Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“. Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu, Via dei Fabbri 2 Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. V nujnih slučajih se je posluževati telefona tiskarne štev. 63$. bpravništvo .Zarje* je v 'brstu, Vi ji dei Fabbri st 2. Sprejema naročnino, inseratem reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vso leto naprej po pošti K. (i. —, za pol leta K, —. Posamezne številke po G v. Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. ()4139. Kako lažejo! Tržaški dnevnik je čutil zopet enkrat potrebo utrjevati nesrečne Ricmanjce na usodepolni poti, ki jo hodijo že nekaj let v svojo lastno največjo nesrečo in neizogibno konečno pogubo. Storil je to v svoji nečedni lastnosti kot glasilo krezvest: ih hujskačev in zapeljivcev slovenskega ljudstva v Trstu in drugod, kamor še sega njegov strup. Najprimernejši čas, da obelodani te svoje hudobne laži, se mu je zd- I minulo nedeljo zjutraj, ko se je razhajala iz svetega Ciril-Metodovega narodnega plesa „cvetoča, nadebudna slovenska mladina“, med njo pa „divne plesalke, tržaške dame — viljenice, ki res prenapajajo tujčevo oko in tako obetajo slovanskemu življu v Trstu boljšo bodošnost“. Članek „Z Bleda v Trst in Ricmanje“ smo imenovali hudobne laži, ker Tie zasluži druge ga imena. Če kdo nevedoma pove, kar ni res, pravimo, da se moti, če pa kdo vedoma in nalašč govori in piše neresnico,''rečemo, da je to lažnjivec. V naveden m članku objavlja tržaški dnevnik vse polno neresnic, kar lahko dokažemo z besedami in priznanji Ricmanjcev samih. Objavlja pa te resnice vedoma, nalašč, kar je jasno razvidno iz celega članka. Tržaški dnevnik torej v tem članku večkrat debelo laže in sicer s tem namenom, da zaziblje zapeljane Ricmanjce še bolj trdno v njih pogubno otrpnenost in da vara slovensko javnost glede na res obupno stanje teh nesrečnežev. - Zato imamo kot katoliški časnikarji in kot pravi rodoljubi dolžnost pokazati nekatere teh laži v pravi luči. V članku „Z Bleda v Trst in Ricmanje“ opisuje neka Zofka Obad (beri: zlobna utedniška roka), kako so priredili nekateri Blejčani, ki se niso mogli vsled prevelike gnječe na plai inskem plesu v Trstu dovolj naplesati, poseben izlet v Ricmanje, da so v tamošnjem „narodnem domu“ nadomestili, kar so bili v tržaškem „narodnem domu“ zamudili. Nikar pa si ne misli, dragi čitatelj, da so šli ti ljudje v Ricmanje samo plesat, p:t in noret, ampak šli so tja tudi jokat gorke solze globokega (najbrže narodnega) ganotja in svetega navdušenja. Kakor boš namreč lahko razvidel iz spodaj navedenih vrst, so tekle pri km obisku v Ricmanjih (in če ne tam, pa vsaj v uredništvu tržaškega LISTEK SITsT- Iz življenja delavcev. Spisal V. R. (Dalje.) Nekdo je z mirnim glasom še nekaj ukazoval, potem so se zaslišale stopinje in zdravniki so šli dalje v drugo sobo. Marijana jo je peljala bližje k postelji in položila njeno roko na Franceljevo čelo. „V nezavesti je — komaj da še diha!“ je dejala. In ona se je sklonila in poljubila sina na vroče čelo. Nobena solza ni prišla v njene oči, tako žalostno in samotno ji je bilo. Položila je roko s čela na prsi, ki so se dvigale težko v dolgih presledkih. Težka slutnja jo je obšla o smrti in o koncu, vsa njena ljubezen do Franoelja se je dvignila v njenem srcu, ko je izpoznala njegovo stanje. In zaihtela je kakor še nikoli v življenju in se zgrudila na stol ob postelji. „Mati je! “ so šepetali bolniki naokol. „Ana, kaj hočete, vdajte se v božjo voljo! “ jo je tolažila Marijana, a njej so vrele vedno nove solze iz oči. — O Bog, takega svidenja si nisem prosila! — ji je govorilo v duši in grenko ji je bilo ob tej misli. Vstala je kljubovalnost v njej proti vsemu, proti Bogu in proti ljudem. . . Toda vstrašila se je teh misli, po prvem krčevitem joku so ji jele teči solze mirnejše