Hladníkia 10: 29-40 (1998) 41 Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Slovenije anni 1999 spectantes Tone WRABER Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Izvleček: Pri obdelavi nekaterih družin za novo izdajo Male flore Slovenije (1999) so se izkazale kot potrebne spremembe v taksonomskem statusu nekaterih vrst, ki naj jih legitimira naslednja objava. Abstract: During the preparation of some of the families for the new edition of the Mala flora Slovenije (1999) the following taxonomic changes of some taxa had to be introduced. Pri obdelavi nekaterih družin za novo izdajo Male flore Slovenije (1999) so se izka- zale kot potrebne spremembe v takso- nomskem statusu nekaterih vrst: Iris pallida Lam., Encycl. Meth. Bot. 3: 294 (1789) subsp. illyrica (Tommasini) T. Wraber, comb, nova Bas.: Iris illyrica Tommasini, Veg. Isola Veglia 63 (1875), nomen solum, descr. ap. A. Kerner, Osterr. Bot. Zeitschr. 21: 225 (1871) Spoznanje o veliki podobnosti nekaterih južnoalpsko-severozahodnobalkanskih peru- nik (prim. TRINAJSTIČ 1976!) in njihovo po- drejanje najprej opisanemu taksonu Iris pal- lidaje nujno pripeljalo k temu, da smo vanj vključili - na stopnji podvrste - tudi ilirsko peruniko. Ko WEBB & CHATER (1980: 91) ilirsko peruniko obravnavata pri vrsti I. palli- da, pravita: "In N. W. Jugoslavia plants are usually intermediate between the two subs- pecies" (I. pallida subsp. pallida in I. p. sub- sp. cengialii, op. T. W.), kar govori v prid novega taksonomskega statusa ilirske peru- nike. Ime Iris illyrica bi bilo ob objavi nomen nudum, če ga ne bi legitimiralo Tommasi- nijevo sklicevanje (TOMMASINI 1875: 81) na opis te perunike pri KERNERJU (1871: 231). Ta je - po herbariziranih primerkih, ki jih je dobil od poznavalke reške flore A. M. Smith z otočka Sv. Marko med Kraljevico in Krkom, ter živih, poslanih od M. Tommasi- nija tako z Draščice nad Trstom kot z istega nahajališča, a gojenih v vrtu v Trstu, a tudi z že omenjenega otočka - natančno navedel njene razlikovalne znake nasproti vrsti I. cen- gialti, a je ni poimenoval, saj ni vedel, ali ni morda identična z že znano vrsto I. pallida, čeprav se mu ta možnost že tedaj ni zdela ve- rjetna oz. je skoraj verjel, da gre za vrsto I. clusianaTausch. TOMMASINI (1875: 81)je to možnost zavrgel in kraško-severnojadran- sko vrsto krstil za Iris illyrica. Leontodon hispidus L., Sp. Pl. 799 (1753) subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb.) T. Wraber, comb. nova Bas.: Leontodon brumatii ("Brumati") Schiede ex Reichenb., Fl. Germ. Excurs. 253 (1831) Malo znan takson iz oblikovnega kroga zelo polimorfne vrste L. hispidus, ki jo zdaj večinoma delijo na podvrste. Vanjo kot po- dvrsto uvrščamo tudi takson, razširjen na ozkem območju v prigorju Julijskih in Kar- nijskih Alp, npr. ob Nadiži (Slovenija: med starim robidiškim mostom in Napoleonovim mostom, Italija: San Pietro al Natisone/Špe- ter Slovenov, Ponte del Diavolo/Hudičev most v Čedadu), kjer uspeva v zelo značilnem okolju (na obrečnih skalah, ki jih občasno oplakuje rečna voda. Zelo verjetno so takšne razmere tudi na nahajališču pri Sequalsu ob 42 T. WRABER: Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Slovenije anni 1999 spectantes Meduni ("sulle rocce umide", vendar "in for- smo mnenja, da sicer drobni morfološki znaki, ma meno tipica" (GORTANI & GORTANI skupaj s horološkimi, omogočajo dokaj za- 1906- 464) Ali so takšne tudi na nahajališčih nesljivo razlikovanje podvrst znotraj vrste P. ob spodnji Soči (Ronchi/Ronke, Monfalco- alpinum. Ena od njih je tudi Petkovškov alp- ne/Tržič), ki jih omenjata ista avtorja, ne ski mak. vemo. Vsekakor lahko rastlina raste tudi zu- naj neposrednega vpliva vodnega oplako- Saxífraga exaraía Vili., Prosp. PI. Dauph. 