258
Naši dopisi.
V Gorici 6. avgusta. — Spet nekaj šolsko-sta-tističnega. Realcev se je podvrglo zrelostni preskušanji 8 (6 letošnjih sedmošolcev, 1 popravljavec in 1 Tržačan, ki je v drugo maturoval). Spričevalo zrelosti odlične je prisojeno enemu, zreli so 4, zavrnjen je 1 za 2 meseca ,   1 za Y2 leta, TržaČan za nedoločen čas.
—   Letnik više realke ima na čelu spisa 1) „Construc-tion der Linien zweiter Ordnug aus umschriebenen Vierecken"; 2) „Die darstellende Geometrie als Unterrichtsgegenstand an Realschulen"; oboje spisal prof. Bar-chanek. — Pripravljavnica srednjošolsko naslonjena na realko je štela v 2 oddelkih 96 laških učencev (Nemca samo 2). V vseh 7 razredih više realke je bilo 182 učencev; Lahov 220, Slovencev 33, Nemcev 29. Šolnina znaša 2615y4 gold. — Novoustanovljeno dekliško učit. izobraževališče je imelo 79 deklet; v 1.—3. tečaia ital. jih je bilo 63, v edinem (1.) slovenskem pa 16 učenk. Zrelih za prestop v viši razred jih je vseh skup 58; zaostala jih je tedaj blizo ena tretjina. Štipendiji so znašali 2600 gold.; 12 kandidatinj je vživalo nekaj posebne podpore. — Z izobraževališčem združeni vadnici ste imeli: dekliška (tako imenovana „nemška" državna šola) 100 učenk , deška trirazredna (nekdanja normalka — o tempora!!) 300 učencev; med temi Lahov 172, Slovencev 128. — Pripravljavnica za moško učiteljišče je štela 12 (slov.) učencev. — Vsa dosedaj našteta uČilišča so se sklenila „ohne Sang und Klang", to je brez šolske svečanosti (pač pa z zahvalno službo božjo), tem sijajniša bode konečno slavnost, ki jo bodo imele mestne ljudske šole 14. avgusta t. 1. — Naše bogoslovskoučilišČe se drži še zmiraj (in prav tako!) starih vakanc, toraj konča šolsko leto a koncem avgusta. — Troje nesreč je prinesel včerajšnji dan. Zjutraj so našli nekega vratarja, ki je sam v začasno prazni hiši bival, mrtvega v postelji. (Zdi se, da je že v četrtek umrl.) Opoldne pa sta se utopila pod Soč-kim mostom 2 dečka  po 9 — lOletna, ko sta se kopala.
—  Ko ne bi bilo preveč vroče (26 stopinj R.), bi se mi lahko spuntali v Gorici: — nič vojaščine nimamo; naša posadka je odrinila v četrtek v Postojno in se 28. dne t. m. vrne.
Iz Črnomlja 5. avg. (Osel po šubu.) 3. dne t. m. pripelje iz Kočevskega mesta občinski sluga z odgon-skim listom po šubu enega osla, kateri je bil lastnina
ciganske rodbine iz Breznika Tančegorske občine, fare Dragatuš. Ciganska rodbina je v Kočevji priprta, zakaj, se ne vč. Kako to, da se je osel brez lastnikov po šubu poslal, se pa tudi ne ve*. Menda Kočevarji niso mislili se norčevati, da so osla morebiti našemu županu poslali. Naš župan g. Klemene, prebrisana glavica, se je branil osla prevzeti. Kaj se je ž njim zgodilo, ne vem.                                                           Ivan Kolbezen.