in globoka, vdana ža!ost jo je prešla. dnevnika) nič manj kot šestkrat prav mile solzice. Teh solzic ne bi sicer niti omenili, ko bi ne bile tal o značilne za neko podlo vrsto tržaškega slovenskega časnikarstva. Preidimo k stva i sami. Bleski (in tržaški vsaj za kažipot) plesalci in plesalke so torej Šli na obisk v Ricmanje. O sprejemu v ricmanjskem „narodnem domu“ poroča tržaški dnevnik dobesedno kakor sledi: „Burja je brila in sneg je padal. Seveda smo se takoj zatekli v ricmanjski Narodni dom, ki je dika take ubožne vasi in priča dovolj jasno o zavednosti in naprednosti Ricmanjcev. Kmalu nas je prišla‘zabavat liomanjska godba. Razveseljavali smo se v polni meri in plesali tako, kakor bi. hoteli nadomestiti^ kar smo prejšnjega dne v Trstu vsled prevelike gnječe zamudili. Kmalu nato, ko se je raznesla po vasi novica, da so Gorenjci že prišli, osrečil na's je g. župan s svojim posetom. Ko smo zagledali njegovo zanimivo osebo, zaklicali smo mu vsi navdušeni kakor iz enega grla krepak „živio“. Tu se je začela ona navdušenost, oni entuzijazem in animiranost, ki so nas vseh preši-njali cel čas našega bivanja v Ricmanjah, in so v naših srcih pustili neizbrisne sledove. Gospod župan Berdon je spregovoril nam v pozdrav . približno tako-le: Mili Gorenjci in Gorenjke! V srce nas je zveselil Vaš obisk, in v srce nam sega vaše sočutje da nas ubogih zatiranih Ricmanjcev. Bodite nam najsrčnejše pozdravljeni !“ Besede „zatiranih Ricmanjcev“ je težko izgovoril, kajti solze1) so ga dušile. Tudi mi nismo c stali brez ganotja. Za ta prisrčni pozdrav se je kratkcT/ a jedrnato zahvalil g. Peter.iel ter v imenu Gorenjcev in Gorenjk kratko a prisrčno pozdravil g. župana in vse Ricmanjce. Kmalu na to se je dvignil do solz2) ganjen gosp. Hočevar ter govoril jedrnato in svečano, kakor le on zna: Ne dragiRicmanjci, vi niste zatirani, ampak vi ste prosti, svobodni. Pač pa smo zatirani mi Kranjci. V obči i je stranka zoper stranko, v družbi mož zoper moža, v družini mož zoper ženo, žena zoper moža, otroci zoper stariše. — Tu nam je vse navskriž. Pri nas je doma — bratomorstvo. 1) prve solze. 2 druge solze. Prišel je med tem zopet en zdravnik k Fran-eelju, in ko je izvedel, da je njegova mati, ji je dovolil ostati vso noč pri njem. Jokala ni več, le tuintam se ji je izvil še kak vzdih iz pr-. Marijano je prosila, naj odide domov, in ostala je sama pri sinu. Ležal je tiho in mirno, niti zganil se ni, če mu je položila roko na čelo. Tudi ko mu je po-strežnica prišla polagat mrzlih obkladkov, se ni vzbudil iz nezavesti. „Bogve ali ozdravi?“ je vprašala plaho in upanje se je vzbudilo v njeni duši. „Ne vem. . . Zdravniki niso rekli še ničesar!“ je odgovorila zaspano postrežnica in odšla. Zopet je sedela sama ob postelji v svoji žalosti. Mislila je na nekdanje dni, ko je živela s Franceljem v miru in zadovoljnosti, mislila je na čas, ko je izgubila luc oči, toda nikoli ji ni bilo huje nego tedaj, ko je izgubila sina. In spomnila se je Berte, lepega, preširnega dekleta, in France-Ijeve ljubezni do nje. — Zakaj ni nje k Franceljevi postelji ? . . . Gotovo je že izvedela o tem. . . — Težek dvom je prišel v njeno dušo, sto vprašanj je vstajalo pred njo, a ni si vedela odgovora. . . Počasi so tekle večerne ure, naokrog se je slišalo enakomerno dihanje spečih bolnikov, tuintam je kdo vzdihoval v svojih bolečinah. Počasi so tekle ure in z njimi so se vrstile žalostne, brezpokojne misli. . . Vsak hip je položila roko na Franceljevo čelo, poslušala s paznostjo pretrgano diha,nje njegovo, da bi opazila kako izpremembo. Postrežnica je že drugič premenila obkladke. Mi smo revčki nazadnjaški, in s pravico rečem zatirani Kranjci. Mi smo vas prišli občudovat na vaši vzlrajncsti in hrabrosti, kajti z občudovanjem gleda na vas ves slovanski svet. Imeli ste hude boje, a rešili ste vse gladko. Prepričan sem in mi vsi vemo, da ste mnogo trpeli; ali vaše prašanje je pravično in zato ostanejo pri vas vsi orožniki in vsa nasilstva — brez vspeha. Preganjali so vas doma, v Trstu in na Dunaju; od najnižjega do najvišjega sodišča so vas tirali, ali Vi, častiti mož, ste kakor ptič Feniks iz žrela ognja, čisto in častno se rešili iz rok preganjalcev, in še danes branite in zvesto čuvate svoje pravično prašanje. Takih mož nam treba, ki imajo v slogi moč in zato napijem g. županu in Občinarjem. Živi Vas Bog!