173. Sttiilki.
I Ijvbliui. i Mrtik 1. nguti NIL
II. liti.
.Slovenski Narod'
mm Arstro-Ogrsko:
celo let« skupaj naprej . . K SO — pol leta     w       n ■ 25
ccut leta   r      m    . .   , ^5(j
valja pa posti:
za Nemčijo: celo leto naprej   ....   K 53 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  ....  K 00 —
glede imaratov se naj priloži za' odgovor dopisnica ali znamka, (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it S, telefon it. ti.
UKaJa vsak dan svaCar lav*
Inserati se računalo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora.
Mori aaročnlki naj pošljejo aaročaiao redat   0%T P© nakaiatcL tN It aano pisnete aaročbe brez poslatre dettrjt se ae ntrent aiktktr ozirati. „Narodna tiskarna" teleloa it •!.
celo leto naprej pol leta m
•Slovenski Narod" velja i
dostavljen na dom ali če so hodi
. . . . K 48*— I četrt leta „ .....24*— I na mesec „
Posamezna Številka velja 30 vinarjev
OradnUtvo
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Knaflova ulica it S (v L nadstr. levo), iololaa ti 14
in
wmi    Mniih pismo.
(Govor   poslane;:    dr. S m o d i a k e v državnem /.boru dne 16. Julija t. I.)
IV.
v očigled te izjave, v očigled tisočem in tisočem narodnih izjav s stoti-suči podpisov za jugoslovansko državu, v očigled dejstvu, da od vseh 250 jugoslovanskih poslancev v monarhiji ni niti 20 takih, ki bi  se ne strinjali v
sem ž zahtevo po zjedinjeuju od njih zastopanih Slovencev, Hrvatov in cSr-bOV V enotno, svobodno državo, vprašano mi. kako je mogoče, da oficijelni
rgani še vedno trdijo, da naš narod ne mara takega ujedinjenja, ampak da stremi za delno rešitvijo, ki bi ga pustila v dosedanji odvisnosti od Nemcev in Madžarov. Sicer pa lahko v \ s a ke m času nov f o rm a 1en , seveda v v s a k e m oz i r u p o p o l-n o m a svoboden plebiscit še enkrat in ako treba stokrat potrdi, da tvorijo od maja lanskega leta naprej zastopane jugoslovanske aspiracije željo in zahtevo p r e t e / -ne večine našega naroda. (Tako je!) Sicer pa to niso nikake nove aspiraciije. Že ves čas, odkar smo izgubili narodno samostojnost, se kaže pri nas kakor pri malokaterem drugem narodu v vseh panogah narodnega življenja, v narodni poeziji, v umetnosti in v politiki, težnja za osvobojenjem in zopetnim združenjem po kruti usodi ločenih bratov. (Medklici in nemir.) Podpredsednik Simonovici: Prosim, gospodje mir! (Daljni medklici in nemir.) Poslanec dr. Smodlaka nadaljuje: Omeniti hoćem le tri imena slavnih in velikih ljudi našega naroda: Oundulić, ugledni patricij 17. stoletja iz Dubrovnika, naš največji pesnik, nas je uči!, naj ljubimo svobodo in svoje slovanske brate; Kaeić. dalmatinski redovnik iz 18. stoletja, čigar pesmarico najdete v vsaki kmečki bajti, je opeval našo narodno preteklost in postavil v središče slavne slike iz naše zgodovine pravoslavne srbske carje, čeprav ie bil sam katoliški duhovnik, Strossmaver naposled, svetovnoznani hrvatski škaf iz 19. stoletja, je posvetil celo svoje življenje, vse svoje bogate dohodke in svojo izredno nadarjenost kulturnemu ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovence.. Njegovo delovanje je rodilo kot 'Tel sad današnji mogočni jugoslovanski pokret. Krona njegovega dela je naša akademija znanosti in umetnosti, ki obstoji že nad pol stoletja — in veste pod katerim imenom? Pod onim imenom, o katerem pravite, da smo ga šele sedaj iznašli; pod imenom jugoslavenska a k a d e m i j a«. Po statutih te akademije potrdi vsakokratnega predsednika cesar in kralj v svoji lastnosti kot kraJj Hrvatske. Kljub temu nočejo priznati ogrski ministri eksistence jugoslovanskega naroda in upravičenosti jugoslovanskega imena. (Čujte, čujte!) Tudi oba imenovana pesnika iz naše preteklosti ne delata razločka med Srbi, Hrvati in Slovenci. Imata jih za člane enega in istega naroda, za katerega sta rabila že takrat pred večimi stoletji skupno ime »Slovinci«. ki odgovarja po svojem zmislu današnjemu izraza »Jugoslovani .
Odkar so prišli Jugoslovani v času od 6. do 10. stoletja v svoja sedanja bivališča, jih razni papeži, nemški cesarji, arabski učenjaki in bizantinske oblasti v vseh historičnih dokumentih označujejo za enoten narod z imenom • Slavi«, »Slavenu ali »Slavoni■<. Imeni »Srb« in »Hrvat se pojavita šele mmv go pozneje. Pomeni ata najprej državljansko pripadnost, pozneje postaneta sicer narodni imeni, ne moreta pa se razširiti Čez ves narod. V onih delih, ki Kiso pripadali niti hrvatski niti srbski državi, se je prvotno ime ^Slovinci« ohranilo še zelo dolgo, pod identičnim izrazom: »Slovenci« celo do danes. Tudi tujci so smatrali Jugoslovane vedno za en narod m jih tako tudi označevali. Ker niso imeli, oziroma niso poznali skupnega imena, so kovali razne skupne označbe kakor Ilirci, ilirski Slovani, »adranski Slovani, jugozapadni Slovani. Preprosto ljudstvo v Italiji imenuje vse -Jusroslovane brez razlike Schiavoni — kdo ne pozna znamenite »Rive degti Schiavoni«? — Imena Srb ali Hrvat kol narodna imena so priprostemn Italijanu ■eanaaa.
Z a g r e b, 29. julija,
Podban dr. Vinko Kriškovič je torej podal demisijo. S tem stopa s političnega pozorišea ali začasno ali za vedno, se ne ve — - mož, ki so ga nekateri imeni ►vali »zli duh hrvatsko - srbske koalicije . Dr. Vinko Kriškovič jc profesor upravnega prava na hrvatskem vseučilišču in eden najboljših poznavalcev svoje stroke; zato je on bil sekcijski šef uprave ali hrvatski notranji minister« brez tega naslova. Prepričan unionist je bil že od nekdaj in je prav zato lahko veljal madžarski vladi za nekakšen zalog »zanesljivosti sedanje hrvatske vlade. Sedaj je odšel, na naglem in brez \idnega političnega povoda. Nekateri govore, da zaradi slabega zdravja, drugi. da /aradi osebnih in stvarnih« nasprotstev proti banu. Kakšna so ta stvarna« uasprot-stva. nikdo ne pove in bržčas tudi nik-do ne ve.
Za novega podbana pride, kakor se ie svoječasno mnogo govorilo, menda dr. Danilo Dimović, politično izvanredno prevejan in sposoben človek, pred kratkim še vodja srpske prej oportunistične stranke v Bosni. Kadar govorim ž njim, me po izrazu svojih oči, po svojem obrazu, tihem mirnem in prepričanem razlaganju živo spominja na pokojnega dr. A. Dermoto. Z Dimovičem bi koalicija na znotraj gotovo pridobila.
Toda za enkrat ni akutno vprašanje, ali bo dr. Dimovič ali kdo drugi novi podban, nego ali ostane sedanji ban ali pojde. Malokateri ban je že tolikrat "šel« in vendarle ostal, nego sedanji. Pri tem pa se nikdar ne ve, kdo je zapravo oni, ki bi ga rad odstranil. Vsake tri mesece se pojavi vest: Na Hrvatskem je kriza. Velik halo, vsi stikajo glave, ban se pelje v Pešto. včasih tudi na Dunaj krize ni. Ban ostane. To pot je stvar bila malo ostreja. Celo madžarsko novinstvo je kakor na komando zalajalo: Na Hrvatskem ni reda! Ban mora proč! Hrvati silijo proč od matere zemlje«, ».Juoslovan-ska hidra dviga glave« itd. itd. Pri tem so prodajali Madžari o Hrvatih take oslarije, da jih še kakšen »California Daily Weekly« ne bi. Nič, prav nič se ti ogrski novinarji niso med vojno naučili, danes jim je Hrvatska še vedno del Ogrske, provinca, in niti ona trohica samostalnosti jim ne gre v glavo. Ugleden Madžar - menda baš Andras-sy, če se ne motim — je svoječasno rekel, da se ogrski listi bavijo s Hrvatsko le. kadar se je zgodil kakšen škandal. In kakšen škandal se je zgodil sedaj?
Anton pi. Mihalovich je sedaj že nad leto dni ban. V poslednjem letu se je marsikaj izpremenilo, zlasti pa v srcih in glavah naroda. Seveda ni to niti banova zasluga niti njegova krivda, ker nimajo vse te premembe mnogo stika z vlado. To je v zraku. Bacillus jugoslavicus, in vojni vihar ga raznaša dalje. Frankovci hočejo ta bacillus iz-lečiti in rešiti Hrvatsko — za sebe. To so oni že vedno hoteli, pa so zato hodili k Potioreku in Conradu von Hotzen-dorfu, v Tešin, v Pešto, na Dunaj, Sarajevo in na razne militerkomande, pisali memorande, pisma, konte tirali itd. Posebno so se odlikovali konfident dr. Vladimir Sachs, redakter »Hrvatske«, odvetnik; saborska poslanca dr. Ivica Frank in dr. Aleksander Horvat, ter policijski uradnik Košutić. To delovanje je bilo banski vladi že dolgo znano, in ko so sedaj Frankovci zopet enkrat krošnjarili s svojo robo in udanostjo po svetu ter denuncirali, da se je kar kadilo, je ban z odločno gesto predal manjši del materijala javnosti. S tem je za nas^odkril smrdljivo greznico stare politične korupcije. Od veleizdajske-ga procesa žalostnega spomina, od blamaže friedjungovščine pa do tega odkritja je samo časovna razdalja, bistveno se pa te mahinacije krijejo. Narodni elementi naj bi se onemogočili, na vlado naj bi prišla najčrneja reakcija, oni, ki so svoječasno sestavljali tu doma legiie (pozdravljeni od Lampeta do SusterŠiča in podpirani od njega s pararelno akcijo, ki se se danes nadaljuje). Ban je odkril narodno veleizdajo. To je storil tem lažje, ker je med tem šel tudi Conrad pot Potioreka in ker ie sedaj sploh nekam južnejša kH-sna vad Srednjo Fvropo . . .
Nasproti Ogrski to seveda ni bilo nikakšno odkritje. Tam so vse to že zdavnaj vedeli. Odobravali niso, ker je Tiszov persekucijski sistem vendar drugačen, nego je bil Stiirgkhov: Vse to ti dam. če pred me padeš in me moliš . Odtod na Hrvatskem narodna vlada z vedno neizgovorjeno grožnjo armature in komisarja, toda samo z grožnjo.
Frankovcem se je zahotelo do korita, a politično oni niso všeč Madžarom, ker so centralisti, ker bazirajo svoje koritarstvo na Dunaj in na vojaški centralizem. Ce imajo Madžari izbe ro, so jim Frankovci končno le še večje zlo. Ne vedo, ali se jih lahko pozneje še odkrižajo in z lumpom^ treba po Foucheu imeti posla le, če drugače ne gre. Drugače pa gre, zato najbrž ban ostane. Vprašanje njegovega odhoda ni aktualno.
Četna ves vriše? Ali so Frankovci uplivali na podmitljivi ogrski tisk, ali so tu še druge intrige vmes, to je težko razpoznati. Oficielna korespondenca je banovo demisijo dementirala, odšel je formalno le podban. vsi drugi dogodki so pa še v temnem krilu bodočnosti.
Po nekih dogodkih poslednjih dni bi se morda vseeno dalo sklepati, da postajajo v Pešti nervekni in kakor bi hoteli tam doli napraviti red . Toda to je postransko. Ves naš narod in ves svet preživlja danes krizo, morda največjo v svoji zgodovini, krizo, o kateri nikdo ne ve, niti kako se bo razvila niti kako končala. Gotovo je samo, da nje razvoj ni in ne bo idiličen in da bodo potresi, ki nas še čakajo, buril c i iš i o d o n i h .ki s o z a n a m i. Vojna ne bo končala tako. kakor sedaj živi, v letargiji. Človek bi moral zares živeti v pustinjah z glavo v pesku, da ne vidi. kako so drugod i n p r i n ;i s zavnlovilc narodove mase do svojih globin in s kakšnimi nadaini in s kakšno odločnostjo pričakujejo bližnje bodočnosti. Ce pomislimo vse to, se nam zdi banska kriza nekaj malenkostnega. Za sedaj naj Madžari »tu doli delajo red-, če hočejo. dokler še gre. Potem si ga napravimo sami.
Grozdje je sicer še vedno prekislo in tudi v. Shekovi in Pilarovi načrti so menda padli v vodi. Avstrijski generalni štab in glavni stan ta hip nimata dovolj politične sile, da izvedeta »državni udar«, ter imata poleg drugih nevšečnosti tudi še posla s trdovratnimi Ogri, ki so potom Urmanczvjeve interpelacije malo poropotali po vodstvu in zahtevali za sebe več generalov, več moči, več. več, več . . .
Vkljub temu pa bi Madžari zelo radi dobili Bosno. Posebno se jim hoče bosanskih rudnikov in host, pa tudi sicer     Dalmacija in morje sta blizu . . .
