92. številka Trst v nedeljo 2. aprila 1905 Tečaj XXX. mm~ Izbajw va&kl I a ii ob ne < bčen manfest, vsled katerega je ustavljen razpis novačenja mladen čev, obvezanih vojni dclžno6t:. Glasom nekega carskega ukaza ima riaeka deželna blagajna v vojne svrhe plačati državni b'aga,ni na leto 10 milijonov rubljev. Ogrska kriza. DUNAJ 1. P.slanik Ztdgyeny-Marioh je danes z u trd j odpotoval v Berolin. BUDIMPEŠTA 1. Vodilni odbor zdru-zene opozicije se je danes cb 10. uri pred-polndae zbral ped predsedstvom posl Košuta v eejo. O seji je bil izdan nastopni komunike : Vodilni odbor združene opozicije je oklenil odpoalat: prelsedniku po*lan-ke zbor n <*e dopis, v katerrm te predsedo ka prost, nij v sm s'u prava, ki ga ima, skliče na 4. aprila sejo poslanske zbornice. Odbor je na to v dcJgem pcsvftivanju razpravljal načrt adrese, ki :o namerava združena opozicija potem zbornice predležiti cisarju. Cera v no seje govorilo tudi o načinu, kako b bilo motno r« siti krm, ni vodilni odbor ■•k eail o tem ničesar. Vodilni cdbor je mnenja da se one esebe, ki j'h je cesar nedavno vsprejel v svrho rešitve krize, ne morejo smatrati kakor po bluščence združene opozi-je. Vt d 1 r«i odbor združene opozicije bo imel svojo pr:h dojo -e;o v pouedeljek. Brzojavne vesti. Avstro ogrski poslanik na Angležkem. LONDON 1. Avstro-ogisii poslanik grof Mensdoifi Pouillv je na neki jahti odpotoval v sredozemsko morje. O Isotsn utegne biti 3 a'i 4 tsdne. S a bo nad :meetoval poslan ski svetovalec knez Schoiburg. Grof ii grofica Lonyiy. DUNAJ 1. »Neues Wieaer Tagblatt« poroča, da sta grof in grofica L on yay sklenila, da ee stalno naselita na Angležkem. Žrebaš je Rndolfovih srečk. DUNAJ 1. Glavni dobitek 30.000 kron j« zadela serija 1839 it. 14, 6000 kron je zadela serija 357 št. 12, 2400 kroa je sadela eer 907 it, 19. Požar na tržaškem parnikn. DUNAJ 1. »NeueFreie Preese« poroča : Parnik „ Arimatea", lastnina tržaškega brodo-lasLnika L. Premuda, je pr.Čal v pristanišču New-Orleans gmt. Požar se je tiko naglo razširil, da so morali ladijo radi gašenja prevrtali. Ladija ia tovor, obstoječ is žita, pivolein olja sta bila zelo poikedovsns, izlasti je težko {»oškodovanih 500 bal pavole. Potovanje cesarja Viljema. GIBRALTAR 1. (Wo:tfiv biro.) Ce=ar Viljem se je sineči ob 8. ari izkrcal ter je bil na dineju pri guvernerju. Na mestu, kjer se je c;sar izkrcal in pred palačo guvernerjevo je bila postavljena častna straža. Mn^go občinstva je pričakovalo cesarja ter ga simpatičnimi klici poz Jravljalo. Mesto je v zastavah. TANGER 1. Prvi dragoman nemškega poslaništva dr. Kfiblman, ki je spremljal cesarja Vitjema da G.braltarja, se je povrnil semkaj. Isti je izjivil, da je obisk Tangerja napravil na cesarja najbolji uti'. G asom neke govor ce bi baje sedanji nemški odposlanec v Lzboni imenovan odposlancem v Maroku. MAHON (Micorka) 1. Generalni kapitan Balearov je dospel semkaj is Palme na vojni ladiji „Numanzis", da v imenu kralja A>f nza vsprejme nemškega cesarje. Novine poživljajo občinst7o, naj pokaže z veprejemom, ki ga priredi cesarju, da vlada med Špansko in Nemč'jo sloga. Francozka zbornica. PARIZ 1. Republikanski posl. Deloncle je priobčil ministru vnaujih stvari Delcaseć ju, da ga bo interpeliral glede skupne vnanje politike Francozke. Led na morja. PETROGRAD 1. Na Nevi se je pričel tajati Ud. Blizo Schlusselburga je reka na 3 kilometre daljave prosta ledu. PODLISTEK. iti** Iz Hrvatske. ZAGREB, 31. marca 1905. Že mnogo in mnogo let ee naš narod v trumah seli v Ameriko. Zdi se, da zato, ker doma ne more živeti, ker nima p čim pokrivati svoje dnevne potrebe in da prehrani sebe in rodbino svojo. Nsš narod beži v Ameriko in oetavlja v svoji domovini hišo in semljidče. To hifio in zemljišče kupujeta Nemec ali Madjar, ki po raoijonalnem gospodarstvu hitro postajs bogat in si polni ispe pri nss. Pa ko si je že nekoliko pridobil postaja brezobziren in drzovit — on, priseljenec, vede ae kakor da je v svoji lastni hiši. Hrvatska ima danes polao taci h priseljencev, večinoma Nemcev ali Madjarov. Od enih in d'ugih nam preti nevarnost v bližnjem času. Ni zadosti, da Ba priseljenci sami vlačijo k nam, ampak ss oano/ljajo tudi zavod), ki bodo — če tudi indirektno — delali na to, da udomačijo v nas tuji element na Škodo nafto. Teh dni se je osnovala »Banka za parcelacijo in kolonizacijo«. To banko je osnivala »Hrvatika hipotekama banka« (ki je, mimogrede bodi povedano, filijala madjarske ekskomptne banke) v družbi s madjsrsko hipotekarno in madjsrsko eekomptno banko is Budimpešte ter banko »Un on« z Dunaja. Tej banki je namen parcelirati zemljišča in deliti jih med kmete v preobljudenih krajih (Zagorje), a slabo obljudene kraje bo naseljala s avtohtonnim prebivalstvom. Kakovo je to avtohtonno prebivalstvo, tega ne vemo mi. To pa vemo, da omenjene madjaiske banke ne delajo razlike med avtohtonnim prebivalstvom »krone sv. St.fina«, pak seta beseda gotovo nanaša na Madjare in Nemce, s katerimi bi hotela ta banka kolonizirati nas Srijem. Naše tikoimenovane »opozicijonalne« novine so prinesle proglas te banke brez ni-kakih komentarjev. Prvi je vetal »Pokret« ter je zahtaval malo več jasnosti. Sedaj še le so se vspele tudi druge novine in potem se le so prinesle »Narodne Novine« izjavo, da bo ta banka skozi in skozi pa tri joti Sna (!) in da ne bo naseljala tujincev, ampak da bo, nasprotno, delala proti tjjinski (torej tudi