“'Ni bilo očesa, ki ne bi bilo med tem govorom p or o s el o3). — Godba je zasvirala in Gorenjci in Gorenjke skupno s prisotnimi Ricmanjci smo odkritih glav zapeli „Hej Slovani“ in „Lepa naša domovina“. To je bil krasen prizor in tako svečan in navdušen, da nam ostane vsem vdeležencem ta ■ vtis vse življenje v srcu“. Ni nam treba šele razlagati, kam meri to zlobno zasukano poročilo. V ricmanjski zadevi še je lagal tržaški dnevnik že iz prvega početka in sicer ponavljal vedno iste laži. Po vsej sili hoče predstaviti zapeljane Ricmanjce kot nedolžne narodne mučenike, ki so brez usmiljenja zatirani od cerkvene in politične oblasti. — Tudi mi radi priznamo, da so Ricmanjci kruto zatirani, vemo pa tudi, da Ricmanjci sami po večini dobro znajo, kdo jih prav za prav zatira. Zato preklinjajo dau za dnem onega odpadnika in z njim skupaj vse druge tržaške hujskače, ki so jih tako neusmiljeno zapeljali proč od Boga in jih oropali dušnega miru. Ricmanjci dobro vedo, da jih zatirajo tudi nekateri (pa jih ni vGiko) brezsrčni sovaš'ani, ki se štejejo med prvake v vasi, v resnici so pa pokorni hlapci in podrepniki tržaških brezvercev-huj-skačev. Ti imajo na komando iz Trsta to, recimo, satanovo delq, paziti in strogo nadzirati, da se ne bi kateri Ricmanje „podal“ in začel krščansko živeti. Med te vrste ljudi, ki so za vas prava in največa nesreča, štej ej o trezno misleči Ricmanj- 3) tretje solze. Proti polnoči je bilo, ko so se zganile Fran-celjeve ustnice in. je prišel dolg vzdihljaj iz prs. Vstala je, sklonila glavo k njemu in mu položila roko na čelo. Bilo je vroče in v sencih je plala kri po žilah. „Berta. . . “ Tiho je izgovoril Francelj to ime in le njeno uho je je slišalo. „Jaz sem pri tebi, Francelj, jaz . . . “ je iz pregovorila polglasno. „Berta. . . Kaj si mi storila! . . . Zakaj si me zapustila ? 1 . . “ V dolgih presledkih so prihajale te besede iz Franeeljevih ust. „Saj sem jaz pri tebi, tvoja mati. . . “ Oči so se ji iz nova napolnile s solzami, ko je slišala govoriti sina, ki je v vročici vpraševal po njej, ki ju je oba napravila nesrečna. In vendar si je želela, da bi bila Berta ob postelji. . . Vse bi ji odpustila v teh trenutkih. . . Franceljeve roke so se dotaknile njene roke in se je oklenile. „In sedaj si prišla zopet k meni. . . Nikoli več me ne zapustiš . . . kajne ? Nikoli te ne bo več videl oni... Ah, tisti prokleti... Jaz ga ubijem.. Začel je govoriti naglo. Sovražne so bile njegove besede, roke so se krčile v jezi in gnjevu. „Proklet, kamor stopi. . . Proklet, ker mi je tebe ukradel. . . Tebe, Berta. . . Zakaj si šla. . . “ Umolknil je nenadoma, ker se je bil vtrudil. V čelu je gorela kri in dihal je globoko in hitro. Obrisala mu je potno čelo in ga poklicala z ljubeznipolnim glasom, kakor nekdaj v otroških letih: „Francelj! “ c i (in teh teh ni malo) v prvi vrsti t a k o z v a nega „župana“ Berdona. To smo neštetokrat sli šili iz ust Ricmanjoev samih, s kojimi občujemo v Trstu skoro vsak dan. Ricmanjci nam pravijo tako: „Ko bi bila nevihta že poprej pobrala tega našega „farja“ ki mrliče pokopujein pa tistega odpadnika v Trstu, bi bil pri nas že davno mir in red“. Tako stoje stvari v resnici. Zato ne umevamo listih Berdonovih solz, ki so ga baje dušile, ko je govoril o zatiranih Ric-manjcih. Naj neha zatirati Ricmanjce, pi mu ne bo treba solziti se