V svečanu je mejni grof Pallavicini potoval v Mostar in Sarajevo ter prišel v dotiko z vsemi vodilnimi službenimi in »konfesionalnimi« osebnostmi. Potem je s svojim poUtičnim musterkofrom prišel katoliški škof Varadi, da pridobi (katoliške) Hrvate za Ogre, a raz ven tega so potom brojnih emisarjev in še posebno po sarajevskem pravoslavnem metropolitu Setici pričeli veliko agitacijo pri bosenskh Srbih. Na Khuenov način to je, da razdele Srbe od Hr-vator in obljubijo prvim vse mogoče ugodnosti, upravne, ekonomske, obetajo v Bosni — čisto srpski kurz (dočim Hrvatom obetajo čisto hrvatski kurz).
V Pešti so namreč še vedno prepričani, da sta Srbi in Hrvati dva naroda, pa bi jjh radi med seboj naščuvali. Seveda bi Avstrija, če Ogrom uspe, ne hotela dati iz rok Dalmacije, čeprav spada po pravu k Troj edini. Toda to je, mislim vsaj, postranskega pomena, čegava bo Bosna in Dalmacija Še nekaj let. končno bosta le »naši«, to ie samosvoji. Tudi sedaj so Madžari doživeli sijajen re-fus. Vsi Srbi so odklonili, vsi Hrvati (in celo štadlerovci so se poskrili, ker so frankovski. t j. dunajski orientirani), od Muslimanov pa cela mlada generacija. Kajti vsi ti vedo. da se ima danes to vprašanje rešiti narodno, pa zato raje počakajo. Z Madžari danes pakti niso več potrebni Formelno so se pa postavili na stališče, da je za rešenje teh vprašanj merodajen bosanski sabor, ki da se naj skliče. Tega se pa zopet boje i Dunaj i Pešta i Potiorek oz. sedaj Sarkotič, in tako ostane za sedaj ■stava ukinjena, koza cela in volk — lačen. Topovi pa grme dalje.
Francoska ofenziva.
NEMŠKO URADNO TOROC1LO.
Berolin, 31; julija. (Kor .urad.) Zapadno bojišče. Skupina g i m. R up -i e h t a. Na Flandrskem prav živahno izvidno delovanje. Pri novem sovražnem sunku proti Mer risu je ostal kraj v sovražnih rokah. Severno od Alberta in južno od Somrne rano zjutraj močno streljanje. Dan je potekel mirno. — Skupina nemškega cesarje-v i č a. Na glavnem bojnem polju 20. julija med Hartennesoni in zapadno od I era en Tardenois je ostala včeraj so« vražna pehota po svojem porazu dne 29. t. m. nedelavna. Pred Saponavem smo zavrnili silen sovražni delni napad. Med I erom en Tardenois in gozdom Meniti-ere so Francozi in Amerikanci popoldne i/nova globoko razporedeni naskakovali. Mih napadi so se krvavo ponesrečili. I udi ob gozdu samem se je šestkrat obnovljeni sovražni napad zlomil. Naša infanterija je večkrat izvršila sunek za poraženim sovražnikom ter se ustalila v predpoliu njih pozicij. Vzhodno od 1 era en Tardenois je sovražnik zvečer in ponoči brezuspešno obnavljal svoje izgub polne napade. Enako so se ponesrečili sovražni delni napadi pri K*.»mig. umu. V bojih zadnjih dni smo vjeli nad iooo sovražnikov. S tem naraste število od 17. julija sem v.eiih na več kot 2.1,000 mož. Včeraj >uio zbili v boju v zraku 19 sovražnih letal. Poročnik Lune n ha rd t je dosegel svojo 47. in 48., poročnik Bolle svojo 27. zmago v zraku, v. Ludendoni.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin. 31. julija. (Kor. uradJ Na bojni f r on t i je vladal čez da n m i r.
Vas M t rr i s leži severno od železnice Lille Calais, nekako v sredi med mestoma Bailleul in Hazebrouck. — Vas S p o n a y leži približno 3 km severo - zapadno od mesta Fere en Tardenois. — M en D i č r s ki g tfz d je isti. ki smo ga včeraj označili kot Bois d' Ygny. - Vas R o ni i g n v leži približno 2 km južno-zapadno od vasi Ville en Tardenois ob veliki cesti in hkrati ob železnici, ki veže ob-marensko mesto Dormans z Reiinsotn. Od Rcimsa je oddaljena kakih 20 kui inžno-zapadne zračne črte.
Berolln, 30. julija. Vojni poročevalec ■■•Vorvvartsa« piše: Francoska je imela začetkom lota nekako 400 tankov. To pot jih je nastopilo samo med Marno in Aisno 800, od katerih je bila večina zgrajena v Ameriki. Tanki so bili razdeljeni na polke in bataljone. Vsak polk je dobil nekako 16 tankov. Tudi to pot so se izkazale gotove hibe* tankov, zlasti ker se je pehota držala vedno za tanki in ker je v slučaju, da je bil tank razbit, navadno zbežala. Nemški proti-sutiki so to spretno izrabili. Tudi nemški topovski ogenj ie ta umik izkoristil. Tako je obležalo na enem samem mestu vzhodno Plesiera - Hulena 17 tankov. Mnogo izmed njih je bilo razbitih od metal min in od številnih ročnih granat, ki so bile položene alt vržene na njih pot.
Berolin. 29. julija. Ziiricher Zeitung poroča iz Pariza: General Carta je izjavil, da se vrši preustroj francoske artiljerije na podlagi izkušenj, napravljenih pri zadnji ofenzivi. Namesto da bi se izdelovali v večji množini velikanski topovi, se zahteva sedaj izdelovanje majhnih precizijskih to-pev, zlasti infanterijskih topov, od katerih je izvršena že precejšnja množina.
Curih, 30. julija. Corriere della sera-poroča iz Pariza, da je občinski svet dobil brzojavko generala Focha, ki odgovarja na željo občinskega zastopa, da naj se Pariz izloči iz vojnega ozemlja, da tega sedaj še ni mogoče izvršiti. Zadnji ponedeljek so bili spravljeni tajni arhivi francoske države iz območja pariške trdnjave.
Berolin. 31. julija. »Temps« poroča s fronte, da je polje pred bojiščem pred Reimsom zopet pod težkim ognjem. Vsi znaki kažejo, da nameravajo Nemci izvršiti v najkrajšem času zopet protinapad. Iz izjav vojaških kritikov izhaja, da ni več računati z nadaljnim prodiranjem zaveznikov, zlasti, ker se angleške čete že pripravljajo za pozicijsko vojno.
Cnrib. 31. julija. Armadni odsek francoske zbornice je sprejel sporočilo vojnega ministra, da se francosko armadno vodstvo pripravlja na novo zimsko vojno in da z vso jrotovostjo računa, da to zimo 5e ne bo konec vojne.
Berolln, .31. julija. NVolffov urad poroča: It 2. avgusta 1917 so znašale izgubo entente po previdni cenitvi 18 milijonov mož. Krvave izgube med tem poteklega vojnesa leta, ki je stalo entento nove in Se večje žrtve, so zvišale to Število na 25 milijonov. Od tega Števila je imela Rusija za pomoč za gospodstva željne načrte zapad-oih držav glasom izpovedi petrogradskega ljudskega komisarja Kuzmina dne 5- julija ?•!* 4xk milijone mrtvit. 6 milijonov ranje-
nih in Invalidov in 3 milijone vjetih. Francoska {e izgubila več kakor 5 milijonov. Anglija nad 2 milijona zamorskih in beloko-
?ih mrtvih, ranjenih In vjetih. Italija jc imela dne 2. avgusta i ^17 1,000.000 mol i- -
jiub. danes ima po 11. iu \Z. bitki ob Soči Se za pol milijona Izgub več ter Je izgubil* v bojih v gorovju in ob Piavi leta 101 S. se nadaljnih KOO.uou : Najbolj ju zadela vojna ljudsko silo malih pomožnih drž.iv entente: Srbija je plačala s\( j<> udeležbo na vojni skoro z vsem svojim odraslim ninskim prebivalstvom. Ce računam', ie Belgijce, Amerikance in Crnogorce, dobimo l.'u skupno število Izgub entente številko, ki je enaka prebivalstvu Španske in Portugalske skupaj, namreč 25 milijonov mož.
Roterdam, 31. julija. General Maurice piše v Dailv Clironicle : Zdi se, da pripravljajo Nemci ob Ardri iu ob Aisni novo obrambno črto. Očividno skušajo pridobiti še časa. Sovražnik se umika v dobrem redu pod varstvom močnih poskdniih čet. Ni verjetno, da nam bo mogoče odrezati večji del nemških čet v zagati. To pa nikakor ne izpreminja okolnosti ententne zmage.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
29. i u I i i a popoldne. SovOtno Mame ni bilo tekom noči nikake izpremem-be. V včerajšnjih bojih na frontnem delu smo vjeli okoli 400 mo&
29. julija zveče r. Čez dan zelo silni boji na celi fronti severno od Marne. Sovražnik, čigar odpor se je zelo ojačil, se nam je upiral korak za korakom ter nas je skušal s številnimi protinapadi vreči nazaj. Naše čete na so zavrnile V9fe napade ter so izuriva prodrle. Ob robu vu>i Buzanc yso se polastili :>knti parka in gradu ter držali svoje pozicije kljub opetovanim nemškim naporom, da bi jih pregnali od tam. Vzhodno od Plessier Muelu in od <>u1l:p\ le Chatuau smo prekoračili cesto v Cnateap Thierrv. Zavzeli smo Grand Ro-zov in Cugnv, ter v sijajnem naskoku zasedli višino Chalmont. Vjeli smo 150 mo/. Na desnem bregu Ourcoa smo razširili za-vojevano ozemlje severno od Pere en Tardenois ter smo vdrli v Sergy, Bolj proti Jugu  smo  zavzeli   Roncheres.    Na našem
desnem krilu smo prekoračili cesto Dormans - Refms - južno od Villers Agnm ter smo pridobili tal zapadno od BHgirjrja in Saint Evfraise. V Champagni je ostal nemški napad južno »>d brezimne gore brez uspeha.
AMERIŠKO URADNO POROČILO.
28. julija.    Nadaljevali smo zasledovanje od Marne proti severu ne glede na trdovratne  sovražne    boje    /adiiiili str;i/ Prekoračili smo Ourcg in zavzeli Ctefgea, Nesles. Sergy in Rouchere.
29. julija zvečer. Pri uspešnem manišem podvzetju v noči na 29. t. m. vplenili 36 strojnih pušk. DosCfH HM vse cilje. Protinapade smo s težkimi izgubami v odseku Malancourt smo vieli 143 mož in za sovražnika zavrnili.
Ceno - Slovaki v Parizu. Dunaj. 31. julija. Zeit poroča po pariškem »Figaru*, da je nastopil pri zadnji inšpekciji čet v Parizu tudi neki češko-slo-vaški general, ki je prišel s svojimi četami na od počitek v Pariz. Ceho - Slovaki so nastopili z zastavo, ki jim jo je darovalo ob tej priliki mesto Pariz. Občinstvo je Čeho - Slovake viharno pozdravljalo. Ceho-Slovaki nosijo francosko uniformo s sivo čepico in se rekrutirajo iz ljudi, ki so služili v češko - slovaški brigadi.
Z italijanske fronte.
Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. V pokrajini Sasso Rosso nam je prineslo uspešno podvzerje napadalnih čet 25 vjetih. Na celi bcuečan-sl i fronti zelo živahno letalsko delo. vanje,
Albanija. Pod trajnim pritiskom naših čet je sovražnik danes zjutraj na već točkah zapustil svoje n a is pred nje črte.
— Sef generalnega štaba.
ITALIJANSKO UftADNO POROČILO.
30. julija. Na vsej fronti zmerno delovanje sovražne artiljerije, ki jo je pobijala naša. V Judikariii in Vallarsi so naše sprednje straže zavrnile sovražne oddelke. Ob Piavi so pripeljale izvidne patrulje orožja in orodja s seboj. Obojestransko letalsko delovanje je bilo živahno. Letališča in vojaški cilji za sovražnimi črtami so bili
bombardirani z dobrim učinkom. V zračnih bojih je bilo strmoglavljenih dvanajst sovražnih aparatov, trinajsti, zadet od artiljerije, je padel na tla v okolici Asona.
V Albaniji so naše naprej pomaknjene čete ob Semeniju vzhodno Otuma in De volila končale iz^radbo svojih odpornih črt Njihov pritisk na sovražne čete ie popustil in bojno delovanje je radi tega znatno zaostalo.
Spominjajte se
slovenske iole
v Mariboru.
/
99
Mran 2.
SLOVfcNSIvj N^kuuv dne I. avgusta l^la
173. šter.
Umor sta. eichhorna.