Iz Ljubljane. (Banke „Slovenije" občni zbor) 3. dne t. m. in njegove sklepe moramo danes na čelo postaviti novicam domačim zato , ker žalosten konec stavijo zavodu, ki je bil, ko mu je rajnki dr. Costa pristopil kot predsednika namestnik, z velicirn veseljem sprejet. Vsaj mi smo se še le potem za ta za zavod nekoliko ogrćli, ko smo videli po pravici toliko spoštovanega rodoljuba banki na Čelu, ki, kakor zgodovina njena kaže, izprva ni bila ,,naše gore list", ampak le tujčeva zloraba narodnega imena „Slovenije" za sebične namene. Nenadoma poči namreč v Ljubljani glas, da se v Celji po nekem Treuensteinu snuje banka, kateri naj bode ime banke „Slovenije". Zvita glava, o kateri reči smemo, da je imela već pojma o bankirjih špekulacijah kakor vsi drugi možje, ki so rojstvu njenemu pristopili za ,,botre" in jih nahajamo v vrsti prvega opravilnega sveta 1872. leta, porabila je dobo švindelna tistih let, v kateri so v Avstriji banke kakor gobe rastle iz tal po dežji. Ime nameravani banki je dal „Slovenija" zato, da mu je lože bilo pridobiti narodnih mož v osno-valni odbor. Al da z delovanjem bankinim v deželah slovenskih nikakor ni bil zadovoljen, kaže to, da je banka segla kar po vsem svetu na Cesko in Ogersko, v Galicijo in Laško itd. itd. in si pravic pridobila brezštevilnih, celo tacih, ki so segale po morji, kjer je zavarovati smela proti škodi tudi blago, ki se prevažava po vodi! Vse to in strašanska potrata o vsem , s čemur se je delovanje bankino pričelo (naj omenimo med drugim le to , da je „pri slonu" 1. 1872. bila „slovesna pojedina", ki je od delniškega denarja snedla 109 gl. 50 kr.!!), nam nikoli ni prav srca ogrelo do banke, dokler — kakor smo gori rekli — nam ni predsedstvo gosp. dr. Coste , ki se je brez vse sebičnosti v pravem pomenu besede žrtvoval banki, upanja dalo, da nastopi dobro gospodarstvo. Al tujec Treuenstein ostal je kača „boa constrietor" , ki ni dopustila, da bi se bila banka „Slovenija" omejila le na dežele slovenske in bi se bilo vpeljalo varčno gospodarstvo, kajti pl. Treuenstein imponiral je zmirom kot „Fachmann", čegar glas je bil odločilen. Pri tacem začetku in takem nadaljevanji ni bilo pričakovati druzega, kot to, da banka ob kratkem prestane, in za delničarje bilo bi res bolje, ko bi bila prestala že davno. — To se nam je potrebno zdelo omeniti zato, da nasprotnikom našim, ki veselja poskakujejo nad nesrečo domačega zavoda, kažemo, da grobokop banki „Sloveniji" bil je tujec. Na grobu njenem moramo pa odkritosrčno pripoznati tudi to , da naši domačini bili so — premalo izvedeni v podvzetji, katerega so se \ lotili.    Non possumus omnia omnes!
V občni zbor 3. dne t. m., ki je imel odločiti osodo banke in kateremu je namesti gosp. Debevca predsedoval gosp. Grasselli, ud bankinega vodstva, prišlo je 47 delničarjev, ki so zastopali 772 delnic. Gosp. Jerič je bral poročilo pregledovalnega odbora, ki je bil v poslednjem zboru voljen za to , da preišče stan banke in poroča danes o njem. Po odborovem izkazku znašajo aktiva 107.559 gold. 37 kr., pasiva pa 83.624 gold. 90 kr., tedaj se je bankino premoženje 14. dne junija t. 1. cenilo na 23.934 gld. 47 kr., a če se se 5000 gold. z gub do konca julija meseca odšteje, prav za prav le 18.934 gold. 47 kr.
Po zaslišanem tem poročilu poprime dr. J. Bleiweis besede in po kratki motivaciji naslanjaje se na bridko poročilo zaupnega odbora odločno govori proti novemu doplačanju in konečno stavi sledeči predlog: „Občni zbor naj sklene likvidacijo banke Slovenije in v smislu §. 66. bankinih pravil voli likvidačno komisijo. Tej komisiji se nalaga, da stopi v dogovor z različnimi zavarovalnimi družbami in v prvi vrsti z banko „Slavijo" zarad prodaje zavarovalnega posla ter to prodajo hitro izvrši pod pogoji kolikor mogoče za delničarje ugodnimi."