V predalih tržaškega dnevnika. No solze so pa tekle tudi na strani Gorenjcev. Njih govornik Hočevar se je namreč „do solz ganjen“1) dvignil in povedal jokajočemu „županu“ Berdonu, da Ricmanjci niso zatirani ampak prosti, svobodni, pač pa da so zatirani Kranjci, kjer teče kri v potokih vsled groznega „bratomorstva“. No, na-daljno pričkanje o tem, kdo je prav za prav zatiran, Ricmanjci ali Kranjci, prepustimo obema jokajočima se strankama (Hočevarju in Berdonu). Nas zanimajo bolj zlobne besede, pri kat rih je „poroselo vsako oko,,: „Mi smo vas (Ricmanjce) prišli obču dovat na vaši vztrajnosti in hrabrosti, kajti z občudovanjem gleda na vas ves slovanski svet“. Govor ik, ki bi govoril resnico, bi rekel: „Ricmanjci, ko so bile še le začele pri vas te nesrečne homatije, tedaj je še marsikdo šel na lim lažnjivim poro'ilom tržaškega dnevniki in si mislil, da vas škof in papež po nedolžnem preganjata in da vas res hočeta nibosti na orožniške bajonete, toda s daj ni več tako. — Že davno so otemneli žarki vaše namišljene mučeniške krone in ves slovanski svet v kolikor vas pozna vas pomiluje, da ste postali žrtev tržaškegi slovenskega liberalizma in da živite sedaj kakor pagani in drvite slepo naprej v svojo lastno pogubo!“ Tako se glasi resnica o ricmanjski hrabrosti in vstrajnosti ter o tistem občudovanju vsega slovanskega sveta. Toda te resnice, dasi jo dobro pozna, noče tržaški dnevnik povedati ne Ricmanjem ne slovenski javnosti, ker noče, da bi se Ricmaj-cem odprle oči in da bi se povrnili h krščanskemu življenju. Zato laže in laže vedno naprej in slika divje in ruzuzdano življenje v Ricmanjih kot vzorno življenje. Iz te dolge vrste laži podajmo tu samo še par zgledov, da vidijo naši čitatelji, kako se upa tržaški dnevnik slepariti slovensko ljudstvo. Zlagano poročilo pravi dalje: «Ko je sedel g. župan k naši mizi, hoteli smo biti vsi v njegovi bližini; vsi smo ga hoteli slišati ifi vse poprašati. Pripovedal nam je velike zanimivosti, o katerih so kakor je sam izjavil, časnikom vezana usta. Močno nas je zani mdo, kako krščujo, poročujs, pokopuje in kako tolaži umirajoče. Vse nam je rad pripovedoval in razložil tudi, kako v slovenskem jeziku opravlja vse molitve. Radovedna, kako živijo med seboj civilno poročeni zakoni, šla se n med ljudstvo ter prašala. Vsak mi je trdil, da živijo vsi oni, kat me je v teka petih let g. župan poročil, v slogi in največji lju':ezni. Pač pa da se nahaja med onimi, ki so se v tem čašu priženili v Ricmanje, in so bili toej ce kve o poročeni, mnogo nesloge, prepira in tudi ločitve. Vse to nam je tudi g. župan zatrjeval ter sam iz azil svoje začudenje nad tem. Rekel nam je tuli — o tem smo se tudi sami prepričali med ljudstvom — da je ljudstvo jako mo alno in da izpolnuje Božje zapovedi bolj kakor kedaj prej. Zvedeli in prepri ali smo se tudi, da je ljudstvo jako bogaboječe in da v nedeljah in pvaz ikih vsaka družina ob času daritve svete maše skupno moli doma. Ko smo to zvedeli, bili smo jako veseli, kajti prepričani smo bili, da tu ni ljubezen do Boga prisiljena ali hlinjena, ampak to kar je, je od srca in to velja, to Bogu dopade. In kakor smo se prepričali, so taki vsi Ricmanjci, mladi in stari, možje in žene. Vsi držijo skupaj kakor prsti ene roke. Tu je občudovanja vredna sloga in v tej slogi je očitna velika moč. Videli smo, da so ljudje splošno siromašni, a jako čednostni in moralni. . . . Otroci so lepo odgojeni in tako lepega vedenja, da smo se morali čuditi . . . Kako spoštljivo so nam molili nasproti pri slovesu nedolžni otročiči svoje nežne ročice ! O starih ljudeh moram izreči tudi najboljše mnenje. » Z Blejci je baje prišel v Trst na planinski ples tudi nek 82-lctni starček, ki se je čutil hitro pomlajenega, ko je slišal, da se bo šlo iz Trsta tudi v Ricmanje. Poročilo nam kaj prismojeno gan- 4) četrte solze. Ijivo pripoveduje, kako da se je ta starček poslavljal od ricmanjskega „župana“ Berdona. „Starček se je ves ginjen nagnil na g. župana in solznih5) očij sta se moža prijateljski objela.