V Kijevu je bil izvršen dne 29. iulija ie drugi umor. v katerem je padel kot žrtev zopet reprezentant Nemčije v Ukrajini. Gim. vorj Ei.hhorn, ki je bil postavlk-n za poveljnika nt nških in avstro - ogrskih čet
na ruskem ozemlju, je padel pod bombo ukrajinskega atentatorja. Razmere v Kusiji
so take, da ie moralo biti nemško armadno vodstvo pripravljeno na podobne slučaje. Da se je nemško civilno in vojaško u radništvo prav dobro zavedalo nevarnosti, v kateri so se nahajali vsi zastopniki Nemčije, izhaja iz dejstva, da zastopniki Nemčije z ukrajinskimi oblasUni sploh niso občevali, marveč da se je njih občevanje z ukrajinskimi oblastmi omejevalo samo na konference Z ukrajinskim hc t manom in naj vel javne jšimi Člani ukrajinske vlade. Obenem so ti atentad dokaz velike nevolje revolucionarne Rusije proti režimu boljše vikov, ki so izgubili že ves vpliv med ljudstvom. Umori so \ Rusiji danes na dnevnem redu ter si slede enkrat socijalno - revolucionarni, drugič boljše viški umori, kakor pri vsaki revoluciji., kjer se bojujejo stranke za premoč in nadvlado, tako vidimo tudi v Rusiji, da smatrajo stranke umore kot dobrodošlo sredstvo iznebiti se neljubih nasprotnikov Iz tega vidika moramo presoditi umor ruskega carja s strani boljšcvi-koV ker 50 se bali, da jim vzraste v ruskem carju mogočen nasprotnik, kakor hitro bi prišel v roke protirevolueijoiiarjcv. Iz tega vidika pa moramo presojati tudi oba umora na nemškem poslaniku Mirbachu in na nemškem Khn. VOTJ liichhormi. Z obema SO hoteli protiboljševiški elementi zadeti naj-velja vnejše in najnevarnejše zaveznike boljše vikov, oziroma sovjetske vlade. Jasno je da bodo vsa ta nasilna sredstva imela le to posledico, da bodo nastopali nemški vojaški krogi v Ukrajini še z večjo brezobzirnostjo, kakor nastopajo dosedaj, da bo to rodilo v ruskem ljudstvu zopet hujši odpor in da bo prišlo v Ukrajini brez napovedi vojne do hudega krvoprehtu. Smrt gfm. v on Eichhorna je najbrže signal za nove nemške korake, ki utegnejo prinesti od nemških čet zasedeni Rusiji se mnogo težkih ur.
Gfrn. von Eichhorn spada med najsi-jajnejše nemške generale, ki ie ob svojih vojaških zmožnostih vseboval tudi velike gospodarske in upravne talente, dim. von Eichhorn je bil poleg tega izboren govornik ter ie pripadal strogo konservativni stranki. Rodom iz stare rodbine je bil potomec bivšega naučnega ministra rndenka \Vilhelma IV. in z materne strani v sorodu z nemškim filozofom Schellingom. Rojen je bil leta 1848. v Vratislavi. kjer ie obiskoval gimnazija ter vstopil leta 1866. v drugi nemški gardni pehotni polk. s katerim skupaj se je udeležil tudi obleganja Strassbur-ga. Vrnil se je odlikovan z železnim križem 11. razreda. Pozneje je obiskoval vojno akademijo ter ie bil premeščen v vidiki generalni štab. šele L 1891. je po raznih uporabah pri armadi zopet prišel v generalni štab kot podpolkovnik. Kot polkovnik je poveljeval gardnemu polku v Frankfurtu. Leta 1904. je bil imenovan za generaDajt-nanta ter za vodjo 18. armadnega zbora V Frankfurtu ob Meni. V ta čas pade tudi njeoovo pisateljsko delovanje ter je delal generalfelmaršal von Eichhorn o vadbenem reglementu za pehoto in ob raznih predpisih zastreljanje in za službo v vojnem času. Leta 1912. je bil imenovan za armadnega nadzornika v Saarbriickenu ter na ta način že določen za bodočega poveljnika večjega oddelka v slučaju vojne. V svetovni vojni se je gfm. von Eichhorn prvič odlikoval na severnem ruskem bojišču v devetdnevni zimski bitki med Mazurskimi jezeri. Pozneje jc sodeloval pri zavzetju trdnjave Kovno ter je bil zato odlikovan z redom pour le merite. Po brest - litovskem mirovnem svetu je bil gfm. von Eichhorn imenovan za poveljnika centralnih čel v Rusiji ter je imel s svojimi oddelki velike boje z vstaškimi četami, s protirevolucjjonarji in Čeho - Slovaki, zadnjič v večjem obsegu ob Kaspiškem morju.
Berolin. 31. julija. Berlinski listi levice smatrajo kijevski atentat kot resno znamenje, da bo mir z Ukrajino ravnatako. kakor mir z Veliko Rusijo stal Nemčijo še mnogo žrtev.
Berolin, 31. julija. (Koresp. ur.) Wolf-fov urad poroča: Jasen dokaz, da je vedela ententa za nameravani umor gfm. von Eichhorna. je »Matin* z dne 29. julija, ki poroča: Tajna zveza ukrajinskih patri joto v je razpisala nagrado za glave Mumma in Eichhorna. Kakor znano, pripominja NVolffov urad. so za umor odgovorni socijalnrv-Tevolucijonarni velikoruski elementi.
Berolin. 31. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Gfm. von Eichhorn je včeraj ob 10. zvečer umrl. Težkim ranam na levi strani so se pridružili še proti večeru srčni krči. Sredstva za ojačenje srca so prinesla le začasno izboljšanje. Osebni pobočnik stotnik von Dressler je bil malo poprej izkrvavel.
Preiskava je dognala dosedaj to - le: Atentator se Imenuje Boris Donski. Star je 23 let in zaupnik socijalno - revolucijonar-ne stranke levice v Moskvi. Pravi, da je šele pred par dnevi dospel iz Moskve v Kijev m da ie imel od centralnega komiteja svoje stranke naročilo gfm. von Eichhorna usmrtiti. V to svrho ie dobil okToglo bombo, revolver in denar. Ofm. von Eicchornu sta bili odtrgani od bombe obe roki. Bomba mu je težko poškodovala tudi stegno. Nie-govemn adiutantu sta bili odtrgani obe nogi.
Berolin. 31. julija. »Vossische Ze«tung« poroča še te - le podrobnosti o atentatu. Aretirani morilec je Severorus. Po atentatu je hetm. Skoropadski takoj odšel na krai atentata in potem k obema žrtvama, da sam noskrbi vse ootrebno. Pozneje le het-man obiska! nemškega poslanika barona Mumma. da mu izreče svoie obžalovanje nad strašnim zločinom. Manifest ki ga Je herman izdal, zreka ogorčenje nad umorom ter obžnluie nenadomestljivo izgubo velikega oriiatelia «amostoir»e ukraiinsVe države. Preiskava še ni končana. Storili so se koraki, rin <=e no možnosti Vaj podobnega v prepreči.   Dokazalo se ie baje
tudi. dn hfl nomerpvan tudi nrotl hetma-nn JPtentn*. TJkraihnVf nodariv Steimiefl v ;H**»! 9% ie izrazil o atcntabV »?rofl grm. von F»>hhomn. da ie bil nri nrvprn ooroči-lu o afntorti nrnenin. rf* te morilec iz onih trrr><ro^ revoluciionamih "VraiihsMh elementom Vnrerim sr> nri^]f 5pj> nr^ fcratfclm *n sled. V tem mn^in      je po^dilo tudi
rl«i<:fvo. kAr en t,n?U 0rf are«rafTih 7XT**n\-clrt  n^o-rntV fn ?'flf «IP riSli t>rf n'i^i  fndl li-
cf0 k iTr.ftrf, mM tprn tmo r^enhorna.
Morilec je nastopni z veliko predrznostjo.
Dunaj, 31. julija. Ukrajinski poslanik na dunajskem dvoru, g. Lipinskij, je oSiskal nemškega veleposlanika, da mu izreče v imenu svoje vlade svoie obžalovanje, (i Lipinskij je izjavil da so nemške in avstro-
ogrske čete prišle v Ukrajino na željo Ukrajincev.
Kijev, 30. julija. (Koresp. ur.) 23letni atentator je Izpovedal prt svojem zaslišanju, da je iz gubernije Riazan in da je prišel včeraj zvečer iz Moskve po naročilu nekega komunističnega odseka z naročilom, da umori gfrn. von Eichhorna.
HomotOe no Ruskem.
Moskva, tO. julija. (Kor. urad. > Oklic  ljudskih komisarjev  za notranje
zadeve iruberniiam in okrožnim odborom izjavita, da sta Moskva in Petro-HjPOd ie Miri dni brez kruh** ter zahteva nujno rešitev grlavnih mest pred lakoto.
Frankobiod o. H.. :M julija. Frkft. /ti*.' izjavlja; Do sedai ie dospelo v Vrhangelsk in ob Murjnanako obal -jihhm) ententnih č.et. izve*"ine Angležev, oa tudi več Franeozov in Amerikam ev. Severna Murmanska železnica u»> Kenia ie zasedena od eutente.
Prankobrud    o. M_    SI. iuliia. Ob
perzijsko - turški meii ie zbrala Anglija, indijsko konjenico in zasedla pristanišča \*h južni .»bali Ka-spiškega morja. Aiohtinieiiaii^ki THirkontanrt. ki so pro-.Ijseviškeka duha. so zaprosili Anglijo za pomoč.
K »»dani. 1. avgusta. V Moskvi ie lilo aretiranih 15 reških oficirjev, ki so bili na potu h resko * slovaškim bri* gadam ob Volgi.
Moskva, lis. iuliia. (Kor. urad.) >Izve&iia< poročajo, da ie odpotovala zaradi ustreli t ve sovietovih Članov v Komu komisija v murm&nske pokrajine, ki je dognala, da ie bil sovjet v Ke-mu resnično ustavljen in člani ustreljeni. Komisija ie obenem uuli dognala, da so Angleži ob zapadni obali Uele-ga moria izvršili volikanske priprave. Med delavci ob niurmanski železnici ie zavladala baie lakota ter ie 1\000 dela v rev zbežalo.
Kovno. 29. iuliia. (Kor. urad.) O položaju v Bakuiu poročate, da ie mesto skoraj popolnoma odrezano in da je samo pot preko Kamniškega morja v A-ttaiian odprta V mestu vladajo odposlanci sovieta. Živil ni prav nobenih. Petrolejska industrija popolnoma nuruie.
Berolin.    31.  iuliia. Petrogradski
poveljnik ir i »rr povedal vsem stano-\ alcem mesta, ki niso navezani na mesto, da ne smejo ostati v Petrogradu. ker ie vsled kolere in lakote položaj Petroirrada obupen. Na pokopališčih leže risooi in tisori nepokojvanih mrli-rev.
Kovno. ->U. julija, (Kor. urad.I številu za kolero obolelih ljudi v Petro-gradu narašča o<l dne do dne. 20. m. m. je l>ilo 170. 21 m. m 209 smrtnih slučajev.
Stoekholm. "U. iulija. Iz Moskve poročajo, da so v Petrogrid pripeljani veliki knezi -Jurij in Mihael Mihajlo-vir ter DmiTri Konstant i novi r začasno zaprti v Smolnem institutu in da postopajo z njimi zelo obzirno. Smejo si sami kupiti živila in rtiva. Storjeno ie vse. da se postopanje proti njim rim bolj pospeši. Veliki knezi pridejo pred vojnu sodišče.
Moskva. 30. iuliia. (Kor. urad.) V včerajšnji skupni seji izvršilnega glavnega odseka moskovskega sovjeta in delavskih organizacii ie bil storjen tale oklep: 1. Socijalistirna domovina je v nevarnosti. 2. Naloge sedanjega trenutka >o obraniti se Čeboslovakov in dovoz žita. 3. Med delavskimi masami je pričeti z močno agitarijo za po-iasnitev resnosti položaia. 4. Napram buržoaziji, ki se povsod pridružuje protirevoluciji ie povečati pozornost. Sovjetska vlada si mora kriti hrbet. Zato se mora postaviti buržoazija pod kontrolo in je treba storiti potrebno proti terorizmu. 5. Splošno geslo mora biti: smrt ali zmaga! V glavna mesta mnogo kruha! Poducevanje in oboro-žanje delavcev in napetie vseh sil za boi proti protirevoiurijonarni buržoaziji!
Ženeva, 30. julija. Japonski poslanik v Parizu je sporočil francoski vladi, da je Japonska sprejela ves VVilsonov program glede Sibirije.
London, 30. julija. Iz Vladivostoka poročajo, da je dospelo tja japonsko brodovje treh velikih bojnih ladij in dveh križark.
Bern, 30. julija. Trockij je baje izjavil nekemu ameriškemu časnikarju, da so zastopniki entente v Rusiji storili vse, da pokvarijo vsako šanso za sovjete in sebe same. Na ta način so Nemcem bolj pomagali sami. kakor kdorkoli drugi. Gotovi člani francoske in angleške misije so bili tako nespametni, da so nahujskali poljsko legijo, Ukrajince in Romune proti sovjetom. Pozneje pa so prešli Poljaki in Ukrajinci ter Romuni v nemški tabor. Japonska se pripravlja na udarec proti Rusiji. V resnici pa bo to strašen udarec proti ententi sami. Ententa živi samo površno v sanjah in se ne zmeni za resnico. Zato je prišla ententa tudi za šest mesecev prepozno. »Kdor mi pravi,* je izjavil Trockij. »da je nastop Japonske v Sibiriji nesebičen, ta samo brez lastne misli ponavlja ententne fraze.«
Berolin. 30. julija Inozemske agenture razširjajo vest. da se je v Rusiji ustanovil velik sindikat trgovcev, ki dela s podporo sovjetov ter bo prevzel vso trgovino doma in v inozemstvu. Nemško časosipje ie iz tega sklepalo, da se je čutil sovjet primoranega pogajati se s kapitalisti. Iz poročil iz Moskve izhaja da ie ta kombinacija popolnoma neresnična in da se kak velik sindikat nikdar ni ustanovil. Nasprotno dokazujejo ruska gospodarska poročila da se odpravljanje kapitala radikalno izvaja in da vedno bolj napreduje. Takojšnja razlastitev se ni iz; vršila iz obzirov na kapital, marveč samo. da se ustvari prehodno gospodarstvo. Takojšnja izvedba razlastitve bi namreč vse gospodarstvo zelo oškodovala. Za enkrat ie položaj ta da kapital sicer ui razlaščen, da pa kapitalisti nimajo proste razpolage s kapitalom. To velja samo za kapitale, ki leže v bankah ali pa so investirani v akcijah. Od tega denarja sme imetnik vsako leto za svoje osebne potrebe dvigniti samo 6000 rubliev. Ce potrebuje za plačevanje mezd. delavcev več denarja mora to krajevni delavni odsek po-
trditi. Da se ne vrši aloruba. je to pridržano najvišji instanci ravfiotako, kakor odločitev o tem, ali se kako podjetje nadaljuje ali ne. kar ie odvisno od tega. ali ie v/držanje podietia v narod
nem interesu ali ne. Razlastitev denarja shranjenemu, v privatnih stanovanjih, kakor tudi onega denarja ki jo odtegnon državnemu nadzorstvu, se bo pozneje izvršila tako, da se bo denar-, ki je v privatni lasti, proglasil za neveljaven. Plače, ki so se gibale prej mod 208 in 100 rublii. so se pozneje dvignile na 300— tiOO rabljev, sedaj ee-lo na 700 rabljev.