madjar-ski) invaziji. Ta izjava je naravnost komična. K*jti, kje je pamet9n človek, ki bi veroval, da bo : banka, osnovana madjarskim denarjem, delala proti priseljevanju Madjarov ? To naj verujejo slepci ! Ali ljudje, ki imajo oči in bistro pamet, se ne dajajo z*. slep ti od par iVaz. Minoli teden je umrl narodni zastopnik koprivuiški Josip Karlo vid v Osjeku. Pokojnik je pripadal sicer msdjaronsai stranki, nu, vendar je bil rodoljuben. Njegovi govori so kazali na veliko naobrazbo njegovo in so vzbujali vsikdar zanimanje. Karlović se je bavil za mladih dnij z literaturo. Škoda zanj, ker bi danes jutri morda estavil svoje madja-ronske tovariše in se povrnil k pravi opozi ciji, kjer bi mogel veliko koristiti se svojo naobrazbo. S prvim majem ne dobimo nič manje, nego dva dnevnika. Eoega bo izdavala hrvatska stranka prava, a imenoval se bo »Hrvatska«. Drugega pa bodo izdavali ma-djaroni, ki do sedaj niso imeli svojega organa, ampak so se posluževali »Narodnih Novin«, a te so vladni list. Nam se zdi, da se madja-ronom ne posreči, da bi dosegli kako svrho b tem novim listom, ker narod j.h pozna v dno duše. Pa tudi če izpišejo celo morje t nte in popišejo na metrične cente papirja, vendar ne bi oprali s čela sramote, s katero jih je narod že davno ožigosal. Oba lista se boBta isdavala na delnice. Pak če bodo »Pokretove« delnice do 15. aprila podpisane, bo tudi ta list izhajal kakor dnevnik, tako, da utegnemo imeti tri nove dnevnike, vsled česar bi imeli v Zagrebu 10 dnevnikov, kar je daleč preveč za naše razmere. Naše »Gospodarsko društvo« je sklicalo sa 13. aprila svojo izredno skupščino. Na tem zborovanja se izreče o vprašanju carinskega ločenja Ogrske od Avstrije. Gotovo je, da se »Gospodarsko društvo« enoglasno izreče proti ločenju, a ne bo Be le izbiralo kakih odborov, ki naj bi proučevali koristi in škode ločenja, kakor je tako storila naša industrijalna zveza. Prokletstvo. &fodovinnki roman Avgusta l«aoe — Nadaljeval in dovršil I. C. Tomle. Predel M. O—fl. V dolgo vrsto so se razporedili kanoniki zagrebški — malo jih manjka. Pred njimi se obraba plavolas rudeč šaljivec, klanja se, pripoveduje razne sale, smeje jim se eam, da se mu brada trese, a tudi kanoniki -e spuščajo v krohot, da se jim tresejo pod-•radki. Po govoru ga pozna?, da je Požežan. Več je tn njegovih bratov iz Slavonije, celo z vukovske županije. Vt>i so se zbrali okolo Mirka Lackovioa, da bi od njega čuli kakih novic. Počas se vleče star slavonski plemič, pU»-t, gostih obrvij, do'g-e bale brade. M> dra halja mu eeza do tal. Čas mu je nagnil glavo, ali se zvenkeče ob njem sablja. Stopa do Ivaniša Horvata, ki sedi tam pod stebrom, se nasmiha in podaja roko. Ts tUrina je od Ivaniša, velik prijatelj pokoj* nega Petra, Ivanisevega očeta. Prior vranski hodi nemirno sem in tja po sredi, pr stopa sedaj k temu, sedaj k onemu ter šepeče po kako besedo. Tako se meša in mota svet. Eden gleda v tla, drugi v obok, kdo zre v okno. Ta si suče brke, drugi gladi brado, tretji igra z držajem meča, četrti z gumbom surke. Kalpak stsji poleg šlema, kapa ob goli glavi, meč cb sablji. Tu se leskeče srebro, zlato, sevajo oči, beli se sriž na črnih prsih križarjev, tam se črni duhovska halja, blešČe (Schale Schuppe, Rinde, Hilse) oklopa, a nad vsemi se prepleta kakor Bijajna rudeča tanjč oa večerna luč. Žuborenje je strojilo po dvorani, a ven iz njega po kak vsklik, kak krik, kak smeh. Sedaj so se odprla vrata, na pragu se je po javil Pavel, tbmolknili so vsi. Pripognene glave, prekrižanih rok stopa razškof zagrebški po dvorani, na daleč se je rasmaknil zbor pred njim. Sreii dvorane je obstal, povzdignil glavo, omerii družbo t cčesom in rekel mirno: — Da ste mi sdravi, plemeniti bratje naše zveze ! Bog vas blagoslovil ! Ugodno je mojemu srcu, da morem vrh Griča, i a celo v kraljevskih dvorih, pozlraviti ts zmago* nosni zbor. Če bi bil vas pod svojo streho. — Zopet hiš! je zagorski ! — Mir! Ćujmo ! so zaklicali drugi. ie škof. pozdravil bi saklieal neki plemiS Odličen Rus o Slovencih. (Članek izven uredništva.) (Dalje.) G. A. Ilinskij, mož širokega, svetovnega .obzorja, je menda tudi nekako med vrstami namigaval na kranjsko »Kirchturm politik«, katere misli ne segajo preko ljubljanskega barja. Torej dajmo besedo g. Ilinskemu samemu, ki prav nič ni ofenziven, ampak popolnoma objektiven v svojih izvajanjih ! Članek se glasi : O potrebi ustanovitve slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani. Kedar je prišel slovanski popotnik, ki želi seznaniti se s sedanjim kulturnim, gospodarskim in političnim položajem slovenskega naroda, prvikrat v prijazno in očaru-jočo stolico Kranjske in »Slovenije« — Ljubljano, obhajajo ga neholć nič posebno prijetna čuvstva. Dočim sa nahajajo v stoli-cah drugih slovanskih narodov in drža7 povBodi ustanove, kjer je z marljivost o in ljubeznijo zbrano vee, kar v tem ali drugem oziru označuje dotični narod in olajšuje vsestransko proučevanje naroda, in kjer se zbirajo na skupno delo v blagor domovine njeni najodliČnejši delavci brez razlike stranke in stremljenja, bi kaj takega iskali zastonj v Ljubljani. — Zmagali ste nad moje nade. Trdna, močna je naša zveza, če tudi je zlata podkupnina mnogjkatero borno dušo odvrn la od ntš) prisege. Pa Čemu omenjam tega, ko vidim toliko junaških glav v palači svetlega kialja. — Katerega ? je zaklicil maloplemiČ. — Mir! Mir! je zadušil krik besedo plemiču. — Vidim, koliko se je name obrnilo oči in vsaki preži na moja usta, da-'li donašam radosten glas. — Cuj mo ! Čujmo ! je privzdignil glavo Pcžtžan. — Prinašam vam pozdrav od kralja Ladislava, od matere mu Margarete, udove nesrečnega Karla. Dospel sem bil v Neapelj, v kraljevske dvore, in rekel v vašem imenu, čemu sem prebrodil morje. Vsprejela me je stsra prijaznost, ali naše želje niso v prvi mah zadele svojega cilja. — C ujmo ! Čaj mo ! — Pred očmi Margarete še plava kr vava Karlova senca. >Kaj. je rekla žena, pri vss sem isgubila moža, pa naj bi še sina!