“' Konečno beremo, da so spremljali Ricmanjci poslavljajoče se Blejce z godbo in petjun na postajo. Vsa vas da je šla za njimi. O tem slovesu piče tržaški dnevnik skrajno hudobno: «Te besede in to krasno petje so dali ne-šemu duhovitemu govorniku g. Hočevarju po voda, da se je — solznih očij, kar smo vsi zapazili — obrnil do nas ter vznešeno spregovoril: Glejte Blejci: Oglejte site junake male neznatne, od vseh strani pritiskane vasi: Poslušajte jih, kako pojejo! Malo jih je, a ti so celi možje. Imajo izvrsten pevski zbor, imajo godbo, imajo tamburaški zbor itd. In kaj imate vi, vi ponosni Blejci!? Tužna nam majka! Tukaj vzemite si vzgled! Da, da mili nam Ricmanjci, vi ste siromaki, a ste junaki, in resnično se glasi vaša pesem: cvet bi bili vsakemu narodu! In ve vrle ricmanjske žene morete biti ponosne, da imate take može in take sinove! Možje in mladenci jeklenega značaja in bistre glave so vaš ponos, so žive priče čednostnih mater. V srcu takih žen ima morala prvo mesto in kjer je morala, tam so združene vse so odne čednosti, in tam dobiva že sad v materinem telesu bogato dedščino, in to dedščino vidimo danes na teh hrabrih mladeničih in možeh. Takih žen, mater, ki rodijo take sinove, nam treba Slovencem, da se dvignemo iz tlačanstva, iz trdega pritiska močnejših narodov ! Čednostne žene so prve, ki nas morejo dovesti do višje kulture. Bodite uverjeni blage Ricma 1jke in hrabri Ricmanjci, da spoštovanje in simpatije, ki smo jih imeli Gorenjci do vas, predno smo vas poznali, so se danes stotero povečale. Kar smo danes doživeli, videli in slišali med vami, to ostane vsem nam za v;e življenje .v neizbrisnem spominu. » Ko so naposled Gorenjci stopah v vlak, pri čemer bi bil pa kmalu zamudil pomlajeni 82-letni udeležnik planinskega plesa, je zopet marsikomu „porosilo6) oko.“ Nehati moramo z dobesednim navajanjem tega gnusnega članka iz tržaškega dnevnika, sicer bi nam znali še zameriti naši pošteni čitatelji. Kar smo tu navedli kaže včč kot dovolj, kaj počenjajo tržaški brezvestni hujskači z nesrečno zapeljanimi Ricmanjci. V resnici so razmere v Ricmanjih povsem drugačne, kakor se tu slikajo. Ker nima ljudstvo verske opore, propada vedno bolj in bolj nravno in gospodarsko. Čisto naravno je, da se ne najde tolike razu danosti in razdivjanosti kakor v Rio-manjih gotovo nikjer po slovenskih deželah. Malokdo se loti resnega dela pri hiši ali na polju, večinoma se vržejo na pijačo in lenobo, zato je gospodarska propast neizogibna. Nekrščeni otroci tekajo okoli, šolska mladina se že sedaj uri s kamenjem v roki za ubijavski posel; večkrat je mirnega duhovnika smrtononevarno napadala na cesti. Stariši jih ne morejo več ukrotiti, ker ne poznajo strahu božjega, Odrasla mladina je skrajno popačena. V petih letih je bilo poročenih pet parov, od kojih bivata dva v ricmanjski župniji v miru in ljubezni, drugi so odšli ža svojo službo drugam in žive v neskaljeni slogi. Drugih porok ni bilo. Vsi drugi, ki bivajo iz teh let skupaj (in teh ni malo), žive v nečistosti. Med kristjani je samo t:sta poroka veljavna, ki je ob enem zakrament. Vsaka druga zveza, bodi že storjena pred „županom“, glavarstvom ali kjersibodi, je samo javno nečisto ■vanje. To divje nezakonsko življenje povzročuje v Ricmaniih padanje prebivalstva. V Ricmanjih zarod umira: pred leti je bilo v ricmanjski župniji do 40 porodov na leto, minolega leta 1907 jih je bilo samo 15 in dva slučajno v Ricmanjih porojena ptujca. Kam plovemo? Najhujše je pa za bolnike in umirajoče, ki so brei verske tolažbe tedaj, ko so je najbolj potrebni. K bolnikom in mrličem ne sme duhovnik, to strogo nadzorujejo domači hujskači in v tem obstoji ona Berdo-nova „Tolažba umirajočih.