Moskva, i1«i. julija. Gladom odredbe i» domačem služabniškem osobin dobe sobarice, kuharice, dekle in vse osebe, ki spadajo k osebni postrežbi ob odpustu l»rez odpovedi celomesečoo plačo. Ob odpustu proti dvotedenski odpovedi dobe plačo za 2 tedna. V obeh smeajin ee jim mora plaiaii poleg plače tudi za hrano in -»lanova u i c. Za hrano se zaračuna na tan 5 rabljev in za stanovanje največ 20% plače in stroškov za hram*.
O Oho Slovakih.
ileroliii. H. iuliia Glasom poročil iz Moskve so boljše viški krogi naravnost prepadeni zaradi vznemirli-poročil, ki prihajajo iz Sibirije. Del ('eho - Slovakov, ki so zasedli Vladi-v ostok. se je združil v smeri na Niko-lajevsk kozaki, ki so nastopili ob maudžurski meji. Boliševiške eete so bile prisiljene se umakniti proti severu. Boljševiki baie tam nimajo več kakor 4000 mož.
S to ck ho lm. .11. iulija. Po stranskih potih prihajajo iz Petrograda in Moskve strahovita poročila o nastopu (eho - Slovakov, ki nobenemu boljševiku ne prizaueso. l>ognalo se \e baje. da se Celio - Slovaki sploh ne niaraio obremeniti z v jetniki, marveč da postavijo v.-^e ki \ih vjamejo v vrsto in jih postrele.
Ententna murmanska pogodba.
Murmanska pogodba ententnih držav z murmanskim sovjetom ima, kakor poroča »Naš Vjek* to - le vsebino:
Murmanski sovjet soglasno potrjuje pogodbo z Anglijo. Francosko in Ameriko:
1. Pogodba, ki jo morajo zavezniške vlade potrditi, se sklepa v varstvo mur-manskega ozemlja proti centralnim državam.
2. K murmanskemu ozemlju spadajo prejšnji okraji Arhangelsk in Kem iz ariian-gtlske gubernije.
3. Vse oborožene ruske ćete v mur-manskem ozemlju, kakor tudi one čete, ki se bodo šele sestavile, stoje pod ruskim poveljništvom. katero imenuje murmanski sovjet.
4. Zastopniki Anglije, Amerike in Francoske bodo to rusko vrhovno povelj-ništvo podpirali z opremo, preskrbo, transportom in instrukcijo ruskih čet.
5. Vsa notranja uprava spada izključno v delokrog murmanskega sovjeta.
6. Zastopniki Anglije, Amerike in Francoske se ne bodo vmešavali v notranje zadeve murmanskega ozemlja.
7. Zaradi nemožnosti preskrbe prebivalstva iz Rusije se zavežejo zastopniki Anglije, Francoske in Amerike v kolikor bo to mogoče dobaviti murmanskemu sovjetu vse potrebno za vse prebivalstvo in za vse delavce, ki pridejo tja ter tudi za njih rodbine.
8. Razdelitev izvršbe ruske oblasti.
9. Enako se zavežejo zastopniki Anglije, Francoske in Amerike, da dobavijo manufakturno in podobno blago.
10. Zastopniki Anglije. Francoske in Amerike bodo preskrbeli tehnični materijal za gradbe.
11. Vsi ti izdatki se vpišejo na splošni račun ruskega državnega dolga pri prizadetih državah.
12. Vse tri vlade bodo dale murmanskim sovjetom potrebno finančno pomoč.
13. Ta pogodba stopi v, veljavo s poti d 11 vi jo s strani murmanskega sovjeta ter traja tako dolgo, da bodo ustvarjeni normalni odnošaji ruske centralne vlade napram murmanskemu sovjetu, Angliji. Francoski in Ameriki.
14. Pri podpisu te pogodbe potrjujejo zastopniki Anglije, Francoske in Amerike iznova: a) da nimajo prav nobenega zavo-jevalnega namena v murmanskem ozemlju in b) zastopniki murmanskega ozemlia imenom ruskega naroda ter zastopniki Anglije. Francoske in Zedinjenih držav izjavljajo, da je edini namen te pogodbe, ohranitev ne-skrčenega murmanskega ozemlja za veliko enotno Rusijo.
Razne vojne vesti.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 28. julija. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom so naše postojanke z ognjem razpršile ojačen francoski oddelek. Sovražna artiljerija je živahno obstreljevala naše pozicije južno od Hume. Pri Dojranu je bilo obojestransko streljanje včasih silnejše. V pokrajini pred pozicijami severno od jezera Tahinos je neka naša infant^rijska skupina uničila grški izvidni oddelek. V pokrajini pri Bitolju smo po boju v zraku zbili sovražno letalo goreče za svojimi pozicijami.
TURSKO URADNO POROČILO.
Carigrad. 28. julija. Fronta v Palestini. Obojestranski artiljerijski boji manjše sile in živahno letalsko delovanje. Močen sovražni izvidni oddelek smo včerai pregnali zapadno od ceste Jeruzalem-Nabius. Novi boji okrog Mana in ob železniški progi severno od tam so imeli 26. t. m. zopet lep uspeh našega orožja. Več tisoč mož ustaških Čet, katerim so bili Angleži dali topove in strojne puške, pod osebnim vodstvom lastnih poveljnikov je od iutra do ve* čera v neprestanih napadih izkrvavelo. Naše hrabre posadke so zavrnile vse napade. Pri Sardunfu so naša ojačenja prijela napadalce od severa in juga ter jih vrgla nazaj v nerednem begu. Mnogo mrtvih vstašev krije bojišče. Naši letalci so napadli zapadno od Mana veliko sovražno taborišče čet s številnimi bombami fn strojnimi puškami. — Na. ostalih frontah se ni pripetilo nič posebnega.
Politične vesli.
= Češki in poljski poslanci v Ljubljani. Dunaj. 31. julija. Naćelstvo C----skcjja svaza je imelo danes sejo, v ka-teri je sklenilo, da se udeleži skupnega posvetovanja Ocskiii. poiftMi »a iu&>-^lovanskih poslancov v Ljubljani 17. uv-fO,sta t. 1. Naćelstvo pozmfa češke poslance, da se udeleže mnogoštevilno posvetovanj in slavnosti odkritja di. Krekove spominske plošče v ^t. Janžu dne 18. avgusta.
= Škandal, da mu ni para. Pred par meseci se jc po v s e h tržaških šolah nabiralo revne otroke, katere bi "se poslalo za nekaj časa na Ogrsko na prehrano. Sedaj pa je-prišel z Dunaja ukaz, da odidejo na Ogrsko samo otroci iz nemških državnih in zasebnih šol. V Divači se jim pridruži nekaj otrok iz Gorice. Dobrodelnost za otroke jc zasnovana pod zaščito Njegovega Veličanstva cesarja, vlada pa se ozira samo na nemške šole. Nemški kurz nudi slovenskemu in italijanskemu otroku v nemški šoli ogrskega belega kruha, v lastni šoli maternega jezika pa lakoto. Mogoče samo še v Avstriji!
— Da se poznamo. Kakor znano, se je izrekel občinski odbor v Mostah proti deželnemu odboru in Se je postavil strogo na stališče niajniškc deklaracije. Udini, ki se je zavzemal v oni seji mo-ščanskega občinskega sveta za dr. Su-sti ršiča, jc bil župan Oraženi, docim jc odbornik Podobnik previdno ostal doma.
= Madžari proti poslancu Stančku Ifl dr. Korošcu. (lovora načelnika češkega svaza poslanca Stančka m dr. Korošca v debati o izjavi ministrskega predsednika ilussareka sta povzročila tudi v ogrskem časopisju veliko razburjenje. Posebno hud je »Pester Lk)yd«, ki se je spravil v uvodniku nad izjavo poslanca Stančka. da ie češki narod trdno odločen se za vedno otresti tujega jarma. liuduje se nad zborničnim predsednikom, kako je mogel dopustiti tako zločinsko izjavo. Dr. Korošcu oči-, ta v lepem bratstvu z »Novicami«, ^Resnico« in nemškimi renegatskirni listi, da zastopa ententine interese in pričakuje za nagrado samostojno Jugoslavijo. Te sanje se sicer ne bodo izpolnile, pravi »P. Lloyd«, ali kljub temu naj naredi baron Hussarek z močno roko konec tem in sorodnim centriiu-galnim strujam v avstrijski politiki, ker so vsi ti pojavi samo voda na ententine mline.
= Ministrski svet. Včeraj se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika barona ilussareka ministrski svet. katerega so se udeležili vsi člani kabineta.
Ministrstvo za ljudsko zdravje. Dunaj, 1. avgusta. Minister dr. Hor-baezewsky je imenovan ministrom za ljudsko zdravje. Posebna naredba določa delokrog novega ministrstva-
— Hussarekova posvetovanja.
Dunaj. 1. avgusta. Ministrski predsednik baron Hussarek je začel nova pogajanja z raznim parlamentarnimi strankami. Danes se je posvetoval z zastopnikoma Češkega Svaza poslancema Stanekom in Tusarjem. Parlament bo sklican 16. ali 17. septembra in bo zboroval približno 14 dni, da reši davčne predloge. 2e v začetku septembra se sestanejo razni državnozborski odseki.
= Ustanovitev okrožnega sodišča v Trutnovu. Dunaj, 1. avgusta. Nemško - radikalni poslanec Teuffel je priobčil včeraj odprto pismo na ministrskega predsednika Mussareka, v katerem ga opominja, da je obljubil v četrtkovem posvetovanju z nemškimi radi-kalei, da ustanovi tekom treh ali štirih dni obljubljeno okrožno sodišče v Trutnovu. Ker ie ta rok potekel, opozarja poslanec Teuffel ministrskega predsednika na dano besedo. In današnja uradna »VViener Ztg.« res priobčuje naredbo justičnega ministra, s katero se ustanavlja v Trutnovu novo okrožno sodišče, sestoječe iz večjih okrajnih sodišč dveh sosednih okrožnih sodišč. Naredba ne določa, kdaj začne novo ustanovljeno sodišče poslovati. S tem je zopet na češko škodo enostransko rešeno eno izmed češko-nemških spornih vprašanj.
= Nemški Nationalverband se vedno bolj razkraja. Izstopila je sedaj še skupina poslanca barona Pantza, takozvani »nemški centrum«, ker se ne strinja s stališčem ostalih nemških strank proti novi vladi. V Nationalverbandu so sedaj le še štiri stranke: Nemško narodna stranka (dr. Svlvest^r s 35 člani), nemški agrarci (prof. VValdner z 29 člani), nemški radikalci (Wolfova skupina z 20 poslanci) in dva poslanca nemške delavske stranke, skupaj torej 86 poslancev.
= Državno gospodarstvo. »VViener Ztg.« objavlja zakon z dne 30. julija 1918 glede državnega gospodarstva od 1. julija do 31. decembra 1918.
== »Konec ex-lex stanja.« Dunaj, 1. avgusta. Današnja »Wiener Ztg.« priobčuje zakon o proračunskem provizoriju in o nadaljnem pobiranju davkov do konca tega leta. S tem je končano enomesečno stanje ex lex.
= Vsi morajo na fronto. Do domobranskega ministra je bila stavljena, kakor posnemamo iz »Arbeiter Zeitung«, interpelacija, ki vsebuje tale ukaz domobranske skupine vojaškega povelj-ništva na Dunaju z dne 27. decembra 1915: Uporaba moralično manj vrednih. Z moštvom, ki se pošlje zaradi mora-lične manjvrednosti, pijančevanja, nezanesljivosti itd., ali s predkaznimi od stražnih stotnif, straž pri vojnih vjetni-kih. varstvenib straž, eskort itd. nazaj na kader, je postopati takole: Za frontno službo zmožne je dodeliti formacijam, ki odidejo najprej na bojno polje. Za stražno in pomožno službo zmotne
je čun prej predstaviti ambulantni komisiji domobranske skupine, kateri je sporočiti tudi vse podatke, zakaj je bil mož predstavljen. Moštvo, katero spozna ta komisija za sposobno za frontno- službo, je poslati s »jrvim oddelkom na fronto. Zopet za stražno službo kvalificirano moralično manj vredno moStvo jc poslati na črnovojniško po\ eliništvo št. 14, kateremu se naroča, da dodeli to moštvo prvi formaciji, ki odide k armadi na bojišče. Za pomožno službo kvalificirane je oddati istemu pov eljništvu, kateremu se obenem ukazuje, da dodeli to moštvo prvim črnovojniškim delav -skim oddelkom, ki odidejo k armadi na t.ojno polje. V vseh slučajih pa se mo-r;ifo novi formaciji naznaniti vzroki izvršenega od kazanja. Za c. in kr. vojaškega poveljnika Przvborski. fml. Interpelacija pravi nadalje: Kakor izhaja \i tega ukaza, morajo vsi na ironto. Cv sc na ta način iz vsake * zdravniške preiskave napravi komediia in če sc na ukaz vojaškega poveJjnistva tako postopa z zdravjem in življenjem vojakov, potem |e pač le konsekveiica te^a sistema, da se dado posamezni častniki iu podčastniki v prav mnogih slučajin zapeljati uprav k ekscesom napram moštvu, ki jim je zaupano.