« Nu, moja živa beseda, obljuba vaše junaške volje, štiri sijajne kraljevine ukrotile eo bojazen ženskega srca. Pred kraljevskim svetovalstvom Bts izjavila Lsdislav in njegova mati, da vsprejemata krono is nsiih rok, a o tem vam prinašam tu pismo pod kraljevsko palačo. Naj živi Lidialav Karlovič, zakoniti naš kralj ! — Da živi ! so vskliknili pojedinci, ali več njih ni nič vskliknilo. — A kje ti je kralj ? je vprašal Mirko Laekovič. — Prav vprašuješ. Nisem ga še dovel. V kraljevino mu je planil franoozki napad, ki mu hoče oteti dedno krono. Ali iim skrči tej kači zob, donesejo ga jadra na naš breg. — Bo pa to dolgo trajalo ? se je dvignil kanonik Lancelot. — Upam v Boga, da ne bo dolgo, alj jas nisem Brnel čakati na konec borbe. Mudilo se je radi nek:h tajnih glasov iz B9ne-tek. Š šman hoče skupno z Venec jo na nas, da nam iztrže Marijo aužajico našo. Silna vojska se zbira. Luksenburgovec, da bi nas očrnil pred svetom, tresi širom krščanstva kleveto, da so Horvati, da je liga zadavila Jelisavo. — Beg je priča ! je vzplamtel Berislav, da nismo mi usmrtili Kotromanovičeve hčere. Prisesam to pri Bogu. — Vemo! Vemo! (Pride še.) Kes je v Ljubljani deželni muzej, ali ta Mukdenu, iznaša štiri milijon*. Nabava nc- muzej ima birokratično organizacijo in nam vih zalog se vrši vspešno. Od zanesljive kaže Kranjsko kakor nemško deželo, in ne strani se poroča, da je Kuropatkin Štiri dni kakor s ovansko in — kar je najbolj važno pred umaknjenjem z.ukazal, naj se trčn od- — ne predstavlja vseh slovenskih dežel : pošlje proti severu. Ni znano, zakaj se ta Štajerske, Koroške, Goriškega, Istrije, itali- ukaz ni izvršil. Da so ss Rusi naglo umak- janske Resi e, ampak samo eno iz njih — nili iz Mukdena, je imelo to posledico, da da si gotovo najbolj važno — Kranjsko, se je njih umikanje od Tjelina dalje vršilo Ravno »ako ne moremo imenovati »Matice brez bojev. Kar pripovedujejo Japonci o po- Sloven«kec »središčem« slovenske narodnosti: njeni društveni prostori a? precej steromni. Zbirajoča dovolj neznatno ŠLevilo zne ib bojih, je vse izmišljeno. Mirovna pogajanj« so se razbila? »Magdeburger Zeitung« poroča iz diplo- členov enkrat v letu, si je stavila nalogo, ki je j matiškega angležkega vira, da so ee uvodna ravno tako važna kakor omejena. Naloga pogajanja glede miru razbila ob vprašanju njena ie izdajati knj,g<, ki b bile vsem do-f vojne odškodnine ter ob japonski zahtevi, stopne in po cani. Takozvani »Narodni da se Rusija odpove pravici, imeti še nadalje dom« v L:ubijani ima pred vsem namen, da vojno brodovje v vztočni Aziji, zabava slovensko občinstvo, mesto da skrbi Bitka pri Mnkđenu najveća t novejšem resno utrditi Treatin in Tirolske. Vlaki da vsak dan dove/ajo topove in drugi vojni materijal, a ielasti da se utrjuje Franzens-feste. Do sedaj so odpeljali proti jugu že nad 200 topov. Solgarija — kraljestvo. Ie Odese so sporočili v London, da namerava bolgarski knez Ferdinand povodom 20-letnice svojega viadanja proglasiti Bolgarijo neodvisnim kraljestvom. Kakor kraljevina da nastopi tudi Bolgarija vse drugače nasproti Turčiji. Sedanjega kneza Ferdinanda Koburžkega je izvolilo sobranje v Sofiji bolgarskim knezom dne 7. julija 1887. Sultan je pozneje to {imenovanje potrdil. Ako se Bolgarija proglasi za kraljevino, bo treba, da v to privolijo Turčija in vlasti, ki so podpisale bero-linsko pogodbo. za znanost in prosveto. In slednjič 1 cealna knjiža ra, k" je zelo bogata, fcar se tiče alc-veoeiih knjig. in hrani med drugim dragoceno ebirko Kopitarjevih rokopisov, je namenjena v prvi vrati gimnazijskim potrebam. Ker slovenaki oddelek ne zadostuje vsem potrebam, ne more knjižnica igrati v slovenski *t lici niti one u'oge, ki jo igra n. pr. pri nas na Ruskem vsaka javna knjižnica v provire ji. In ravno, ker so slovenske usta novitve nsrodnc-poučnega značaja tako razmetane m ker manjka vsako umstveno središče kakor : vseučilišče, akademija znanosti ali vsaj tlovecski narodni muzej, se tuiec ne zna orijentovati ob proučevanju narrda in je skoraj zmerom odvisen od znancev, ki jno p ilitično celoto —. ampak niso mogli doseči n. pr. v tako čisto slovenski dežel1, kakor je Kranjska, niti ene jpopolne sloven da se odneha za nekoliko časa, kakih 80 poslancev pa je za to, da se nič ne popušča, ter zahtevajo, da se sadaj že reši jezikovno vprašanje v vojski V smislu njihovih zahtev — seved«. Stvar je torej šs precej zmedena. Brez soglasja z opozicijo ni možna reštev, a opozicija ne more priti v soglasje s krono in liberalno stranko, dokler ni soglasja v njej sami. Ob takem položaju mora vprašanj« glede oseb, ki bodo sestavljale bodočo vlado, Ruski car in katoliška cerkev. Lvovska »Gazeta Narodova« je izvedela iz Rima, da je ruski car nedavno temu v skupni avdijenci pozval katoliške škofe RuBije, naj mu predlože Bvoje predloge za reforme v