Predsednik po tem govoru omeni, da v prvi vrsti današnjega programa stoji nasvet za doplačanje; o tem se bode tedaj naprej glasovalo, in če ta pade, potem pride na vrsto dr. Bleiweisov predlog.
Gosp. Klun ni za likvidacijo, boječ se neugodnih nasledkov ter nasvetuje, naj zbor v načelu sklene doplačilo, upravnemu svetu pa naj se naloži, da skuša banko „Slovenijo" kmalu prodati.
Dr. Blei weis mu odgovarja, da to bilo bi zopet odlašati nujno rešitev za več časa, po katerem bili bi čez leto in dan zopet tam, kjer smo danes. Ce vdru-gič doplačamo, se s tem ne rešimo tretjega vpla-čanja in tako dalje do celega zneska po 200 gold. za / akcijo. Modrejše bili bi ravnali, ko bi bilo že pred-•    lanskim namesti doplačanja sklenili likvidacijo.
Predsednik Grasselli omeni, naj po §. 66. pravil namesti likvidacije se reče raji razdruž ba; dr. J. Blei weis ne nasprotuje premembi besed in to tem manj, ker stvar ostane ista po §. 66. pravil, ki pravi: ,,ako se društvo razdruži, voli občni zbor likvidačno komisijo", in to komisijo hoče dr. Blei weis.
Ko še g. inženir Vošnjak iz Štajarskega govori v smislu dr. J. Bleiweisa, je prišlo na glasovanje: ali naj se doplača ali ne? Predlog za doplačanje je padel s 562 glasovi proti 210.
Zdaj je prišel na glasovanje predlog dr. J. Bleiweisa, ki je bil sprejet z ogromno večino 589 glasov proti 11, ker tudi g. Klun in večina onih, ki so poprej v smislu njegovega nasveta glasovali za doplačanje, so glasovali zdaj za dr. Bleiweisov predlog. Le 11 glasov je ostalo upornih.
Brž potem se je po §§. 66. pravil volila 1 i k v i-dačna komisija, in sicer trojica iz opravilnega sveta, trojica iz vrste delničarjev, in izvoljeni so bili gospodje: Debevec, Pakič, Potočnik, Vilhar, Scholl-mayr in Jerič.
Ta komisija se je brž drugi dan lotila svojega važnega posla, ki ga jej je občni zbor 3. dne t. m. z zaupanjem izročil, da resi stvar po predlpgu dr. Bleiweisa, to je, da se delničarjem reši, kar koli se rešiti da.    Za prvomestnika si je izbrala g. Potočnika.
Po §. 68. pravil ima ta komisija, katera ima zdaj vsa bankina opravila v svojih rokah, brž ko jej bo mogoče, sklicati še en občni zbor, kateremu poroča o svojih dispozicijah. —
Da ono zavarovalno društvo, katero zapuščino banke „Slovenije" prevzame pošteno in neodrtinsko, si samo sebi s tem za prihodnost v deželah slovenskih naklone veliko korist, ni dvombe po pregovoru, da „roka roko umiva". Pri tem mislimo v prvi vrsti na narodno banko „Slavijo", ki ne bi — to jej moremo zagotoviti — ravnala sebi na kvar, ako bi hotela biti pastorka zamrli banki „Sloveniji".