Zvišanje krušne množine za vojake. Dunaj. 1. avgusta. Današnji listi poročajo, da je vojna uprava z današnjim dnem zopet povišala krušno racii" za vojake in vojne vjetnike za 100 gramov na dan. Množina mesa je določena S 150 grami /a moža na dan.
Spor med hrvatskimi delegati in ministrskim predsednikom VVekerleom.
Budimpešta, 1. avgusta. Pred včerajšnjo sejo poslanske zbornice je odšlo JO hrvatskih poslancev k ministrskemu predsedniku drju Wekerleju in zahteva lo od njetfa, naj se v novi zakon o preskrbi invalidnih honvedov mesto predlagane označbe »ogrski honved« vpo-stavi označba »ogrsko-hrvatski hon-ved«. Ministrski predsednik VVckerlc je zahtevo kratko odklonil. Hrvatski poslanci so zagrozili, da bodo pri dotični seji demonstrativno odšli iz zbornic-Se le na to se je spustil VVekerle v pogajanja.
= Frankovci morajo lagati. Da bi
odvrnili pozornost hrvatske javnosti od banovih odkritij, so vložili frankovci v saboru celo vrsto interpelacij o dozdevnih srbskih grozodejstvih proti hrvatskim vojnim vjetnikom v Odesi. V eni teh interpelacij navaja dr. Horvat med drugim z natančnimi podatki, kako So umorili v Odesi dr. Fabjaniča z Reke. ker ni hotel stopiti v jugoslovansko legijo. Zdaz pa javljajo sušaške »Primorske Novine, da se nahaja umorjeni dr. Fabiianič — živ in zdrav, v Lipiku.
= Umiranje Frankovce v. V BroOu ob Savi je izdajal tiskarnar Schulmaim — zopet žid v frankovskih vrstah! — nad 20 let irankovski tednik »Posavska Hrvatska«, ki je imel še pred vojno več tisoč naročnikov. V zadnji številki pa založnik žalostno naznanja, da mora list ustaviti, ker je naročnikov le še 300. a tudi od teh jih je plačalo naročnino komaj polovico.
=5= Ogrski državni zbor je sprejel včeraj v tretjem branju predloge o dav -ku na vojni dobiček avstro-ogrske banke ter o davkih na sol in premog. Razpravljal je na to o preskrbi invalidov sk upne armade, honveda in ogrske črne vojske. Magnatska zbornica je razpravljala o volilni reformi in odklonila vse predloge o večjem razširjanju volilne pravice in o ženski volilni pravici.
Cesar Viljem ob obletnici vojne. Berolin. 31. julija. Ob četrti obletnici vojne je izdal nemški cesar Viljem IL dva manifesta na civilno prebivalstvi* in na armado, v katerih poživlja k vztrajnosti, dokler ne bo dosežen zmagovit mir.
— Ententa   ponudi Nemčiji aur?
Dunaj. 31. julija. Neki ženevski list poroča na podlagi zanesljivih virov, da je dobil švicarski poslanik v Ameriki oficijalno naročilo, naj odide v Nemčijo in naj ponudi Nemčiji mir aH pa vsaj zaupno poizve za mirovne predloge centralnih držav. Švicarski list pravi, da — v kolikor je ta vest resnična — je švicarski poslanik sprejel to misijo gotovo v sporazumu s švicarsko vlado.
=rs Turčija in ententa. Turško poslaništvo v Bernu je pooblaščeno izjaviti, da so vesti časopisja, glasom katerih se poteguje cesarsko otomanska vlada pri ententnih krogih v inozemstvu za di-plomatično približanje ententi ua škodo zveze s centralnimi državami, popolnoma neresnične.
3=s Dolga vojna. Iz Amsterdama poročajo: Glasom Reuterjevega poročila se bo konferenca živilskih kontrolorjev Anglije, Amerike. Francoske in Italije ta mesec končala. Medzavezniški živilski svet se sedaj udejstvuje. Resolucija, ki naglasa potrebo štedljivega gospodarstva, pravi ob svojem koncu: Problema ob prehrani ne moremo rešiti na podlagi enoletne vojne. Pripraviti se moramo na dolgotrajno vojno, če si nočemo zagotoviti absolutno zmago.
3=3 Proces proti poljskim legljonar-jem v Marmaros-Szigetn zavzema vedno večji obseg. Obtožba je razširjena sedaj še na 428 novih legrjonarjev, ki so prešli h generalu Mušnickemu in bih pozneje od Nemcev vjeti.
— Nemško - ruski razgovori B e -/oiin. 31. julija. (Kor. urad.) K poročilu berolinske pisarne petrogradske brzojavne agenture, da se nemško-rusla razgovori o glavnih političnih vprašanjih še niti pričeli niso. izjavlja »Lokal anzeiger«, da je prišlo v razgovorih o nekaterih važnih političnih vprašanjih do popoldnega sporazuma. Med tu vprašanja spada vprašanje odcepitve Liviandske in Estonske od Rt sije Sovjetska vlada je načeloma pritrdila odcepitvi teli dveh provinc ter ndponlata toeadevno izjavo v Bcrotm.
173. štev.
SLOVfcNSKl iMAKUU', dne 1. avgusta I9la.
Stran 3
—: Ukrajinske cerkve ne bo. Berolin. 31. julija. »Berliner T agcblatt« poroča iz Kijeva, da so se prizadevanja ukrajinskih -separatistov ločiti ukrajinsko cerkev od vseruske, definitivno izjalovila. Za samostojno ukrajinsko cerkev so se najbolj zavzemali nemški krogi, ki so znali pridobiti za sebe tudi hetmama Skoropadskega in kijevs^ga metropolita Platona. Kljub temu se je kongres ukrajinske duhovščine izrekel z veliki* večino proti ločitvi in sklenil, da priznava slej ko prej moskovski pa-triarhat za vrhovno instanco ruske cerkve.
= Rusko finska mirovna pogajanja.
»Lokalanzeiger« poroča, da je 30. t. m. dospelo rusko odposlanstvo za rusko hjiska mirovna pogajanja v Berolin.
— Podaljšanje privilega francoske banke, i'a riz. 31. julija. Zbornica »e razpravljala danes o zakonski predlogi glede podaljšanja privilega francoski banki. Socialisti so nastopali ostro proti podaljšanju, dočim se je zavzemal finančni minister zelo toplo za predlogo, ki je bila končno z Jol proti 72 glasom sprejeta.
i urinski proces. Iz Lupana 31.
julija: Po dolgih razpravah so sledili zaključni govori državnega pravdnika in branitelje v v turinskem procesu radi znanega lanskega upora. Državni pravdnik je predlagal za obtožence, med katerim ie tudi urednik »Avantija« ^crrati in organizator Barbari, ječo od o du 6 let, za drugih sedem obtožencev pa oprostitev.
Vstaja v Libiji in Tripolitaniji. »Corriere poroča, da je dala vlada zastopnikom časopisja informacije, da je izbruhnila v Libiji in Tripolitaniji vstaja proti Italiji- Vlada se pripravlja, da bi Vpostavila prejšnje stanje.
Masarvkova hči v Ameriki. L> u -n a i. I. avgusta. Listi poročajo, da se je preselila hči profesorja Masarvka Olga Masarvk iz Anglije, kjer je sedaj vodila češko-slovaško propagando, v Ameriko. Tam hoče nadaljevati s predavanji in publicistiko propagandistu.no delo svojega očeta, ki se mudi. kakor znano, v Evropi.
m pa Bramo, roj. 1896. v Gorici, gimnazijskega diiaka, ker ie osumljen zločina proti vojni sili. Odrejena je tudi zaplemba premoženja goriškega magi-stratnega uradnika Marija de Bassa, roj. 1873. Oba sta osumljena zločina proti vojni sili države.
tati \i primorskih dežel.
Hegmnska podpora po $ 9. >Osred nji odbore na Dunaju 1. Bankga -se 2 poroča: Begunci z Goriškega, ki so raz rešeni po nemških in čeških kra-uH. trumoma hodijo v urad in od vseh sfrani prihajajo pisma, ki kažejo velikansko razburjenje vsled krivice, ki jim j<: grozila. Vsem beguncem naznanjamo, da radi tega ni treba nikomur hoditi na Dunaj in tudi pisati ni treba več. marveč mirno naj čakajo rešitve. Kdor le predolgo ne dobi nakazane podpore, nai kar sam piše na <»kraino giavar-tvo in prosi — rešitve. Enako z Gorico bo v vseh vaseh v okolici in ob \>« i So-ki črti. — mrei. dragi *-giuu i. le mirno kri iu čakajte rešitve. &«•: rma g!;! \ n r-tvo rešiti veliko tisoč prošenj, a osobja malo. gre delo polagoma od rok. Trst v celoti res ni bil nikdar evakuiran. Ali možno ie. da so bile evakuirane posamične rodbine. »Osrednji odbor«: ie imel v rokah listine, ki so dokazovale, da so bile posamične rodbine res oblastveno evakuirane. Tem vsem tiče naknadna begunska podpora- Kdor dobi običajni tiskani odlok, ki naknadno begunsko podporo odreka, ker ni bilo > tržaško mesto ovakuirano'. naj se pritoži v 14. dneh na namestništvo. — Dalje pripominjamo, da pod mesto Trst spada tudi — okolica, a tu so se evakuacije izvršile.
V skednju n. pr. je neka vojaška oblast ijudi podila v zaledje. Kdor more to dokazati, naj se takoj pritoži na na-mestništvo.
Prevoz lastnega pridelka žita in krompirja iz Kranjskega na Goriško. Marsikatera begunska družina je imela na Kranjskem v najemo njivo in želi sedaj prepeljati pridelano žito ali Krompir na Goriško. Potrebna transportna dovolila daje ljubljanska po-<lružni<-a, Zavoda za promet z žitom.
V to -vrbo je treba predložiti potrdilo onega okrainega glavarstva, odkoder želi kdo izpeljati svoj pridelek. Na potrdilu mora biti navedeno 1. da je prosilec imel v resnici njivo v najemu in od koga; 2. s čem je imel posejano njivo; 3. koliko je posejal. oziroma koliko pridelaj.
Barake za begunce v domovini. Osrednji odbore poroča v pomirjenje beguncev naslednje informacije z nai-merodajnejšega mesta: Ker ie prodrlo načelo, da le begunci sami morejo najuspešneje sodelovati za obnovo Goriške, hoče vlada dati Hudem kolikor le mogoče prilike, da se čim prej vrnejo v svojo domačijo. To je mogoče doseči le^z barakami, ki naj se postavijo v bližini vasi. Vse to pa ie šele godba bodočnosti, dasi vlada želi. da bi se do pomladi vrnili vsi begunci, ki bi mogli kakorkoli sodelovati pri obnovi in obdelovanju zemlje. Nikdo pa ne bo prisiljen vrniti se, marveč lahko ostane še nadalie v zaledju, ako mu bo to bolje kazalo — in bo prejemal dalje begunsko ;>odporo. Enako bodo še dalje v begunski oskrbi (za podporo in obleko) vsi oni, ki se vrnejo domov v barake. To vprašanje smatramo za rešeno. Zato ^Osrednji odbore prosi, da mu begune i prizanašajo z vprašanji, ker ne more vsakemu posamičniku te stvari pojasnjevati. — Na odbor pa naj se obrne takoj vsakdo, kogar bi hoteli po silj spraviti v barake.
»Osrednji odbor na Dunaj« I. Bankgasse 2, pritličje potrebuje še eno uradnico, ki zna slovensko in nemško, strojepisje in stenografijo. Ponudbe prosi čim prei na gornji naslov.
Umrla ie gospa Marija C ah ar i-j a. soproga goap. Silvestra Canarija v Nabrežini.
Zaplemba premoženja. Tržaška deželna sodni.ia je odredila zaplembo premoženja Ferdinanda Ferluge, rojenega 1890. na Opčinah pri Trstu, ljud-skošolskega učitelja čmovojniskega praporščaka 79. inf. polka, ker je osumljen zločina po § 327. oziroma 334 vojaškega kazenskega zakona Nadalje je odrejena zaplemba pramojonia Jo-
Dnevne vesti.
— Vojna odlikovanja. Crno vojn i-ški nadporočnik ing. Anton Dolenc je dobil drugič najvišje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje ie odlikovan nadporočnik - avditor Stanko J enčič. Za posebno zvesto službovanje v vojni so odlikovani orožniški strazmojstri Martin L o r b a r . Fran S p i g l in Josio K o ž u b s srebrnim zaslužuim križem b krono na traku hrabrostne svetinje.
— Trinaisto odlikovanje je dobil tekom vojne stotnik v generalnem Štabu g. Anton Lok ar. sin g. nadučite-lia v p. Ivana Lokaria iz Ljubljane, bolgarski krali mu ie podelil križ za hrabrost
Vrnil >e ie iz ruskega vjetništva major 17. pešpolka Friderik pl. Kantz. Dne 30. pr m. sta ga sprejela v a v dilemi cesar iu cesarica.