zagotovljenje veče svobode katoliške cerkve v ruski Poljski. Škofje so vsprejeli s hvaležnostjo ta predlog carjev in so v neki seji, ki se je vršila v Petrogradu, določili besedilo spomenice, ki je bila izročena carju. Ruska vlada raz- ske gimnazije. Tem negativnim pol.tlčnim ostati še v ozadju. Ko bo — če sploh bo vspehom odgovarja tudi neznatni prirastek — res najdena pollaga za sporazumljenje, preb valstva. Že pred več nego 25 leti se je j potem Btopi v ospredje še le personalno štelo 1 200.000 Slovencev in to število ni vprašanje, skoraj nič narastlo tekom desetletij. Ne smemo se torej čuditi, ako v obmejnih pokrajinah ali v krajih z mešanim prebivalstvom Slovenci ne samo ne pridobivajo nc-bene narodne pozicije (kakor n. pr. Ćehi), ampak izgubljajo eao za drugo. (Pride še.) Rusko-japonska vojna. Trst, 1. aprila 1905 Ielasti iz poljskih virov s>3 širijo mej svet kaj neugodna poročila o stanju oalti- m šja sedaj o tej spomenici. Metropolit in skega brodovja. Kako mal-> cdgovarjajo te nadškof mohilevski, grof Šembek, bo skoro vesti resnei, izhaja i z nekega poročila, ki je konfsriral v R mu s paptžko kurijo glede ie poslal z Vfadagaflkerja dopisnik london- namerovanega retjrmnega projekta. V Vati-eketra lista »Dai v E.\ press«. Dopisnik pravi, { kanu pi so skeptični nasproti tem baje nada je ruski almiral delal čudeže n» svojem brodovju. Ladije — o katerih ee je govorilo povodom njih obhoda iz Evrope, da so umazane — so Čiste m v najpopolnejem redu. Zdravstveno stmje m žtva je dobro vzlic hudi vročini. D s?iplina je naravnost izborna. V vsem Času, ko se je brodovje mudilo v vodovju Madagaskarja, po ee vršile vaje. Na vse strani so bdi podvodni čo!ni na delovanju. Streljanje s težkimi topovi, vaje z mrežam: za torpede in služba čolnov za ogledovanje — vsa ssvrši nepretržno. Admiral sam je neutrudljiv. O pijanosti ni niti govora. Vsi otieiriji, s katerimi je dopisnik govoril, da so izražali željo, da bi skoro naleteli na japonsko brodovje. Djpisnik zaključuje : Bilo bi ataurdoor, ako bi hoteli rusko floto p:inerjati z anglc/ko, ali ti ljudje napravljajo vendar ut s porabljivoBti. Admiral Roždestvenski napravlja z njih pomorščake in oni so, kakor vsi Rus močni«. Vrednost izgubljenih oziroma uničenih ruskih zalog. »Kon. Z?itung« objavlja nastopno poročilo, dospelo v Petrograd iz Gunčulina: Vredncat zalog, ki eo jih Rusi povodom bvc- merjanim reformam, ker si domnevajo, da gre v tem slučaju le za kako politično akcijo, ki jej je namen nekaka previdnost nasproti katoliškim Pojakom v sedunjem času nemirov v ruski državi. Čudni so ti poljski aoviniati. Vedno krite, da Rusija tlači Poljake narodno in verski, č m pa čujejo, da jim Rus ja misli odnehati od tiste zatrjevane ostrosti, pa — sumničijo. Mi bi m*nili, da bi mogli t: novinarski šovinisti — čim eo škc fje s hvaležnostjo vsprejeli carjev poziv — ponehati se svojim ner-gljanjem in počakati vsaj tako dolgo, da bodo videli, kakov bo vapeh vse te akcije ! Drobne politične vesti. Istanovitev arabske države. Kakor poročajo ie Bjro iaa, je arabska politična liga v Kair. izdala oklic za ustanovitev hrabri inj-rab*ke države. Novi pomočnik ruskega dvornega ministra. Iz Petrograda javljajo, da je tavrijiki guverner, Trepov, imenovan senatorjem in pomočnikom ministra carskega dvora. Oboroženje Tirolske. Iz Ino-jeea umaknen a zspu-t H otir^ini uničili v ' mosta poročajo, da namerava vojni minister Domače yesti. Odmevi Iz Izubijane o Izletu »Glas beno Maticec v Trst. Eden odličnejših izletnikov ljubljanskih piše svojemu prijatelju v Trst: »Vračali smo Ee vsi polni navdušenja nad tako veliko ljubeznjivostjo, pozornostjo in nad tolikim pristnim slovenskim navdušenjem tržaških Slovencev ! Da-si smo bili vsi trudni, vendar nihče ni šel rad od Trsta stran ; vsi bi bili še radi tam ostali, ker je bilo prelep;* ! prekrasno ! V Nabrežini so nas tudi šs živahni živio-klici pozdravljali. Vozili smo se srečno in dešli v Ljubljano proti 1. in pol uri. Vbi izletniki, pesebno pa pevc:, pevke ii» njih rodbine ne morejo pre-hvaliti, kako so bili zadovoljni«. Ta glas iz Ljubljane more napolniti nas tržaške Slovence z največ'm zadoščenjem. Zadovoljnost gosta je v najveee zadoščenje hiši domači. Epelie-Kozina. Iz Herpelj nam pišejo: MuBter ohne Werth. No. 164. Herr...... Epelie-Koziaa fianco. Pod tem naslovom je došla nekemu tukajšnjemu trgovcu neka pošiljatev. Će bi čitatelji vedeli, da je to prišlo iz — Ljubljane, bi po pravici majali z glavo, češ : čomu neki piše trgovec v glavnem mestu naroda slovenskega trgovcu v slovenskem kraju v nemškem jeziku ? ! Nu, pa tudi to bi še umeli, četudi je zelo zelo čudno. Mi ž ima bržčas nemščino kaker svej izključni poslovalni jezik. Ali čemu da nam tako drzno in brezobraćno pači naše krajevno ime, čemu piše spako £ p e 1 i e za naše Herpelje, to pa je, česar ne moremo umeti, še manje pa — odpustiti. To naj Bi zapomni g. — Eduard Kristan, Agentur-und Commissions Geschiifc, Laibach. Mož bodi priporočen vsem slovenskim trgovcem — seveda primerno, po zaslugi! Nepotrebno Je, da nekateri, ki pišejo v Trst, še vedno dostavljajo »Triest«, ali pa »Trieste«. Za koga pa naj bo ta dosta vek ali prevod ? Ako kdo piše s Kranjskega ali Šta-jarskega, bo pač njegova domača pošta vedela, kaj in kje je Trst! Ko pa je p'smo ! došlo v Trst, pa zopet ni treba nobenega pojasnila več, ker je pismo že došlo na tisti kraj, za katerega