— (V odborom seji družbe kmetijske 6. dne t. m.)f kateri je predsedoval baron Wurzbach in v kateri sta pričujoča bila gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, so se razdelile državne podpore za sira rije,  za vrte ljudskih šol in pa za
vodnjake. — Kompetenti za sirarije so bili trije; enoglasno je bila podpora dovoljena družbi s i rar s ki, ki seje letos ustanovila v Bohinjski Bistrici in že tako izvrsten sir izdeluje, da ga je odbor, kateremu ga je gosp. Mesar nekoliko za pokušnjo poslal, živo pohvalil; — prošnji druzih dveh kompetentov se boste še le rešili po sprejetih pozvedbah. — Ali naj naš ne-utrudljivi pospešitelj kmetijskega napredka g. Mesar o sirarstvu letos podučuje v Kranjski Gori ali v Bohi nji, je tudi odvisno še od nekaterih pozvedeb. — Podpore za vrte ljudskih šol je prosilo 10 šol; na 2 prošnji se odbor ni mogel ozirati zato, ker dotični šoli še nimate lastnih vrtov, kar je v razpisu rečeno bilo; — vseh druzih 8 šol je dobilo podpore od 50 do 100 gold., namreč šola v Postojni, na Jesenicah, v Starem trgu, v Osilnici, v Senožečah, v Horjulu, v Preski in na Vrhu. — Za podporo v napravo vodnjakov se je oglasilo 14 prošnjikov. Na 2 prošnji se ni mogel ozir jemati, ostalih 12 je dobilo podpore od 80 do 100 gld., namreč občina v Bohinjski Bistrici za napravo 2 vodnjakov na planini Ja-vorniški, — občina v Sred nj i vasi za napravo 2 vodnjakov na Gorjuski planini, — Gaberje, Sambi je, Prem, Žeje, Skril, Kot, Podpeč v Dobrepo-ljah, Brezovic in Polom. — Potem je bil določen nakup Muricodolske in Bel anske goveje živine (nakup Ukviških oväc je že prej odločen bil); dražba sive živine bo v Ljubljani, rdeče pa v Kranj i; čas bo ob svojem ča3u po „Novicah" oklican. — Po končanih teh obravnavah je bilo še sklenjeno c. k. dež. vladi priporočati dovolitev naprošenih sejmov v St. Vidu nad Ljubljano, v Stopiču in Račni. — Gospodje Ferd. Ambrož, c. kr. rudarski oskrbnik v Idriji, dr. Jenko, rudarski zdravnik v Idriji in Janez Ur ban če k, župnik v Krašnji, so bili za ude v družbo sprejeti.
—   (Deželni odbor) je z ozirom na čedalje večo potrebo obilniših prostorij za uboge bolnike kupil na spodnjih Poljanah ono hišo, katero je že zdaj več let za podružnico bolnišnice v najemu imel.
—   (Na živinski sejm tukajšnji) 8. dne t. m. so pripeljali zopet mnogo živine. To priča , da je ljudćm ta nova naprava všeč. Da bi le še tudi obilo kupca bilo! Med^ konji pa je g. Skale našel popolnoma smrkavega iz Smarij , ki je bil nemudoma v živinozdrav-nišnico gnan, da se zabrani okuženje druzih.
—  Da narodne zastave niti Kranjske niti druge ne vznemirijo nemškega Korotana, ne sme po zapovedi Celovškega c. k. deželnega predsedstva nobeno društvo, kakor je sicer navada, priti k Janežičevi svečanosti s kakoršno koli zastavo. Blagi profesor Janežic, ki se nikdar ni gibal na političnem polji , se pač mora zdaj na unem svetu čuditi, ako policija spomin na literarno delavnost njegovo   prevrača na politično demonstracijo!
—  (Ogenj v Logatcu) je včeraj dopoldne zarad silne sape in pomanjkanja pomoči strašno škodo naredil v 4 vaseh. Pravijo, da je pogorelo nad 60 hiš in 100 druzih poslopij. „Laibacherica" danes pisari , da je po tem ognji banko „Slovenijo" zadelo 80.000 gold. škode. Nasproti temu pa poroča upravnik „Slovenije" iz Logatca tukajšnjemu vodstvu , da od zavarovancev pri banki „Sloveniji" je pogorel samo eden, ki je zavarovan pri njej za 400 g«>ld. — Mogoče , da je še kateri drugi prizadet; al za 80.000 gold. je pogorelo ,,Sloveniji" le v možganih „vredništva Laibacherčnega", če so mu — pa menda ne — zgube Turške še kaj možganov pustile! Kaj poturčena „Laibacherica" želi banki „Sloveniji", to se je v ognji Logaškem prav očitno pokazalo.