— Cesarja in kralia Karla vojno-pomoeni zaklad. (Dunaj IX.. Berggasse 22.) Namen tega zaklada ie, hipno pomagati revniru invalidom, ki so zmožni in voljni lotiti se kakega dela in si ustvariti novo življenje. Dajale se bodo enkratne podpora, največ do 1000 K, in invalidi, ki so tega. vredni, potrebni in tudi zmožni, da podporo prav porabijo, se imajo s posebno prošnjo obrniti na ta zaklad, čigar naslov ie zgoraj razviden. Podpore so lahko najrazličnejše vrste, n. pr. obrtno orodje, neobhodno potrebna obleka, gotovo stanovanje, potreben voz, vprežna žival, kos polja, kak stroj, oprava, plaćanje kake kavcije itd. Prošnja mora imeti naslednje podatke: 1. Predime (krstno ime) in rodbinsko ime, šaržo, vojaško krdelo, vojna odlikovanja. 2. Rojstno leto. stan (samec, oženjen, vdovec, ločen), število, starost i u spol otrok, če in kako so otroci preskrbi »eni. 3, Rojstni kraj in domovinsko občino, sedanje bivališče (natančen naslov). 1. Sedanji poklic, potem ce, kdaj in kie |e bil invalid se po prvem zdravljenju dodatno zdravljen in v invalidski šoli; prejšnji poklic (pred nvojačeniem). 5. Stopnja i ridobitne nezmožnosti (v %), način pohabi jenosti, oziroma bolezni, letna tnvaiidščina (s prikladarjori). 6. Vojaška evidenčna oblast in številka plačilnega
naloga, oziroma navedba, kdaj se je izvršila superarbitracija> *. CJboštvp prosi lčevo. preniužonjske razmere staršev ali drugih svojcev in ali iia kaj podpirajo. 8. Način, kako si misli ustvariti novo življenje ali trajno možnost za zaslužek, in višina zneska, ki je za to neobhodno potreben. 9. Navedba podpor, ki jih ie že dobil (kdaj in kje). Frošiuo je vlagati pri deželni komisiji za skrbstvo vračaiočim se bojevnikom (pri e. kr. deželni vladi), pa tudi pri magistratu, kjer se le oglasiti v pisarni komisarja dr. Vrančića radi izpolnitve posebne prašalne pole. Tudi naravno-t na Dunaju (IX. Berjsjgasse 22) se more prošnje vlagati. Najbolje je. če vloži prosilec, ki je v Ljubljani prošnjo pri magistratu in prinese v ta namen vse dokaze za posamezna vprašanja seboi. ker mora biti vse dokazano.
— Iz trgovskega ministrstva. Mi-nisterijalni tajnik v trgovskem ministrstvu dr. Leon Stare je dobil naslov in značaj sekciiskega svetnika.
— Iz politične službe. (\ kr. dež. vladni koncipišt Oton Kette ie ime-novaii za c. kr. okrajnega komisarja.
— Slovenska šola V Mariboru. Gi-njeni poročamo, da .-ta dva vrla slovenska narodnjaka, poročnik Ribič in praporščak Ogorelec od 87. polka, tik pred svojo junaško smrtjo mislila na prepotrebno šolo v domovini ter ji zapustila 30 K. Ko sta zapuščala ta svet, jima je bila zadnja misel dobrobit slovenskega naroda, rešitev dece na jezikovni meji. Ta čin. draga prijatelja. Vama zagotavlja nevenljivo hvaležnost v naših srcih, ki bo trajnejši spomin na Vaju. kakor kamen rja grobu. Slava Vama večna!
— Sestanek vpokojenega učitelj-stva v Ljubljani. Vse člane in članice društva vpokojenega učitelistva, sta nuioče v Ljubljani, -e vabi na sestanek in posvetovanje, ki bode v petek, dne 2. avgusta ob četrti uri popoldne v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti. Za kako morebitno dobavo naj prinese vsakdo seboi nekai drobiža -Odbor.
— Deželna poslovalnica za oblačila naznanja da se je pričelo z razpoši ljanjem izkaznic A za liudsko blago. Strankam, ki so so osebno zglasile. se izkaznice dostavijo na dom skupnim pismenim prijavam posameznih uradov se izkaz ni me dostavijo poverjeniku doti čnega urada. Vsled tega se občinstvo prosi, da ne hodi nadlegovat z vprašanji deželno posloval ni eo. oziroma pre-sojevalnico za izdajanje izkaznic, tem več naj vsakdo počaka da se mu izkaznica osebno dostavi. Pripominja se, da se pri ogromni množini prosilcev vsled nezadostne zaloge blaga pri prvi raz delitvi ni moglo ustreči vsem in v polnem obsegu. Vsi. ki izkaznice sedaj ne dobe, i o dobe pri iedni prihod njih razdelitev ljudskega blaga ki se bodo vršile sukcesivno na dobo vsakih 3 mesecev.
^ — Razstava narodnih ročnih del in noš. ki jo je nameravalo prirediti >Splošno slovensko žensko društvo« meseca avgusta t. L. se preloži na z a e e t e k oktobra. Opozarjamo na to zlasti nabiralke razstavnih predmetov na deželi.Časa za nabiranje je torej dovolj. Naj bi se Slovenke iz vseh krajev potrudile, da zberejo najlepša in naj značihieiša narodna dela
— Klavirski izvod s slovenskim prevedem »Predane neveste« si ie nek do izposodil iz gledališkega arhiva SJ2*Wfe se, da f» vrne nemudoma! ludi druge izposojene muzikakiie in kniige je vrniti brez odlašanja. Drm-štvom. ki tekom bližnjih dni ne vrnejo izposojenega dramskega in glasbenega materijala se ne posodi nobena reč več. Dovolj žalostno ie, da treba terjati savno. — Gledališko ravna te list to.
— Izvažanje »ena in slame iz ljubljanske mestne občine. Glasom razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 19. junija 1918, štev. lb.odd mora niestna občina ljubljanska k puknu u deželnega kontingenta prispevati z !00o q sena in 300 q slame. Ker se ta krmila zasežena, ne sme noben posestnik sena in slame brez dovoljenja mestne občine izvažati. (£ 15, zak. z dne o. junija 19io drž. zak. št. iyj). — Ker se bo sedaj pričela košnja otave, se posestniki, ki stanujejo izven mestne občine, imajo pa svoje travnike v mestnem poineriju, v lastnem interesu poživljajo, da si pri mestnem magistratu preskrbe transportno dovoljenje.
— Dvojna moka dvojen kruh. V ljubljanski okolici zlasti v predme&tju &e prav pogosto dogaja, da prejemajo posestniki in pridelovalci žita tudi krušne karte in karte za moko, dasi-ravno se jim o rekviziciji pušča množina žita, ki gre &amo pridelovalcem. Na v a način imajo ti posestniki dvojno preoKrbo s kruhom in moko. Da navedemo samo en slučaj, opozarjamo na Alo»ie. kjer dobiva župan Oražem pa tudi drutU karte za moko in kruli, kljub temu. da se jim pušča že itak žito.
— Na železnicah vedno prijetnejše. Iz Budimpešte poročajo, da ie ogrski trgovski minister odredil, da mora vsak potnik, katerega se dobi brez veljavnega voznega listka, plačati dvojno \oznino, najmanj pa 10 K. Kdor stopi na peron brez karte, placa globo 2 K. Nadalje se ima strogo paziti, da se vozi vsakdo v razredu, za kateri je plačal. Ako je voz prepoln, morejo potniki do-pla. a ti v išii razred ali pa se peljati v nižjem. Naredna stopi v veljavo 1. novembra.
— I v cilba popolnega nedeljskega počitka brivcev na Kranjskem. Z ozi-rem na pomanjkanje delavnih moči in z ozironi na to. da ie bilo treba dajali pomočnikom na delavne dni nadomestni počitek, so se člani deželne zadruge brivcev na občnem zboru, dne lb. julija zjedinili in soglasno sklenili, da uvedejo od 1. avgusta t. 1. popoln nedeljski počitek in da z istim dnem cene za postrežbo primerno zvišajo. Priča-kcvati je, da bodo cenjeni naročniki in obiskovalci brivnic sedanji položaj brivskih mojstrov uwdeli in smairali uvedbo popolnega nedeljskega poettka i»i zvišanje cen sedanjemu času za neobhodno potrebno. Ker sedaj itak po vseh obrti h. trgovin;« h in pisarnah nedeljsko delu počiva, ie primerno, da ae nedeljski počitek vpelje tudi pri brivskem obrtu. Vsled skbpa občnega zbora zadruge ie postrežba v nedeljah tudi izven brivnice bodisi po mojstru samem, kakor tudi od pomočnikov nedopustna, ker drugače nima sklep nedeli: skega počitka nobenega pomena. Člani zadruge v mestu, kakor na deželi so primorani se omenjenih sklepov držati, ker ima v nasprotnem slučaju zadružno naćelstvo pravico iiin naložiti kazen in globo v znesku do 20 K. Naćelstvo deželne zadmtre brivcev prosi vse častite obiskovalce brivnic. da od 4. avgusta dalje ob nedeliah ne poseča-jo več brivskih lokalov in sicer tudi v tem slučaju ne. če bi se kedo izmed danov ne držal sklepov zadruge in da bi imel brivnico še dalje v nedeljah odprto. Takega člana naj slavno občinstvo samo obsodi, ker ie obsodbe tudi vreden, če neče poznati discipline in reda zadružnega vodstva in kolegijalnosti svojih sotovarišev.
— Tvrdka A. Šinkovic nasledniki. Mestni trg št. 19.. ostane od 5.—2f>. avgusta zaprta.
— Dve začasni službi cestnih mojstrov sta razpisani. Prošnje ie vložiti do '60. avgusta pri c, kr. deželni vladi. Natančneja pojasnila so razvidna na razglasu, ki ie nabit na mestni deski.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času med 21. in 27.
julijem se ie rodilo 20 otrok, mrtvorojeni so bili 3, umrlo ie 12 domačinov in 6 tujcev. Za grižo sta umrli 2 osebi, za jetiko 2 domačina in 2 tujca. Oboleli *-o: za srižo 5 domačinov in 3 vojaki, za vratioo 2 domačina
— Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Spodnjo Šiško se vrsi v nedeljo, dne 4. velikega srpana 1918 ob 4. urj popoldne v gostji ln i škili prostorih »pri Keršiču« v Spodnji Siiki s sledečim sporedom: Nagovor namestnika predsednika, volitev novega odbora- vpisovanje novih članov, slučajnosti. Posebna, vabila se ne razpošljejo. Slovenke. Slovenci! Po dolgem spanju se bode v nedeljo naša prepotrebna podružnica zopet vzdramila. Pokažimo z obilno udeležbo na občnem zboru, da je Spodnja ftiika zvesto slovenska Vabijo se še posebno podružnice iz mesta in okolice. Na svidenje!
Ciril in Metodova podružnica na Viču priredi v nedeljo 4. avgusta svoj redni letni občni zbor ob 4. uri popoldne v gostilni pri Končanu v Rožni dolini. Vse Vičane vabimo, da se udeleže občnega zbora v kar največjem številu, posebno pa se žene in dekleta, ki 6e ravno v zadnjem času tako odkrito posvedočile svojo narodno zavednost.
Imrla je v Trstu, dne 30. julija t. 1. gospodična Ivankal C u n d e r . sestra pokojnega Ludovika Oundra gostilničarja pri >ruskem carju< ▼ Mali vasi pri Ježi« i. Blag »ei spomin!
Deček je zašel v Tomačevo pod Ljubljano, kjer se nahaja že več dni. Star je 4 do 5 let. O sebi ne ve povedati drugega kakor da mu je ime Tonček, materi pa Urška: oče je v vojski. Ima še dva bratca Binček in Francelj po imenu. Imajo baje tudi nekaj koz. Kdor ga pogreša, naj se zglasi v gostilni pri Kovaču poleg cerkve v To-mačevem.
Pojasnilo na dopis iz Borovnice z dne 29. julija 1918. >Slov. Naroda«. Ugotavljam, da sva v Borovnici dva prožna mojstra in da oogorelec Jakob Krasovec ni moj delavec. — Leo Ma-caratti. žel. prožni mojster.
In Medvod. V nedeljo, dne 4. avge-sta t. L ob V* 4. uri popoldne vrni se redni občni zbor ženske in moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih gospoda Josipa Jesi h a z običajnim dnevnim redom. Po obenem zboru prosta zabava: prodaja cvetlic, šaljiva pošta in šaljivi srečolov. Podružnica je delj časa ostala brez delovanja, vendar splošno zanimanje ter posebna mnogoterih, atajatfe
bode podruženica tem požrlvuvalnejši delovala in doprinesla v bodočnosti vse to, kar je v brezdelnem času zamudila Na delo vsi, čas je zlato — postavimo pravočasno jezove našemu narodnemu sovrainiku — žrtvujmo vse in ne pustimo ga preko naših praporov z geslom: Stoj! Pridite vsi, ki čutite slovensko !
Trije   vojaki   na   rekviziciji. Iz
brežkega okraja nam poročajo, da so dne 22. t. m. prišli trije vojaki v mline na rekvizicijo. Lden se ie skliceval na postavo i u grozil mlinarjem s puško in bajonetom. Plena so dobili na Sroni-ljah 1 vrečko, poleg tega pa ker ni bilo mlina na slučajno doma so mu razbili sknnio. dasi je bil ključ notri, v skrinji je bilo bOO K denaria in nekai obleke. Ker so bili otroci vedno zraven in kričali, niso vendar vojaki iucesar iz skrinje vzeli. — V Dečnih selili so šli najprvo namesto v mlin. v hišo Jožefa L orjaka na breg. menda so mislili, da voda v breg teče, in tam je eden ostal zunaj na straži, a dva sta iskala nečesa po kuhinji, menda kaj za želodec ali pa srajce, ker je slučajno eden razen ostankov ni imel —: nato ie prišla gospodinja iz bi.-e ter pokazala kie da leče voda na miin . . .
Učiteljska služba ie do 25. avgusta t. 1. razpisana na šestruzreutih i plačilnega razreda) v V o i n i k u pri C e 1 j u. — Ker ie kraj lep. razmere prav prijetne Ln aivlaenje ue predrago, 1 ričakujemo o4Mo v rtih pvošejihov.