bi bila eventuelna opazka umeBtna edino le na oni pošti, kjer je bilo pismo oddano. Znani so nam slučaji in imamo na razpolago kuverte, ko so pisma s čisto samcslovenskim naslovom prišla v Trst celo iz Amerike in Afrike. Za pisma iz Kranjske pa naj bi trebalo nemških ali italijanskih do-gtavkov ! ! Pa tuni to bi šs ne bilo najhuje. Ali najbolj f^eČe človeka, ko vidi pisma, ki romajo edino le po Kranjskem, ali edino le po slovenski zemlji, pa se na njih vendar dostavlja nemška spakedranka za »zadnjo pešto«. Ta nemarnost je mnogo vzrok, da po nekaterih čista slovenskih krajih dotične pošte nimajo niti slovenskih pečatov, ali pa (kar pa je že koncesija) imajo nemško-slo venske, seveda z dotičnimi spakedrankaroi. Kako lepo se čita in čuje: Moschgantzen, Piechantzen itd., ali pa Matteria, Paugnano, Grignano itd. »Kdor zaničuje Be sam . . .« Nekaj neverjetnega iz Spodnje Sta-jarske. V »Domovini« čitamo : »Kakor smo izvedeli, je odredilo c. k. poštno ravnateljstvo v Gradcu, da pošte odslej ne smejo vsprejemati slovenskih brzojavk, naslovljenih v Dobrno, ako se ne dostavi: »Pest Neuhaus bei Cilli.« Te besede mora adresant seveda posebej plačati. Ne glede na to pomenja ta odlok najimpertinentnejše kršenje naših pravic, zajamčenih tako jasno v že tolikokrat cit ra-nem čl. XIX. drž. tem. zak. To pomenja za Slovence čiBto navadno nizkotno sekaturo in šikaco, za katero zasluži njen provzročitelj, da ga odslove. Od takih postnih ravnatelje? si naših prav e ne pustimo kratiti. Od naših poslancev pa pričakujemo trdno in zanesljivo, da store takoj vse potrebne korake in pred vsem interpelirajo trgovinskega ministre, kaj poreče on k takemu postopanju ? !« Človeku se mora zdeti neverjetno, kar pr,Č9njajo državne oblasti z našimi rojaki na Spodnjem Stajarskem. In vendar imamo pred seboj črno na belem. Spomini na beneško republiko. Italijanski zastop mesta Cresa (v Istri) je bil naložil svojedobno občinskemu svetovalstvu, naj izbere primerna imena, s katerimi bi krstili mestne ulice in ki bi odgovarjala spominu slavne beneška republike. Na, temu se ne čudimo nimalo, ako so oligarhični kliki v Istri dragi spomini na beneško oligarhijo. Malo čudneje pa je že bilo, aa niso imele c. k. avstrijske državne oblasti nič proti temu. To vprašanje je potem zaspalo. Sedaj pa je budi neki italijanski list. »Naša Sloga« je jako radovedna, kakova imena bo izumili . . . hrvatskim ulicam in trgom ? ! Siromašna gospoda, kako se mučijo — zastonj ! Spomini na slavno republiko bene* čansko morejo biti še tako lepi, ali faktično obstoječih razmer ne morejo spremeniti, niti ne morejo spremeniti dejstva, da je hrvatska zemlja, na kateri stoji Crea ! Koncert Ondriček. Sinoćnji koncert v »Narodnem domu« je bil pravi sijaj, kar se tiče umetno9ti in ogromnega navala inteligentnega obč nstva. Menimo, da v vsej rgo-dovini beleži mesto Trst malo tako vspelih prireditev, kar se tiče vzornega izvajanja in izbornega programa. Središče je Btvarjsl mojster Ondričak, katerega umetnost Be je še enkrat pokazala v svoji neverjetni veličini, ki meji že na fantastične. Koncert od Dvo« raka ni našel do sedai, to smo uverjeni, boljega tolmača. Tu je bil Ondriček na vrhuncu svoje moči. Pijanist Famera je vzbudil v občinstvu največo simpatijo in zbog svoje brilantne, kompaktne in čiste igre in zbog svojega mla-deniškega žara, ki ga je umel uliti v ljubki Oajkovskijev koncert. Bil je nekolikokrat navdušeno aplavdiran. leto velja tudi za g.čno Marijo Hristo-forovno Grubišic iz Moskve, ki je osvojila s svojim jakim, dobro izvežbanim, posebno v gornjem registru simpatičnim glasom, v treh vrlo dobro izvedenih točkah že sicer izvrstno razpoloženo občinstvo. Koncert je bil torej eden najsijajne-jih. Toliko v pohvalo vsem, a mi se hočemo žnjim še posebej baviti. Rnsskij krnžok. Odbor ruskega kružka vabi prav uljudno vee učence in učenke kakor sploh vse svoje ude, da pridejo prav gotovo na pogovor, ki bo v torek 4. t. m. ob 7. in pol uri zvečer v pisarni dra. Ry-baiu ul. San Spiridione 7, I. nadstr. Pogovor bo jako važen, ker odvisi od tega bo ee li mogel kružok vzdržati ali ne. Predsednik ruskega kružka g. dr. Z. Lapajne je daroval kružku ob svojem odhodu 20 K. Tržaško podp. in bralno društvo. Volilni odsek tega društva uljudno vp.bi vge ude, da se udeleže današnjega volilnega shoda, ki se prične ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Ker se gre za sestavo marljivega in delavnega društvenega odbora, želeti je, da se p. d. udje v Čim večem številu udeleže tfga shoda. Sola za risanje v Gorici. Goriška trgovska in obrtna zbornica otvori šolo za risanje. Vodja bo sedanji ravnatelj obrtne šole v Marianu, R bi. Naj mejo tudi asistenta, ki mora znati italijansko in slovensko. »Trarovsko Izobraževalno društvo« opozarja in vabi na občni zbor, ki bo 1'. aprila kakor je razvidno iz oglaea. Priloga. Današnji šte/ilki smo priložili kakor prilogo — pa samo razprodajam v Trstu — vabilo na naroČoo hrvatskega ilu-strovanega leposlovnega lista >Prosvjet9«. Kriza v občini pnljskl. V »Omn -busu« čitamo : »Sicer pa utegne biti kmalu konec zmešnjavi v občini puljskic. — Mari Be res bližamo racpuščenju komaj izvornega občinskega zastopa in režimu — vladnega komisarja ? Pevskemu društvu »Kolo< je podaril, o priliki nedeljskega koncerta gosp. Anton Pc gorele c, posestnik in trgovec na Greti 2 kroni, a gesp. inženir Zivic 1 kroio v isti namen. Koncert »Kola« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Današnjemu koncertu bo na-etopni vspored: 1. Parma : »Skoi vaa«, i* op. »Legijonarji«, koračnica, godba. 