“ Sicer sc pa Ricmanjci vesele vsakega mrliča, saj konča vsak pogreb z godbo, pijačo in plesom. Tako žive ti nesrečneži, sosed sosedu ne zaupa več, drug se drugega boji. To je resnična slika sedanjega življenja v Ricmanjih. S tem nočemo sramotiti zapeljanih Ric-manjcev, ampak razkrinkati hudobijo onih tržaških nesramnežev, ki drže s silo in z lažmi ljudstvo v tako groznem položaju. Sramota je za tržaške Slovence šc se berejo, naročajo in podpirajo tržaški dnevnik, kise upa odpad od Boga in nečistovanje povzdigovati in hvaliti kot najlepšo čednost! Iz krščanskega in 5) pete solze. 6) šeste solze. rodoljubnega stališča protestirano proti tako umazanemu listu, ki tira v imenu narodnosti slovensko Ij udstvo v pogubo ! Vspored za zaDružni kurz pri sv. 3vanu. „Ljudska hranilnica in posojilnica“ pri svetem Ivanu pri Trstu objavlja sledeči vspored za zadružni kurz, ki se bo vršil v p 'ostorih obrtnega društva pri cerkvi: A. Praktičen del. Izdelalo se bo knjigovodstvo za posojilnico; razložilo se bo celo poslovanje, naredili računski zaključki. Vdeleženci se bodo poučili o vseh za zadrugo veljavnih pravnih, davčnih in drugih predpisih ter o občevanju z oblastmi in zadružno zvezo. Vršil 83 bo jeden občni zbor in seja načelstva. B. Teoretični del. Teoretični del obsega predavanja in sicer v pondeljek dne 9. marca popoldne : Uvodno predavanje ter predavanje „O zgodovini, narodno gospodarskem, nravno-zgojevalnem in social :em pomenu, 0 organizaciji zadružništva in o „rajfojznovkah“. Torek d :e 10. marca predpoldne: „O nakupovalnih in prodajalnih zadrugah“, popoldne : „o dolžnostih članov načelstva in nadzorstva“. Sreda dne 11. marca predpoldne: „O vinarskih in sadjarskih zadrugah“, popoldne: „o konsumnih društvih“. Četrtek dne 12. marca predpoldne: „Razne vrste zadrug“, popoldne: sklepno predavanje: .Naše zadružno delo v bodoče“. Ljudska posojilnica pri sv. Ivanu opozarja one zadruge in posamezne osebe, ki so že dobile posebna vabila, da se zadružni kurz ne bo vršil od 10. do 14., kakor je bilo prvotno določeno, ampak od 9. marca popoldne do vštetega 12. marca. Zadružni kurz bodeta vodila dva strokovnjaka, uradnika „Zadružne Zveze“ gg. Vladimir Pušenjak in Pelc. „Zadružna Zveza“ v Ljubljani žel:,dase vde-leže tega kurza zlasti one zadruge Krasa, tržaške okolice in Istre, ki so njene članice. Ubožnejši vdeleženci bodo odškodovani. Poskrbelo se bo tudi zastonj prenočišča. Kdor se hoče ku ža vdeležiti, naj to javi Ljudski hranilnici pri sv. Ivanu. Zadružni kurz se, konča v četrtek na večer s prijateljskim sestankom. Ob t j priložnosti priredi „Slovensko kršč. soc. 1 obraževalno društvo“ za vdeležence kurza, svoje člane in drugo občinstvo vsaki večer socialna predavanja, ki j h bo imel državni posl. g. dr. J. Ev. Krek. Iz lahko umljivih vzrokov si bo moral pa vsak, ki ni vdeleženec kurza ali član izobr. dru-tva preskrbeti vstopn co za ta predavanja pri predsedniku izobraževalnega društva Ant. čoku, kaplanu pri sv. Ivanu. K temu vsporedu še par besed. Ali je potreben zadružni kurz. Dandanes, ko si tudi med nami pridobiva zadružna ideja vedno več tal, ko se vstanavlj ’jo vedno nove zadruge in posojilnice, je zadružni kurz tako potreben, kakor vsakdanji kruh. Ravno pogled v knjige mnogih društev kaže, kako potr bea je pouk o knjigovodstvu. Nered o in nepravilno vpisovanje je vzrok mnogim napakam neprilikam in težavam, iz česar izhajajo mnogokrat msporazumljenji in celo osebni prepiri in sumnjičenja, večkrat pa sta ’.e dosti denarja, da se napake, v knjigah zopet popravijo. Mnogo ljudi bi se posvetilo zadružnemu delovanju, a straši jih to, ker ne poznajo pravega knjigovodstva. Vsem takim se nudi lepa prilika priučiti se vsemu, kar je potrebno za vodstvo zadrug. Ni treba misliti, da je ta tečaj namenjen le onim, ki že delujejo pri zadrugah, ampak želi