259
—   {Iz Bleda) se nam poroča, da prihodnji petek zapusti nadvojvoda Ludevik Viktor, najmlajši brat cesarjev, ta kraj, v katerem je več tednov radostno bival. V četrtek zvečer, pred odhodom njegovim, mu napravijo krasno osvečavo na jezeru z godbo, katero bo vršila nalašč iz Ljubljane poklicana vojaška kapela.
—  {Gosp. Tribuzzi), bivši c. kr. okrajni glavar v Crnomlji,   že več časa na dopustu v Vipavi,  ie te dni
¦j ¦                        *                                                                                             *¦                                                 L                  7      J
ondi umrl.
—  Tudi „Novice" so unidan po druzih listih oznanile smrt gosp. dr. Jordana, bivšega vrednika „Zukunft'^. „Politiki" pa je dr. Jordan iz Meidlinga poleg Dunaja sam^pisal, da je zdrav in čvrst ter da ne misli še umreti. Časniki se dandanes res tako lažejo, da je popolnoma resničen nemški pregovor: „er lügt wie gedruckt". Bog živi dr. Jordana!
— {Veliki koncert) v dežel, gledališči nameravajo dati jutri (četrtek) 10. avgusta trije prvi članovi narodne opere Zagrebške gospa Milka Gerbičeva in gg. Franjo Ger bi c in Jos. No 11 i — obadva rojaka naša, katerih imeni ste dobro znani slovenskemu občinstvu. Sodelovali bodo iz prijaznosti nekateri tukajšnji godbeni umetniki in   se   nam obeta zanimiv program.
—  {„Beseda") na korist gosp. Stöcklnu v četrtek na čitalničnem vrtu se je lepo izvršila. Gosp. Nolli si je s svojo arijo iz „Ernani" pridobil burno pohvalo, ravno tako novi kvartet (gospodje Meden, Stöckl, Schulz in G e cel j). Gosp. Schulz ima krasen in močan bariton; veselimo se ga večkrat slišati.
—   {Pobirki iz časnikov.) „Turškemu listu" ni všeč pritožba „Novic", da se na Gorenskem imena postaj Rudolfove železnice ne izklicujejo tudi slovenski.   „Železnice —   pravi —  so   obrtnijske   naprave   in   nimajo namena ne za slovensko, ne za nemško reč propagande delati." — Dobro!   Al ravno zato morajo ozirati se na občinstvo (ljudstvo) in skušati, da mu v vsem vstrezajo ker s tem , da mu služijo,   svoj pravi namen dosežejo. Abotna in drzna pa je trditev „Turškega lista", da so ljudem, ki se po tej železnici vozijo,  nemška imena postaj že znana.    Kaj   tacega  naj   gre  pravit  svojim prijateljem Turkom, pa še ti mu ne bodo verjeli! Nam se zdi   popolnoma  odveč,   staviti   ga  v tem   obziru na laž. —  Gosp. Kluna mora „Turški   list"   še   enkrat v nesramna   svoja   usta   vzeti   in  sklepa   svoje   besedovanje, v katero mora pomešati, se ve da, tudi „ustavo-vernega"   sedanjega   škofa,   s prav  Meklenburškim ali Turškim stavkom, češ, da „so še zdaj renitentni ljudje na svetu, ki bi bili mesto beneficija zaslužili palico." Tega mnenja smo tudi mi,  le   da  stavek nekoliko p o-pravimo,   namreč:  Pri nas je veliko ljudi, ki bi zavoljo kljubovanja,   zasramovanja  in  zatiranja naroda našega, ob čegar žuljih žive, mesto više ali manje plače    « zaslužili palico — ne enkrat,  ampak vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer.    Adres teh ljudi  nam   ni  treba  naznanjati „Turškemu listu", ker so mu prav tako znane, kakor nam.    Sicer pa  enkrat vsak   dobi,   kar zasluži,    i Gospod Klun ima že beneficij,  različni  renegati in re-    , nitenti pa še ne tega, kar jim grč — palice.                      {
fSsŽ^ Legitimacijne karte) za znižano vožnjo po Ru-dolfovi železnici k Janežičevi slavnosti so že tukaj in se dobijo v pisarni gosp. Franjo Ravnikarja, deželnega blagajnika.                                                             (
260