2. N. Slavjanekv : »Bolgarskija pjesni«, mešan cbor. 3. Herold : Overtura k operi »Zampa«, godba. 4. Ig. Hladnik: »Hrepenenje po pomladi«, ten»ki dvospev s spremljevanjem »rkestra 5. Smetana : Fantaz:ja ic opere »Prodana nevesta«, godba. 6. P. Križkovsky : »Vtopljenka«, mcški zbor. 7. Raha : »Kitica slovanskih napevov«, godba. 8. Josip Pavčič: »Njega n «, mešan zbor. 9. Bizet: Fantazija ic opere »Carmen«, godba. 10. Ant. Foer-ster: Venec ic opere »Gorenjski elavček«, velik mešan zbor z orkestrom. 11. Tučik : > Vhod Gladijatorjev«, koračnica, godba. Petje bo vodil diuštveni pevovodja g. Ant. Gerbfc. Na koncertu bo eviral c. in kr. orkester pešpolka št. 97. L ie po 8 kron ena (brez vstopnine). Sedel; v pritličju z vstopnino vred oi I. do III. vrste K 3.— ; od IV. do Vili. vrste K 2 20; od IX. do XV. vrst« K 1.80. — Sedež na galeriji z vstopnino K 1.60; stojišča v pritličju K 1.— ; za vojake do narednika K —.60. Stojišča na galeriji K — 60. Blagajna se odpre ob 6. in pol uri. Začetek ob 7. in pol uri zvečer. Ker ima daše društvo velikih stroškov 3 le pičle dohodke, upa podpisani, da bo slavno slovansko občinstvo uvaževalo to okolnost, ter se vdeleži prvega koncerta »Kola« v »Narodnem domu« v velikem številu. ODBOR. »Divji lovec«. Pevsko društvo »Danica« na Konto vel j u vprizori na velikonočni ponedeljek F. S. Finžgarjevega »Divjega lovca«, narodni gr^kaz s peljem v šiirih dejanjih. Odlikovanje. Ljubljanski škof dr. Jeglič je menoval konsistorijalnim svetnikom P. Hugolina Sattner-ja, gvardijana in župiika franč.škanskega samostana v Ljub ljan;. — Smrtna kosa. Umrla je v četrtek v Solkanu pr: Gorici Katarina Mozetič roj. Oerna, soproga tamošnjega veleposestnika in gostilničarja. Grozen požar v Srpenici. V noči od. petka na st boto je pogorelo v Srpenici pri Bovcu 70 hiš in 5 gospodarskih poslopij. Nad 70 rcdb n je brez strehe. Ogenj je sedaj omejen. Ljubljanski grad. Po sklenjem kupu prerede v gradu v nekaterih deMi prostore za s'anovanja. Dne 6. aprila t. 1. bo na gradu komis kov Kube, Portorike in Filipinov. To odkritje Rousseau va dokazuje, da je bila Španska nedolžna). t Dr. Jurij Pražak. V Pragi je v sredo umrl dvorni svetovalec dr. Jurij Pražak, profesor prava na češkem vseuč:lisSu. Visoka starost. Hrvatski list »Nar. Pokret« piše, da živi v vasi Boljatin v bosanski Krajini starec po imenu Nedo Kršić, ki ki mu je 146 let. Starček da je še prilično krepak. Trčili sta skup oklopnjači. Iz Londona javljajo, da je ob vhodu v »dok« v Ports mouthu trčila oklopnjača »Gladiator« ob oklopniačo »Goliat«. Obe ladij: sta poškodovani. Zadnje brzojavne vesti. Dogodki t Rusiji. Atentat z bombo proti policijskemu komisarju. LODZ 1. Proti policijskemu komisarju je bila vržena bomba. Komisar je težko ranjen. 8torilec je bil ob aretovanju ranjen od policijskih uradnikov. Radi tega so ga odvedli v bolnišnico kakor ujetnika. Eksplozija je bila tako močna, da so bile razbite vse š pe na oknih sosednih hiš. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne felein 714— Lombardi 91— unificirana turška renta 8&.2.-> avstrijska zlata ren" 103 30, ogrska 4*/« zlata renta —Lindeibai k 518— turške srečke 124.75 panika banka 13.13, italijanske meridi-jonalne akcije —.—, akcij« Rio Tinto 16.51. Trdna- London. (Sklep) Konsolidiran doljr 9l7/tis Lombardi 3*/t srebro 25*,, španska renta 9l5/, ith lijanska renta 104—, tržni diskont, 2'/H menjics a? Dunaj□ —.— dohodki banke —.— izplačila baak< —.— Trdna. Tržna porodila 1. aprila. Budimpešta Pšenica za april K 18.48 dc K 18 50; rž za april K 14.E6 do K 14.58 ; oves s* s pri i od K14.- - do 14 02; koruza za maj K 14.94 do E 14.96 Pšenica : ponudbe srednje, pnvpraševan e pičlo, mrtvo. Prodaja 6.030 met. atot. Koruza za 5 do 10 stotink znižsnja, nespremenjeno. Vreme r lepo H a ▼ r e. (Sklep ) Sava Santcs good »tf rase za.tek. mesec po 50 kg 44-*/« frk, za julij 44.3/«. Mimo. New-York. (Otvo* - Kava Rio *» bo«io» sec 23.90, za maj 2415, za maj - avgust 24.10 za aept-december(nolačao). Moka za te koči mesec 30.25, za mai 30 50. za maj-avgus: 31.—, za s^pt.-december 29.15 fmlačnj). Repično olje za tekoči mesec 50.SO, za maj 49.50 za maj - avgust 49.50 za september • december 49 50 (mirno Špirit za tekoči mesec 47. —, za mai 47 25 z maj-avgust 47.50 za september- december 42.25 (trdno). Sladkor suro v88u n so nov 37—37'/, (stalno bel za tekoči mesec 4l8/g za maj-avgust 4za julij-avgust 42:7», za oktoDer-januvar 3;>l /4, (napeto) rafinirat 72—72% Vreme: ibličoo. Borisa porodila dne 1. aprila Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.C8 —, angležk«* lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 80—240 40 Francija K 95.30-95 50, Italija K 95 25—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.30, nemški bankovci h"----- avstrijska ednotna renta K 100 20 100 60, ogrskt kronska renta £ 98 20 98.50, italijanska rent* K I--.— —.— kreditne akcije K 679 — — 682 — državne železnice K 663.— — 665 — Lombarm & : 91.— 92.—, Llovdove akcije 670.--676 — Srečke: Tisa K 343 50 -347 5U Kredit K 483.-do 493. -, Bodenkredit 1880 K 30*.— 318 —, Bo denkredit 1889 K 3j5.