj šJri, dokazuje. da to tekmovanje oi nek slučajen pojav — dirkanje poedincev pred ostaJirai, — temvet, da lahko postane stalna metoda dela naših delavcev, samo fe se od začetka pravilno organizira. To lahko postnne prav zaradi tega, ker Je izraz visoke politilne zavesti in delbvnega heroi/nia nasih delovnih Ijudi ki vedo. da delajo i* sebe, da * svojim delom poslavijajo teraeije novi. viijt orqanizaci)j dela, ki bo omogočila mnogo večjo proizvodnjo materialnih dobrin za delovne Ijudi   sociaiistifne Jugoslaviie.
V tero tekmovanju dosegajo nasi rndarj) in drugi delavcj take r«eul-tale, kakr&ne do seriaj 5e niso nikoli dosegali. Mnogl od r»Hh izvrSe po več norm dnevno. Kako veliki so uspehi. katere riane* dosegajo na&j dtlovni ljudje. v prvi vrsti rudarjl, pokaie najbolj primerjava teb uspehov z uspeh) sovjetskih rudarjev. Pri tem se moraroo oziratl na dejstvo, da naii rudarjt visoko dvigajo produktivnost dela že v tretjem letu prve petletke — koma| šliri leta po osvobod tvi. — medtent  ko je Stahanov svot prvi rekord »  izko-
^^^pavanju premoga dosegeJ   17 let po Oklobrsk) revolnciji.
^^Hf                     Pregled   sovjetskih   rekordov   v   kopanju   premog«
^^B            Alekse)   Stabanov  (prvi  rekord) .    .    102 tonj   (1935.  let«)
^^H[             Vfiron   D)ukanov.........115 ton
^^H            Koncedalov           .........!25    „
^^V            AJefcsej Stahanov  (drugi re.kord) .   .   .    175    „
^^H            Aleksei Stabanov  (treljj  rekord) .   .   .    227    „
^^H;            Aluksander   Tjurenkov.......669     „
^^^B            Ivan    SUerbinskov........    720     „
^^H            \'ikola|   Viasalov.........801     .,
^^H            N kolaj  Drnjev       .........860 ton  (1948. letal
^^B      V  brigadi  Nikolaja   Drnjeva  \e  delalo 9 Ijudt.  Povprečni  delnvni uHnefc
^^^vsakeqa  posameznika   je  bjl 93.5  ton,  merftem  ko  Je  bi!a  norma  9,1   lon«i.
K,.            Pregled   naših  rekordov   v  kupanju   premoga.
¦^L           24   julija: Alija  Sirotanovir   (Dreza)   152 ton.
^^B            ~y.  |uli)a: Nlkota Skobif (Breza) 166 ton
^^^B             17   avgusta: IbrahJm   Trako (Kakanjl 270 ton,
^^B            17   avgusta: Risto   Mijatovič   (Kakanjl  354 2   tone.
^^Hf            18- avgusfa: Djemal  Ramovie (Kakanj) 442  ton,
^^B            (9. avgusla:  Ethem   Skortf   (Kakanj)   396  ton
^^¦^_       21. avgusta: Dušan  Timotijevič (Sen}ski rudmk)   274 ton   (To  |e naj
^^^^^K           večji delovni  u/Snek  v  rudniku Srbije.)
^^HJ^"        22. avgusta:  Anton  Bičič  |Ra*a|   513  ton.
^^B<            28. avgusla: Alojz   Petek   (Trbovlje)   517.9   ton.
^^^V            31. avgusta- Anton   Bicič   fdrugi   rekocd)   520   ton.
H^P             4. septemhra:  Anton Zagoriek  (Trbovlje)  862 ton.
W             V' britjadi  Antona   Zagorška  je delalo   13 ljadl   Slehemi )•  izkopal   * eni
¦        izmeni povprefno 66.3 tone premoga. norma pa Je bila 6.5 lon.  Iz nidnika ¦* je tekmovanje za visoko produktlvnost dela hitro  ra«tirilo n« gradheno, k«-vmsko.  tekstiJno ter lesno industrljo  in  vedno bolj  *e ^iri na  dnige  paooge gospodarstva.
Tudi luksj delavci visoko presegajo norme in dose^a^o rckordno pro izvodnjo 2. septembra )e zidar Josip Balažek v osmih urch sezidal 40.10 kbn /idu a samo dan poineje ga je prehitel raladlnec Jovan Gemeri. V ofrmtb Br«b je sezida) 53.84 kbtn eidu in s tem potolke) vse dosedanje rekorde />d«A|4 v naSi državj V zeleznrni v Zenicj je Ahmed CarSr s svojo brigado ndpoinU L        M-irtinovo   peč   v   15   oiimifah;   norma   la   polnjenje   pefi   \e   tri   ur«.   Ljva«
¦       Razingei  je v  železarni Store s svojo brigado napolnll Martinovo pet —  prt I'       kattsn  |e norma tri in pol are — v 57  minutah
m             Zahvn\\u\ot  lemu   velikerou   le.kmovanjo,  se   je   proizvodnia   v  nek»tenb
¦        naMh  rudnikih  in  tovarnab ie  *natno povečala   Prof*vodn|o  v  \&m\   *Ora*J« I       v Kaknju so poverali la d!A%. v  vhem rudniku  Bresa la 25%. * v  vseh ntd I       nikih  istrskega  premogovnega   bazena  se  dnevni  plan   presega.   Samo  v  se-
¦        demdnevnem    tel»movanju    livarjev     se    |e    proizvodnja   v  livarai     eavoda
¦        »Aleksander Rankovič« povetala za tez 25%.
I              rekroovanle  ta  visoko   produktlvnosl  dela,  k|  «o ga sproiili  rudarjl   )e
I       tore(   dalo   te   velike   rezultate   Odvisno   |e   sedaj   od   uprav   podtetlj,   psrtti-
¦        skih   in   sindikalnih   organizacii.   da    vsestransko   vzpodbude   pripravljenost. I       visoko polilitno zavesJ in polet našib delovnih Ijndj  ta  nadaljnje rarLlr]en{|e
¦        tekmovanta  na   vsa   nafta  podjetja, da ga   pretvorljo  v gibanje  naiih  deiav-I       cev /a  visoko produktivnost dela, da bi naž prvj petletnj plan uresnffli  pren
rokotn-