Mariborske vesti. Dramatično društvo  v   Mariboru opozarja vse pevke in pevce, da se \ ršiio pevske vaje za >< esarsko slavnost< redno naprej vsako sredo in soboto   točno ob l a9. zvečer v aitalniških prostorih v I. nadstropju Narodnega doma. Dan društvenega izleta k Ai ehu na Pohorje se določi pri prftodiiiih   pevskih vajah. Ravno tabo se bo vršil tam pogovor o načinu, kako se naučimo plesa >Kolo«. Kdor ima veselje in potrebno zmožnost za petje lahko vsak dan   prijavi svoj pristop odboru. — S c h u 1 v e r e i n o-\ o beračenj e.    Sehulverein razpošilja pod zaprto kuverto nabiralne pole, na katerih pročelju je   »oziv, naj naslovljen«!    »bere    hefckor mogoče mnogo eianov, podpornik >v. ustanov-nikov itd. Pa ne misliti, da gredo te nabiralne pol« morda v zalege! Pošiljajo jih ven v fronto, seveda iaeinltom. Ali ie dotični JBemee ali ne. na to se ne Ozirajo v svo# nesramni nemški brezobzirnosti. Častnik nai bi vzel poslano polo in šel nad moštvo! Torei: terorizem v uemškonacijonalne namene, kajti slovenski vojak in tudi menda podčastnik, ei ne bodeta upala ugovariati in plačala bodeta kar se bode zahtevalo, če prav proti volji. Na ta način seveda ni oedno, če je društvo kakor sledi iz poziva, doslej iz   bojnega polja dobilo do 350.000 K; koliko je tu izsiljenega slovanskega denarja! Upamo da ve vsak posten Slovenec, v kateri namen mu ima   služiti oni   poziv. — E I e k t r i z a c i j a   Maribora Iz :v5 ari bora nam poročajo: Mektrizacija mesta dobro naprelnje tndi že v predmestjih. Prvotao se je raeamalo, da bodo dela ae maja meseca končana. Ko so pričali povbgati kabeli, se je pokazala   voHka ovira   v   obliki poštno-brzojavao   telefoničnega   omrežja. Za to so morali s polaganjem električnega kablja pzjjeti takoi s prenašanjem brzojavno telefonskih žic. ki so sedaj splošno preloBene   na   — nasprotno stran poslopj.   Novo je pri vpeljava-nju elektrike, aa naše mesto, tudi vpe-ljavanje sirelovodov. Dočim ie popre-je imela strelovod komaj vsaka SO. ali 40. hHa ji\ ima sedaj skoro vsaka druga nekatere po dva.   Delo vodiio tehnični uradniki elektrarne iz   Fale na Dravi, a^lazbcnei c. kr. poste, dela sama pa up-m^nto v to laifimtlM a ni vo jaki.
Kino Ideal. Spored za danes, četrtek, 1. avgasta: »Sence preteklosti«, žrvljeejska slika v Mirni dejanjih. Avtor RiSard Os-wald. V glavam vlogah Magon Flfak. Emst Ludwig in KaLa Oswald. Poiag tega ie znamenita ameiika igralka Isnotiea Klara Kimball Toungv veseloigri 4btty — zrna govalka« ter konačni prizori: »Pevska tekma t levji kletki«. Ta spored se predvaja samo dva daeva ter mladimi mi dostopen. Pred«*ave od 4. popoldne dalje, aadaia ob %9. zveier na vrta. Svira dobra gledali! godba, fcino Ideal.
IzgaMa se je v soboto popoldne srebrna ura - aapeeteica. Ker jc bfla drag spomin, se prosi, da jo poetea aajditelj proti dobri mgradi, ojiroaa za živila, odda na Dunajski ceeti tt 36, priUiije. -38J§
Izgubil se ie veeraj predpoldne steklen obesek z alatitn obrobkoai. Ker Je bil drag spoeun, se prosi, da ga pošten najditelj proti nagradi odda v Rožni ulici št. 39, I. nadstr.. F. Cwirn. 3890
Aprovizacija.
+ Mast na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo mast v soboto dne 3. avgusta popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do 2 št 1 do 60, od 2. do pol 3. št. 61 do 120, od pol 3. do 3. št 121 do 180, od 3. do pol 4. št. 181 do 240, od pol 4. do 4. št. 241 do 300, od 4. do pol 5. št. 301 do 360, od pol 5. do 5. št. 361 do 420, od 5. do pol 6. št 421 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 10 K. Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast( odreže se kt.pon za avgnst), nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakapio knjižico in nastavljenci državne železnice svojo žeieznftko legiriniaijo. Brez ten dokazil ne dobi nihče masti
4- Marmelada na rumene izkaznice C Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo marmelado v petek dne 2. avgusta in v soboto dne 3. avgusta pri Muhleisnu na Dunajski cesti Določen je tale red: v petek dne 2. avgusta dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št 201 do 400, od 10. do II. št 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. št. 1201 do 1400. V soboto dne 3. avgusta dopoldne od 8. do 9. št 1401 do 1600, od 9. do 10. št 1601 do 1800, od 10. <t> 11. Ol 1801
do ^OOO, popoldne od pol 2. do pol 3L it 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. It 2201 do 24(K), od pol 4. do pol 5. št 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6. št. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg marmelade, kilogram stane 2 K.
S , -J- Razdelitev krompirja v občini Moste se vrši v petek dne 2. avgusta od S. do 12. ure iz skladišča pri Maaserju. \i»aka oseba dobi 2 kg. Železničarii in isti, ki so sadili krompir, so izključeni. Na zamudnike se ne bode oziralo.
-j- Razdelitev petroleja in svec v občini Moste se vrsi iz skladišča pri Mauserjn p<> sledečm redu: V ponedeljek 5, avgusta od 8. do 12. ure železničarji, od 2. do 4. ure stranke s številkami 1 do 300; v torek dne 6. avgusta od 8. do 11. ure št 301 do-konca; od 11. do 12. ure pa obrtniki. Na zamudnike se ne bo oziralo.
«uzne umi
* Usnja za milijon kron. Pri nekem
špediterju v Pragi so našli ..i.mi kg usnja, ki ie vredno dandanasnii milijon kron.
* Umrljivost otrok v Bosni. Centralni odbor za otroško varstvo v Zagrebu poroča, da je tekom vojne v" Bosni umrlo 165.000 otrok v starosti pod 10 leti.
* Kolera na Ruskem, rimska brjojav-ma ageatmra porota iz Petro^rada. da ]e tami dme IN. in 19. julija obolelo na koleri 250 oseb, dme 20. jmmtija pa 320. Hoslej je anololo na koleri Je nad 1000 oseb. Tudi v Mdikvi se raasirja kolera.
* Vojni oderuhi. Vojni urad proti oderuhom na I hm.m se je bavil samo pretekli teden z 285 slučaji ode ruš t va in navijanja cen. med njimi v enem slučaju z nekim prodajalcem delikates. ki ie prodal 1 kilogram šunke za hh) kron.
* Velika železniška nesreča. Iz lierolina poročajo 30. t. m., da ie skočil s tira vsak med Zantokom in Gur-kovom. Zgoreli so štirie vagoni. Vnel pa se ie tudi na bližnjem tiru stoječi vlak, zgoreli so tri it- vagoni. Mrtvih je okoli 40. težko ranjenih 20.
* Večkratni umor in samomor zaradi rekvizlcij. Iz Temešvara poročajo, da je kmetica Dominika Bauer dne 29. julija zabodla svoja dva otroka, ustrelila nekega rmmkega vojmega vjetmtfta, ki je delal na njeaemi pojSAfctvu, ter se nato sama obesila.
V pimmmu, Amtero je mapam4Ma, pravi, da je to storila, ker vojma tako dolgo traja in ker ji je vse rekvirirano.
* Stoinsestletni »veleizdajnik« umrl.
V Šibeniku je umrl te dni neki 106 let stari mož iz Boke Kotorske, ki je bil ob pričetku vojne zaradi nekih veleizdajniških« besed obsojen na smrt, ker so mu bili siia kot veleizdajnika po prekem sodu« mmmorili. Pozneje je bi lstarček pomiloščen na 15 let ječe. Zblaznel je in je umrl sedaj v blaznicJ v Šibeniku.
* Nemški hypermoderni pisatelj ti. H. Ewers, ki ga po posredovanju nemških in madžarskih častnikov pozna tudi marsikatera sloveaeka gospodična, je bil pred iz-bruhomi vojme v Amemfci, odkoder se poz-meie mi mogel vrniti. Živel im pisal je zato v New Yorku. Kakor poročajo listi, so ga sedaj ameriške oblasti zaradi protiameri-ške propagande zaprle in internirale.
* Zopet dve irtvi zračnopoštnega prometa. Na zračni pošti Dunaj - Krakov se je zgodila 25. t m. nesreča, ki je zahtevala 2 žrtvi. Zračno letalo se je moralo spustiti, ker mu je zmanjkalo bencina, na tla pri Ty-bih. Slo je takoj v Tybe pomožno letalo. Ko se je dvignilo postno letalo, se je spustilo v zrak tudi drugo. Zadelo je ob neko drevo mondlo ma tla. Ubila sta se oba letalca na-nKanz Albert liedderich in larednik Fran
Gospodarstva
~ Rekvizicija vina v Dalma< iji na armado. Z Dunaja poročajo, da ^o namerava v Dalmaciji rekvirirati 20.000 nektohtrov vina za armado.
— Poštni promet z Ukrajino. 2a pisemske pošiljatve v Ukrajino veljajo sledeči poboji: Morajo biti pisane sa-mo v _ nemškem. o-rske*u. rusinskem (ukrajinskem) ali franntnkem ieziku-stenografija in tajna pisava ie prepo^ vedana. Naslov je dopnieen le z latinskimi pismenkami (eventualno med vrstami s cirilico). Ime odpornijatelja mora biti zaznamovano na pošiljki Na-znanjla vojanke narave im dovoljena. I o-tnnt'-. ki ne odgovarjajo owače-mm pogojem, se vrnejo odpošiljatelju
— Kadi preskrbe s eirovinami do voiski je postavila   italijanska vlada odseJt. Ta odsek ima ored vsem nalo go, da stopi z američanskimi in angleškimi merodajnimi faktorji v dotiko da si zagotovi za Jtaliio potrebno množino sirtmn in napol dodelanih fabrikatov tako, da bo mogla italijanska indu^tri-J*.1^.«"11 Poljedelstvo takoi po vojski pričeti s polnim obratovanjem  Ta komisija ima nadalie nalogo, da uredi vse predpriprave za prevoz blaga iz Ame rike. oziroma, iz Anglije, ter da izpo-sluje za Italijo ugodne plačilne pogoje. Jiakor ie znano, je italijanska valu ta od jeseni pretečenega leta do dane« močno padla, tako da notiraio Italijan ske lire v Švici komaj   43'50 frankov
iLr1 K danila, valuta se ie poslala pred nekaj tedni posebna komisija pod vodstvom finančnega ministra Nittija v
•in* T ?z skIeP°v ententnih držav ho vidi, da imajo resno voljo, združiti vse aliirane države, kar se tiee dobavil anja sirovin in denarnega vprašanja tako da nastopajo v gospodarskem ozi-ru enotno proti srednjeevropskim državam tudi po vojski.
Žitne cene v Ameriki. Glasom poroeila »Kolnisehe Volkszeitungc stane v Severni Ameriki 1 bušel pšenice 2 dolarja koruze 1 29, ovsa 0 64 ter ječmena 109 dolarja En bušel meri g**? Jojei nta»« 1 meterski stot pšenice 33 3 K, koruze 2l"5 ovsa 1(T6
rfrJf ™i«I? ^18PKJD° k™ TrednostJ
~ 1- ¥ u^^Kl meterski stot pšenice 15 K. koruze 12, ovsa 6'6 in ječmena 2Le DŠenioe iečraena ro poskočile tekom vojske za 100 odstotkov koruze za 80 in ovsa samo za 45 odstotkov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentni Kopitar.
Stran 4.
SLOVENSKI NAKOD-, dne 1. avgusta 191 a.
173 stev
Hišo ali posestvo
■i deieli se kupi. — Ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na H. Mayerf Rimske Toplice. — 3S37
Ittiifiii
na prodaj. — Cena no doeovoru. Ponudoe p^d ,fMed 3797".
Pes-čuvaj
do šest mesecev ^tar, se kupi. — Ponudbe r.j. upravništvo »So. Naroda« pod nA. O. 33241.
dve sobi m kuhinja mirni in čisti stianki bre-t otrok. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Narodi«. — 3888
Tesarje In mizarje
proti Jobremu p'ač'.lu (za brano in stanova« je skrbi en >) spretne ANTON 8TEIMEH, Ljubljana, Jerauova ulica it. 11. 175
Dve dijakinji ::
srednjih šol iščeta hrano in stanovanja pri boljši rodbini. - Plača deloma tudi v naturaiijah Cenjene ponudbe pod šifro .Dolenjsko 3835"
na u~ravnišivo »S >»v Naroda,*.
Vrtnarja.
Slovenca, neomenjenega, ki razume v^&ojo cvetlic, sadj t in uovitnin na polja in pod steklom. Učtm ob plači in popolni rMkrfcl . i sv »io vit-nanjo v Zagrebu P ^mene poi-uabe z naznanilom pUce na naslov: Jaro-slav Satkić, Zagreb, Cvjetna c 4.
Proda se
shramba za led
(Eiskasten) dobro ohranjen, dolgost 14 5 cm, visoko-t 139 cm, šhokost 81 cm.   -  F. no leni, Kranj.   — 3*69
v dobrem stan]u za obrat, 20 HP, ie naprodaj pri A. Nagel v Kamnik«.
PRODAJALKA
mešane stioke, vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, želi pre-meniti mesto Cenjena oglasila nai se pošljejo pod naslov: Prodajalka, postnoietece Trbti I. (Tarvia)« —
Zahvala^
Vsem, ki <o spremili našega predragega nepozabnega očeta k večnemu počitku, našim prijateljem in znancem ter za poklonjene krasne šopke in za izraženo sočutje se najiskrei ejše   a uvaljujemo.