se udeležbe tudi iz takih krajev, kjer še ni nobene zadruge, pa bi se ista lahko vstanovila in bila gotovo v veliko korist dotičnega kraja. — Zlasti se pričakuje obilne udeležbe od strani duhovščine. Na tem kurzu se ne bomo samo učili, pač pa tudi navduševali za zadružno delo v korist in rešitev slovenskega življa po tržaški okolici, Istri in Krasu. Kakor že omenjeno, se ne bomo učili le gospodarskih stvari, ampak poslušali bomo tu li vsak večer ob pol 8 uri socialna predavanja g. dr. Kreka. Ako bi ne bilo ničesar drugega, že samo dr. Kreka in pa predmet, o katerem bo govoril, je porok, da bo vdeležba kar najobilaejša. Političen pregled. Novo avstrijsko ministerstvo. Ustanovilo se je novo ministerstvo, ki se imenuje ministerstvo za javna dela. Vodil je bo krščanski socialec dr. Gessman. Novo ministerstvo bo sestavljeno iz treh poslovnih skupin: Prva skupina prevzame razne stvari, ki so spadale dosedaj . pod delokrog ministerstva za notranje stvari, kakor zgradba cest, vodovodov itd. Druga skupina bo skrbela za pospeševanje obrti, obrtnih poizkusnih zavodov in za obrtni pouk. V to skupino pride tudi še patentstvo, meroizkustvo, poizkušanje ročnega strelnega orožja in neke stvari prometa s tujci. K tretji skupini pa pripadajo posli, s katerimi se je dosedaj pečal rudarski oddelek poljede’skega ministerstva. Portugalsko. Justični minister pregleduje vse dekrete, katere je izdal bivši ministerski predsednik Franco. Pristaši Francovi so zato jako nezadovoljni. Odločno zahtevajo, da se Franca pokliče nazaj in grozijo se republikanskim voditeljem, da jih bo zadela ista usoda kakor kralja in prestolonaslednika. Vlada se je tega zbala in takoj ukazala, da naj bota dva polka vojakov za vsak slučaj pripravljena. — Na grobovih kraljevih morilcev je bila velika demonstracija, katere se je vdeležilo več tisoč oseb. Demonstracija je bila dostojna in mirna, tako, da niti policiji niti vojaštvu ni bilo potreba poseči vmes. Trgovinska pogodba s Srbijo. Minister Trinkovič je izjavil dopisniku „Slovenca“, da se bo pogodbo z Avstrijo podpisalo v začetku marca. S pogodbo je popolnoma zavarovana domača industrija, z’asti tovarne sladkorja, pive, cementa. Izvoz žive živine je nemogoč ; izvoz mesa omejen a dovoljen; prevoz mesa neomejen; izvoz perutnine in jajc v Avstrijo svoboden. Avstrijski veterinarji bodo vršili pregled samo v klavnicah izvoznih mest, katerih je sedem. Za srbske cerealije so ostale v veljavi minimalne postavke avstrijske tarife. Vsled velike carine je onemogočen uvoz moke iz Avstrije v Srbijo. Minister po-vdarja, da je nova pogodba povoljnejša od stare, Z novo pogodbo dobiva domača proizvodnja pogoje za obilno in intenzivno delo v vseh smereh; ista nudi temelj za ekonomsko neodvisnost Srbije. Deželnozborske volitve na Češkem. Kompromis med mlado in staročehi se je razbil. Češki radikalci, napredni državnopravnih! in narodni socijalisti so se združi i ter v svojem volilnem manifestu zahtevajo splošno volilno pravico za deželni zbor, nerazdeljivost dežela češke krone, ustanovitev posebnega najvišjega sodišča in upravnega sodišča za češke dežele itd. Bosanski deželni zbor. Brsansko-hercegovski deželni zbor se bo ustanovil ob priliki cesarjevega jubileja. Vladni načrt določa 140 poslancev, med temi 46 virilistov. Vlada dela že zdaj na to, da iz zmernih Hrvatov, Srbov in Mohamedancev dobi vladno večino, ki bi štela nekako 50 glasov. Politiški agitator zaprt. Iz Zagreba poročajo, da so bivšega deželnega poslanca in voditelja srbske radikalne stranke Milana Cianaka zaprli, ker ga sumijo goljufije. Weckerle konferiral s hrvaškimi poslanci. Ogrski ministerski predsednik Weckerle je pozval ob zasedanju ogrske delegacije hrvaške poslance Medakoviča, Tuškana, Vinkoviča in Gialskega k sebi na konferenco. Poslanci so se povabilu odzvali, Weckerle jim je pojasnil svoje