— 314 —. Turške K 141 50 do 143 50 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4° Avst. investicijska renta 31/,0, Ogrska renta v zlatu 4®0 „ „ „ kronah 4V 'g Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.70, italijanska renta 105.10, španski exterieur 92.30, akcije otomanske banke 605—. Menjice na London 251 65. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu. Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil dne 9. aprila 1905 ob 4. uri popoludne v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Slučajnosti. 5. Volitev novega odbora. ODBOR. 4—5 metre visoke z lepimi Divje » » v koreni kam i 25—30 komadov se v kup i takoj. Naslov pove »Edinost* tf I lili m rabljene mize in stolice za go-IVUpilll stilno. Rudolf Frluga, ul. Giorgio Galatti 18, II. (Narodni dom). ■■IQfl£|f||A vešč knjigovodstva, slovenske, mlaUulllb italijanske, hrvatske in deloma nemške korispodenee z večletno prakso, išče v jutranjih urah 8—12. zaslužka. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin.«. z dovršenimi šestimi gimna- Mladenič, prost vojaščine D zijskimi razredi — govori in piše slovensko, nemško in italijansko, dobro izurjen v knjigovodstvu — išče primerne službe. Naslov pove uprava lista „Edinost". No7ll!in[q|m vsem onim vinogradnikom, ITd^lldlljalll kateri rabijo trte, da imam še več tisoč na zeleno ali na suho cepljenih trt : 10(1 komadov po K 17*— Cenik na zahtevo zastonj. Oglasiti se je hitro pri Josipu CotiČ, trtnarju v Vrh polju pošta Vipava. I SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin Biliškov & Arambašin. t TRSTU, ulica Sanila 22. mm- T ^ AN SITNA ZALOGA i Last:ii vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali sodčekih Zaloga tu- in inozemstili Tin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. v i a d e i r a c q u e st. 15*. (nasproti Kaffe Centrale). velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur, gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rura-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. m- Y manufakturni prodajalni -m Alojzij Galberti ulica Barriera vecchia 13. — ^ Za bližajočo se jesen In zimo! \ Zaloga 1ilaia same norosti \ iz tu ln Inozemskih tovarn. \ Izbera moškega in ženskega blaga f (drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, £ jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter \ vsakovrstne za gospe in otroke. C 171|ni* fuštanJa najnovejših barv in risanj U Ur kakor tudi flanela x I«awntennls Odeja od volne ali imbotirana. Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*2O više. Izbor delavskih hlač in srajc. Pncohnno-f • Đrobnarijea z krojače in ii-ruseuiiudl . vllJo. — Sprejema naročoe moških ln ženskih oblek ter perila. Najzmernejše cene. > Tc varna p oh lćtv a Aleksander Levi Mirni = ulica Tosa št. 52. A IV las ni b!5U ZALOGA: Piazza Rosarl« (šolska posio^«.. Cone, ds ie ol bati nikoke koak&R??* o* Sprejemajo se vsakovrstna delti t m-i po posebnih načrtih. IlutroTU oMlk brespla6ao In frar»v včeraj danes 100.80 100 90 100.H0 10 '.90 119 95 119.90 100.50 !00f>0 93.45 93.45 118 70 118 65 98 30 98.30 09 95 90.— lt>45 — 1647- ♦J79.75 680.- 239U5 •239.9L'1 1L7.1:. 117.15 313.43 23.42 i9.rs 19.07 95.35 95.35 11 28 11.23 Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIGOJ ?ia del Rettori m 1 (Rosario) - v Trstu - til certre St. Petra t M Mareozi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično,- in sicer samo in lesa, posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. If" Vsaka konkurenca je izključena. 'VI Album pohištva poSlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zaetopatva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Ta pod to znamko zavarovana Fellerjeva rastlinska esenčna tekočina je kakor izhaja iz zdravniških priznanj in tiO.OOO zahvalnih pisem izvrstno ob v aro val no in olajšujoče domače zdravilo, pri trganju, bodenju, glavo in zobobolu, prsnih in vratnih bolečinah ter istih v križu kakor tudi vsled prehlajenja nastale slabosti, krču podobne ali nervozne -------------= stanja. — Pošilja 12 malih ali 6 velikih steklenic za K 5— franko = ■v E. V. FELLER v Stubici, Jelisavin trg, Hrvatska. JellerclSaJluid Intabulacije VkDjiibei za TRST in okolico po 4 3/4°0 proti odplačevanju od I. do 60 let daja lastnik > Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijonir anega zavoda« x odobrenim tarifom. x razpisom tU. oea. kr. nameatniatva »tov. 29.440 HI. Obenem tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi f« GLAVNI ZASTOPNIK Vzajemno zavarovalne banke „ Slavija TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567. m _ JVKateJ Uittenann, Felieicntal, p. Tucholka v Galiciji, spri čuj c, tla je njegova soproga okrevala od težke bolezni vsled vporabe železnatega vina O. PICCOLIJA. dvornega založnika Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja '2 kroni in se vnanja na-— ročila točno izvršć. = m Varstvena znamka : „SIDRO". LINEMENT. GAPSIGICOIP. nadomestek ---pain ekspelerja — je pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot.. 1*40 K in : po 2 K v vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod prelj ubij enega j domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO*' iz Richterjeve lekarne in le ! tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek. Richterjeva letoma ;:pri ziateni orlu" PRAGA. Elizabetine ulico št. 5, nova. Dnevno razpošiljanje.