Rodbino Slamnjak.
Vsaka dama naj čita
rtipjo vele/anim.vo navodil«) •>
modernem negovanju grudi).
Ukušen sv< t  pri  vpadiosti   in pomanjkanju bujnosti* — Pišite zaupno n;
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schanzstrasse 2. odd. 41.
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v v^aKi množini ter plačuje po najvišjh dnevnih cenah trg. firma
I. KuSlan, Kranj, Gorenj.
Krema za britje
najboljša kakovost, norabna brez vode, velik lonček K §.-
MILO za britie
pristno, najboljša vrsta, 1 komad E 3.-, 1 k j. K 32.— Po povzetju pošlja M. Jon ker, eksportno podjeije Zagreb it 15, Petrinjska 3 111. HrvaUko 3286
Prava cebelna
strdimf*
as kupi.       Ponudne s ceno na A« Krepek   Maribor ob Dravi, Bis-markstr. 19. CSSO
(lepotu je $r ečs!
Po doIgbUbiem jAoskavaniu na polju negovanja lepote =.e je konečno posrečilo najti novo metndo, n i katen -e vse nadležna kožne neči-stosti kot pi ^e, zajed ci, mozolji, ^'itv, nosna ;n obrazn : rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na cai zadobi obraz, tuji pii starejših damah, m1ado>tn -vež«, rožnato lice. L "inek je presenetljiv in ta recept so siiamo priroročih sloveči zdravniki. T'soči rro^fovnljnih priznan«! VsaKoniur dajem proti retuur-znamki popolnoma zastonj pojasnila.  Pišite  takoj  na: L. Decker, Dunaj   56, Predal 19.«
oddelek 36. 11 19
Na račun ali v najem se odda
gostilna
pri Štefana na Miklošičevi cesti 4 - Pvmene ponudbe sprejema bstnik Alojzij Pogačnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4, I. nadstropje. 3813
Parna iaga z enim potnim jarmom in enim lesenim jarmom z električno razsvetljavo v Gorskem kotam išče
strojnika,
z večletno prakso na parni Sagi. Nastop tako«, piaca po dogovoru. — Ponudbe na tvrdko Derencin A tfrassfch Raka (Tinina). 3846
Bnpi »e dobro obranjena
salonska garnitura
in nekaj zastorov (čipkastih).
Polovic kuonine se da eventuelno tudi v živilih        Ponudbe pod »*sa-
Za kritje streh najboljša, odbrana
STREŠNA OPEKA
navadna (Biberschwanz) in zarezana strešna (Strangfaia) testnega izdelka se dobiva v :: izvrstni kakovosti in vsaki kolifinl pri :: 3307
FROHLICH & BICHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC
Društvo industrijcev za splošno zavarovanje
v likvidaciji*
RAZGLAS.
Delniška diužba /.a zavaro^anj'e- proti jamstvu in ne/.godam Danubius« na Dunaju I. VVipplingerstrasse 3*. naznanja kot likvidator društva industrijcev za splošno zavarovanje, da je iikvidaci a tega društva, katero so sklenili njegovi člani na iziednem občnem zboru z dne 28. j'anuarja 1907, dokončana Delež društvenega premoženja, ki gre po čl. 5 tega sklepa onim članom, kojih zavarovanja so bila po 30. juniju 1H07 še veljavna, se ie i^računil z 223 2 °'o letnega piemijskeea zneska, plačilnega v likvidacijskem letu Kot v »likvidacijskem letu plačan; letni p:cn:.;.:.; znesek« velja oni pteimjski znesek biez piipadkuv. ki se je p'nčnl za zavarovalno leto, Ki je teklo pri začetku l»k\i-oac je, t j. zutraj 1. julija 1907 Ta deirž se izplača pri glavni blag r,i ">D.tnub us« na Dunaju I, VVipplingerstra^e 38, proti pokažu *ren i ske po-b.'tnice društva industrijcev za splošno zavarovanje v likvidaciji u premiji, ki i>e je plačala za dobo za v: rovanja, v katero pade I. julij 1907.
Spredaj navedena terjatev velja za ugaslo, at<o se ni uveljavila te<o»n treh let od dneva 'ega razglasa. 3H83
je najboljši pripomoček MMEHLATA"-moka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75-—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3*50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTRZIN, GRADEC, Štajersko,
STETBJEB0. 60/11-, COMMISSIOlf ,,MEHLATA'<
Ionska garnitura 3881u na upravu. ^S!oven5kega Naroda«.
Kontorista mnj ali kontoristho
sprejme takoj v službo strojilna tovarna S a ms a aCsi Ljubljani, Metelkova ulica 4. — Znanje strojepisja n stenografije pogoj. Prijave sprejmo
•j dnevno od 4.- 5 popoldne — J77-
Graščina
na Spod. fttajerskem, eno uro oe Radgone, na jezikovni meji. obsto-ječa iz giadu, gospodarskih poslopij, dveh rosebej stoječih hiš, gozdov vrtov, travnikov, njiv <n vinogradov v najlepši legi je na jrodaj ste sun-paf aH v delih. C ''ofmj m?ra je črez \) oiaf'iv. Las'e;i lov. Poizvt s» pri Janeza Dimnik, trgovcu pri Sv. Lenartu v f lov. gor. 3h79
za nove zamaške od steklenic kg K 110.—, za stare zamaške od steklenic (nezlomljene) kg K 65.— za šampanjske naravne zamaške, dolge, nezlomljene, ne umetne zamaške komad K 1.15, in jih prevzamem po povzetju brez prejšnjega vprašanja. Za vreče plačujem komad do K 12.— Na vprašanja odgovarjam ukoj cveutiiclno brzojavno. 3840
Leopold Markus, Gradec,
Josefigasse 1.
lace slnise Najrajši v kaki večji trgovini Naslov pove upr »SI. N « 3873
Hišna,
ki zna dobro likati in pospravljati sobe in dekla za vsa druga domača dela se sprejmeta takoj v službo. — Plača sedanjim razmeram pnmerna, hrana
zadostnu. Kje, rove upr. »SI. N « 383]
VOT Iščem -»a STANOVANJE
■a takoj ali za novembar.
Naslov Anton Berniu, dež. rač svetnik v Ljubljani, Privos it. 3 3884
Proda se ~*e
večja kakor tudi manjša mnoilna
sadnega žganja.
Kje, pO' e uprav »Slov Naroda« ,?H~6
100.- K nagrade,
kdor mi preskrbi 3844
T STANOVANJE
z 2—3 sobami ter prtiklinami zn takoj ali pozneje. Nasl.iv pove upr »SI N «
SJaflr Proda se ^fe2
štedilnik
s ploščami velik na 2 pečnici; isto-tam se tudi proda več moške in žen* ske obleka ter raznov rstnega blaga, tudi 2 deinika. - Prod.; se najraje z.t živež. Nasiov p jve upr ^SI.N.^ 3877
300 ni premoga
dobi, kdor jreskibi loJbini (3 o^tbe)
stanovanje
Ijavo in vsemi pritiklmami za 1. november ali poprej v ali ob periferiji mesta. Ponudbe pod „300 kg 3874 ' na upravništvo -^Slovenskega Naroda«.
V morskem kopališču Orado, ki
ima najlepšo boaocnost, 3796
te proda vila
ležeča v bližini obrežnega kopališča. Vila je na vse fitir«. strani prosta, ima krasen razgled na morje ter se sestoji iz I salona, 16 sob, ti kabinetov, 1 kopalno «;obo, kuhinjo in že opravljena z nujmodernejšim komfortom. Natančneje podatke; Anton Budin, Trst, Via Oaspare Oozzi No. 3, IV. nad.
SVARILO!
Tvrdka Ivan Jela&in v
LJubljani opozaria s tem vsakogar, da njen bivši uslužbenec Josip Boltar že nad tri leta ni več pri njej v službi ter imenovani ni upravičen sprejemati za njo denar niti sklepati za njen račun kupčije.
fkW Sprotno
UHARICE
se takoj za trajno sprejmo - bri -
KARLU HAMANNU.
:;603
Po vsej Jugoslaviji
se na| pije
Odde se
20 m dolga, 8 m široka, 6 m visoka iz suhe, zdrave smrekovine, deloma latami in streho, obita s 4 metri dolgimi zdravimi bukovimi deskami. — Več pove Josip iiliMr, imMteva ml. 3/HI.
Tolstovrška slatina in novi Silva vrelec
ki se naroči pošta Ouitaaj, Koioško. pjnar* Tam se naroči tudi lino rdeče belo in lino viao   ter iejauie m sadni most.
Kupujem
in plačujem za nove zamaške do K 95.— za kilo, stare zavrtane pa ne zlomljene zamaške do K 55.— za kg, dolge šampanjske zamaške (ne umetne zamaške) do K 1.— za komad ter vreče do K 14.— za komad. •— Prevzamem vsako množino proti vzorcu in sporočitvi naprej po povzetju.
Eo Inandskroner,
In
Čevljarski pomočniki
na novo d« !o se takoj sprejme. — Plača 8—12 K — Z;i hrano je preskrbljeno. — Sprejme se tudi vajenec. — Jon. PreJereu, iiska - LiuMfana, Celovška cesta 81. 3791
Uakoi tudi diuge zaplembi ue pojvr-žene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah M. HA NT, Kranj. 2643
Psica-fermacka
zanesljiva v 11. m 111. polju za nizki lov, puška na slbre U kalibrslo, če mogoče Hammerlek puška za kiogle ali trocevka z dalini^iedom m strelivom sc Jvupi. Podrobne ponudbe z navedbo cene na H. Maver, Rimske toplice. 3838
U*W~ Iščem za stalno ^annjj
MEBtOVflNO SOBO
z električno razsvetljavo. Ponudoe pod m dr. Olip 3841** na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Vzamejo se v najem
trgovski lokali ali veži a skladišča.
Kupi se tudi hiša, pnpnvna za trgovin«! v LjobHani. Ponudbe po^ „trgovina 3782u na uprav. »Skiven Na;.«
mkF Uradnik išče im
STANOVANJE
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mesto ali v bližini mesta od avgusta t septembra da ' - Poau lbo po ! ,,Stano-van,t" na postni pred i *t«r. 2, Ljubljana. mS
NAZNANILO
Previamem in na kolodvor
vožnje s kolodvora drva, premog itd.
%LW* Jos. Turk.
za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, do urs v i ja:>a m »j
edina češka tvrdka
JIRI FINKE, =
Praba IX, na Moram c. 5.
DRVA
hrastova, bukova, gabrova, bregova, jelševa cepljena ali okrogla. 1 m. dolga, kakor tudi kostanjev, hrastov in vsak drugi les kupuje po najv>š|i ceni Alojzij Plausteiner, s v.
fJurij ob juž. žel. Plačilo takoj proti duplikatnetnu voznemu listu.
Srbečico, hraste, lišaje
odstrjm prav • a^lo dr F eseh-a uvir pos av varovano T9SZABA-FORM" - mazilo. Pop u.oms bre/. duha in ne maže. Poskusni Sonček K 3  - veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12'—.
= 0r. E. FlesctVs Kronen-Apotbeke (Gytir), Raab Ogrsko. -
Zaloga za Ljubljano m okolico: Lekarna „pri zlatem jelenu",
Ljubljana, Marijin trg.
m$\J~ PoztM na varstveno znamki ,,S.IABAF0HM" ~~Wm»
Tvrdka J. Kostevc
na manj a cen j. odjemalcem, da ostane trgovina od L do 18. avgusta i7i>y
zaprta.
BARVA ZA OBLEKE
AR1FHI P00*rvana izjeda m nadomesti 11(1110 UDLLiUi če» pobarva Ic2 najbutjš«) baivo liUiU, Vsak si lahko brez trudn in <Jtro^J<ov prenovi obleko bodisi iz kaki&ncga že d iaga. Najmanjša pošjljatev 10 zavit z navodilom s pošt^ K 10*20; trgovci 100 zavit. K 40.—, 1000 zavit. K 35.-/a 100 zavitkov — A. Pastriin, Gradec, Štajersko, 8te-f rerg. 60 II. Comatis. „Mehlata".
Naznanjam, da sem otvoril lastno
Mino s stavbnim lesom, (leskami in aromi za Kurjavo
na Dolenjski cesti 12 v Ljubljanu nasproti strelišta.
Skladišče tudi ob Itanski centi. — Kupujem in sprejemam naročila na drobno ali na cele vagone.
PiiporoCam se z \elespoštovanjem 3&17
Fran Šuštar, prej vodja podružnice A. Kobi.
MBBaaga
Pozor, trgovci 111
Nadomestek zrnato kava, najboiie kakovosti lepo zavite v kartonih no »/* in l? kg nudim:
Bny pri odjemu SO kg.............po K 1UO
jnjjjnjp »» 1QQ ,,.............M M ii,—
a^^P   t«       m ■n*Mi ft............. n ^o.
Pri večjem odjemu do 1 vagona znaten popust — Odpo&lja za naprej poslani denar ali proti akreditivu eksportna tvrdKa:
Gjorgje Vučković, Zagreb,
Nikolifeva ulita 9.
OdpoiHja ae aigurnim ne etainini nar o 211 ei jem tudi a isvoznico v vse kraje Avstrije« ;§*
NaroČite hitro, dokler traja zaloga.
Padomesleei s sladkorjem „MILKA", oravi ».MILKA** vanilinsladkor, prašek sa peko (BackptaV wer|f toalete o m Ho, milo sa brivce, tej, kekes ter vae ostalo ipecerijsko, kolonijalno blago proti po-iHiajei 750. o seoske naprej, ostanek pV p
MT Eksportna znamenita firma
Proizvodi „Milka" Zagreb.
26
476279