47 vanja, kakor smo jo videli na skalah ob cesti (1779) subsp. atropurpúrea (Sternberg) blizu vasi Učja na severnem pobočju Vel. -p Wraber, comb, nova Muzca, na italijanski strani istoimenskega gas • Saxífraga moschata Wulfen m Jacq., mejnega prehoda. Zaradi svojevrstnega ra- Misc. Austr. Bot. 2: 128 (1781) var. (g) stišča ima POLDINI (1991: 821) ta takson za atropurpúrea Sternberg, Revis. S axifr. 41 samostojno vrsto. (1810) Vrsto je očitno prvi poimenoval malo zna- ni C. J. W. Schiede (1798-1836) in jo spo- Saxífraga exarata Vili., Prosp. Pl. Dauph. 47 ročil avtorju dela Flora Germanica Excurso- (1779) subsp. carniolica (Huter) T. ria H. G. L. Reichenbachu. Ta jo je objavil Wraber, comb, nova kot Leontodon (Apg.) Brumati Schiede, pri ßas • Saxífraga moschata Wulfen in Jacq., čemer ni jasno, v kateri rod jo je postavil Misc. Austr. Bot. 2: 128 (1781) var. Schiede, Apargia ali Leontodon. carniolica ("Carniolica") Huter, Österr. Bot. Zeitschr. 55: 195 (1905) Papaver alpinum L., Sp. Pl. 505 (1753) subsp. victoris (Škornik & T. Wraber) T. Tudi lastne izkušnje pri določanju vrst Wraber, comb, nova Saxífraga exarata in S. moschata s. lat. go- Bas.: Papaver victoris Škornik & T. Wraber, vorijo v prid stališča o združitvi obeh vrst v Biol. vesta. 36 (3): 82 (1988) eno, kiji seveda pripada ime najprej opisane. Ne moremo pa se strinjati s tem, da ALDÉN Razlike med posameznimi taksoni sre- & STRID (1986: 371) vrsto S. moschata sma- dnje-južnoevropskih alpskih makov so majh- trata p0p0in sinonim z vrsto S. exarata in ne in je zato njihovo taksiranje bolj primemo taic0 UVeljavljata "utrujeno" taksonomijo. na podvrstni kot na vrstni ravni. Do takšnega Bližje nam je stališče (WEBB 1993: 453), ki spoznanja je pri kritični obdelavi alpskih ga podpirajo tudi lastna opazovanja v več makov prišel KADEREIT, ki najprej (1990: območjih srednje- injužnoevropskih gorovij, 79) priznava 8 podvrst znotraj edine vrste po iverem sta oba taksona podvrsti iste vr- Papaver alpinum, a jih pozneje (1993: 301) ste Vsekakor pa je v njenem okviru treba vse vključuje ("incl") v to edino vrsto in tako razlikovati še več drugih, v Evropski flori na mah odpravi z v 2 stoletjih pridobljenimi neupoštevanih podvrst, na ozemlju Slovenije spoznanji. Na podlagi lastnih izkušenj z alp- torej že j^go znana jn dobro ločena taksona skimi maki v Sloveniji, kjer je - na majhnem (PRAPROTNIK 1982), ki ju - v skladu s po- ozemlju - zgostitev različnih alpskih makov vedanim - taksonomsko podrejamo vrsti S. v njihovem celotnem arealu sploh največja, exarata. Literatura: ALDÉN, B. & A. STRID, 1986: Saxífraga L. In: A. Strid (ed.), Mountain Flora of Greece 1: 359-: GORTANI L. & M. GORTANI, 1906: Flora Friulana con speciale riguardo alia Carnia 2. Hladnikia 10: 41-43 (1998) 43 KADEREJT, J. W„ 1990: Notes on the taxonomy, distribution, phylogeny and ecology of Papaver alpinum L. (p'apaveraceae). Bot. Jahrb. Syst. 112 (1): 79-97. KADEREIT, J. W„ 1993: Papaver L. In: TUTIN, T. G. & al. (eds.), Flora europaea 1 (ed. 2): 297-301. KERNER, A., 1871: Ueber/m Cengialti Ambrosi. Österr. Bot. Zeitschr. 21: 225-231. POLDINI! L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. PRAPROTNIK N 1982: Saxífraga moschata Wulfen v Sloveniji. Scopolia 4: 1-13. TOMMASINI, M., 1875: Sulla vegetazione dell'isola di Veglia e degli adiacenti scogü di S. Marco, Plavmk, e Pervichio nel Golfo del Quarnero. Trieste, 7-88. TRINAJSTIČ, I., 1976: Beitrag zur Taxonomie des Iris pallida Komplexes. Biosistematika 2: 67-78. WEBB, D. Á, ¡993: Saxífraga L. In: TUTIN, T. G. & al. (eds.), Flora europaea l(ed. 2): 437-458. WEBB] D. A. & A. O. CHATER, 1980: Iris L. In: Tutin & al. (eds.), Flora europaea 5: 87-92. HWläM