----- m -9-1 m Svetovna panorama ' Leon Fano TRST ulica Nuova 4J zlatar in draguljar ulicaTorretttell (trivopalria palača) ........... . , . odprta rsak dan od io. predp. do ii. ure zvečer prodaja, Kupuje in zamenjuje zlatanino. sre- Od 2. aprila nadalje II. najnovejša serija: brnino in dragulje; sprejema poprave po •»■lelrn ionnncLo uAinA najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne ru^KU jcfpuri^IVCJ VUJMC. obroke proti solidnemu jamstvu. Najboljša, najlepša, najcenejša ura sedanjega časa! Pristne Roskopf-Savonnet od double z= zlata remontoir na sidro = so najnovejše lioskopf ure. Te ure imajo izvrstno in zajamčeno precizijsko kolesje n:i sidro in imajo 3 odskočne pokrovce od double /.lata z dvojno prevlago. Double zlato, je zlatu podobnu kovina, koja se nikoli m- spremeni. Te ure so zbog krasneg.i dela posebno občudovane ler se ne ločijo od pristnih zlatih ur. Gena 5 gld. ^M K tej spadtjoća verižica od dvrjnatega double zlata za gospode gld. Vsaki mi je priloženo pismo za 3 letno jam- stvo. Razpošilja se le po (.ovz-tju Luka in mesto Port Artur ob času ol>le-govanja. Oba brodovja v boju, ranjenci, utrdbe in hiše razrušene. priporoča Trat. ul. Medla 56 (zraven ul. Ros»etti1 Trst ir Nouo prodajalnico jesfvin, založeno z blagom prve vrste kakor kavo. sladkor. Vatop 30 »t , vojaki ili dečki 20 St. : 0]je, milo. belo in turšno moko, otrobe itd. itd.. - In 01 --S priporoča ^nđf CJ ŠlSC krompirja i» zelja = nI. đell'Olmo št. 4 ■■ priporoča: semenski krompir »rožnik« in amerikanski kakor tudi krompir za kuhati. Cene zmerne £!ntoii Gerdovič, trgovec.; 3van petelin tovarna testenin TRST ?i7. ,S. Francesco d' assisi 47- Jfarodni kolek je josipspiERiNG.\DunajiyPostg 2-45-M dobiti pri upravi Za bolne na želoden. V-akemu. kateri si nakoplje želodčne bolezni s preh tajenjem ali s prenapolnenjem želodea. vž.vanje pomankljivih. težko prebavnih.prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča *e dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preizkušeno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To leiično vino Je sestavjeno od izvrstnih, z dr a vinom očnih zelišč in dobrim vinom, Jači in oiivlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti —i—— v krvnih ceveh in deuje vspešno novo napravo zdrave krvi. - j r»M « ;iMio porabo zeliščnega vina /amore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne Mm mo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi Ti/ V-i pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica. napenjanje, slabosti Z bruhanjem, kateri «»e pri dolgotrajnih "zastarelih 1 bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odst ran i ajo se često že po enkratnem pitju tega vina Zapiranje človeške potrebe ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme-nj** krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstianjajo - - z« - ni m vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav-ueiuu zisieuju povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, rla!-e preha\e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega spanja jeter Pri popolnem poman kanj u volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otoinostjo kakor tudi pog<»ti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež3 vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje Človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povsppšuje in izboljšuje tvarjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnik.-ni nove moči in novo iivljeoje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v stekleni« ah po .->. in 4.— v lekarnah v Trstu, Ssedniu Miljah. Kopru. Sežani, lržiću, Kockah. Kiumičelu. Ogleju. Oiadežu. Izoli. Piranu. Pazmu, Bu-zetu, Po-tojni. Vipavi. Ajdovščini, (ionc;. Gradišču ob !?oči. Kor.ninu, R< mansu. Lamnlutigu, • ervin anu. I mazu. I'.ujah. Vižinadi. M on oni, Lovran m. Oputiji, Voloskem. Keki, Bukaru, .Edinost4 TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 R1SPARMIC 5 MEBLOVAN JE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Tagliamentu, Vr .-Kn. Karlovac, .laska, .-amoior. Brež.ce, Kr-ko, Podčetrtek. Pregrada. R< gaiec, Celje. Pli-•erk. Radovljica. Tržič, Tiviž. Kigolato, Pie?e di Cadore. Serar. lo, Longarone. Belluno, Co-negl ano. Padovi, i'hioggia. Hovigo, Pago. Zadar; itd. kakor tudi v lekarnah v.ieh drugih večjih ali manjših krajev Istre. Dalmacije, cele Avstro-Ogreke in aosedujih dež-lan. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu j ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avs;ro-Ogr*ke, Svari se pred ponarejanjem! Zohteva nuj se izrečno Hubert Ullrich-ovo /elitno vino. Šumeči limonadni bomboni in imberno pivo dajajo najboljše špirita prosto ljudsko pijačo, ki zdravje jako povspešuje. - . . — — Pristni le s to znamko: Odobivajo se povsod. Le s to zn.imko pristne priporoča tovarniško delniško društvo za orijent. sladkorno blago in ćokoiato (prej A. Maršner) PRAGA - Kralj. Vinochrady ..Plzenka . ——— Vsaka dama prihrani mnogo denarja, ako se služi pri kupovanju manifak. blaga pri tvrdki FERDO TONSERN, ul. poste 1 - Trst Otvoritev bo 1. aprila t. 1. Izvadeli cenika : Lanu Tenis flanela, meter po . 12 nve. perk»l. dober, meter po . . . Hi 1. vr»te s0 cm širok pristne barve -•"» .. Toile de Laine meter po . . . -JO mč. svila monseliite v najnovejših ribanjih, meter po ......:(s — Blago od volne za ženske obleke v največji izberi. — Tapeti iz r^mirne, 3 metre dolgi in 2 -iroki gl. (i.!>0 Preproge orijentalske iti šr-ipk najnovej-c više. Cenjene