stališče glede na hrvaške razmere, bana Raucha in predstojeće volitve. Korak Weckerlov je vzbudil veliko senzacijo. Železnica Danava-Adria čez Balkan. Dunaj 16. febr. Balkanska železnica, koja bi vezala Donavo z Adrijo in ki se zanjo zdaj zlasti poteguje Rusija, bi šla skozi sledeče kraje: Crajova na Rumunskem, Radujevac na srbski meji, Mitrvice, kjer bi se križala z avstrijsko projekorirano progo Mitrovica-Solun, končala bi se pri sv. Ivanu na albansko-jadranski obali. Rusija je Turčiji načrt že naznanila. Vojska med Turčijo in Rusijo? Rusija je baje na Kavkazu mobilizirala vso armado. Na meji proti Turčiji je na vseh važnih točkah osredotočena pehota in konjenica. Slovenci - v £nri! Lurd je največja in najimenitnejša božja pot na^ svetu. Marija sama si je izbrala ondi svoj sedež milosti. Ona je hotela, naj se tam zida cerkev h kateri naj verniki hodijo v množicah, da jim bo delila zaklade nebeških milosti. „Naj pride tu sem veliko ljudi! Naj ,prihajajo v procesijah!“ je naravnost sama velevala . In res: neštete množice iz raznih dežela in narodov se odzivajo temu njenemu vabilu in vro tje leto za letom : in z vedno novimi čudeži poveličuje ondi Bog slavo svoje matere. Lurd je kraj neprestanih in neovrglih čudežev. — Lurd je kraj, kjer nebesa z zemljo na viden način občujejo. Lurd je kraj, kjer Bog na prejasen način potrjuje našo vero. Lurd je kraj neštetih milosti, telesnih, in še mnogo več seveda duhovnih. 11. sveč. 1908. je bilo ravno 50 let, kar se je nebeška mati prvič prikazala nedolžni Bernardki. To leto se torej obhaja p e t d esetl etn i c a te slavne iudežne božje poti. Zares, če se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to ta dogodek svetovne in nadsvetovne imenitnosti. Slovenci, ki se štejejo za posebno vnete eas-ivce Marijine, sami zase skupno še nikoli nismo bili v Lurdu. Pripravljamo sc sicer že dolgo časa, a storili še vedno nismo. — Če kdaj, zdaj v 50. letu božje poti je čas, da izpolnimo že davno gojeno željo. Tudi sv. oče so izrekli željo, naj bi se zbralo v jubilejnem letu pri Materi božji v Lurdu prav veliko romarjev. To svojo in svetega očeta željo hočemo izpolniti. Zato sc obračamo do vseh vernih Slovencev, katerim pripuščajo okoliščine, s prisrčnim vabilom: Kvišku! Pojdimo v Lurd! Pojdimo do naše ma tere ! 50 let ona že vabi svoje k sebi in dela čuda pred vsem svetom — in mi se njenem vabilu do danes še nismo odzvali; mi še nismo videli kraja, ki si ga je ona izbrala, in del, ki jih ona dela. Kakor so betlehemski pastirji govorili med seboj : „Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, katera se je zgodila, ki nam jo je Gospod dal na znanje!“ tako recimo tudi mi: „Pojdimo in poglejmo te reč, o kate i toliko lepega beremo in slišimo, Lurd, izvoljeno mesto Marijino, kraj nadnaravnih dogodkov!“ In kakor so se tudi pastirji vrnili Boga časteč in hvaleč za vse, kar so slišali in videli, isto tako se bomo vračal tudi mi zadovoljni in hvaležni, poživljeni v dobrem in navdušeni za Marijo in za sveto vojsko, ki jo imamo še vojskovati, dotlej da pridemo k njej za večno. Zla j je najugodnejši čas, najlepša prilika. Zda; je prilika s primeroma malimi troski in velikimi ugodnostmi storiti to daljno pot. Kdor torej kdaj misli v Lurd, naj se zdaj odloči in nam pridruži! Kar smo v 49 letih zakasnili, naj se v 50 letu dohiti! Otroci Marijini, častivci Marijini, vsi verni Slovenci, kateri zmorete in utegnete, osrčitc se, odločite se, vzdignite se — na lepo pot, na veselo pot do naše lurške Gospe in Matere! Romanje naše bo pravo narodno romanje. Oni, ki bodo šli, šli bodo v imenu celega naroda. Kot Slovenci bomo šli tje, kot narod se Marii poklonili, in po1 ožili pred njene noge vero, vdanost in ljubezen vseh Slovencev, posebno onih, ki nas bodo v duhu in željah spremljali. Pa tudi prosili bomo za vse, prosili zlasti za to, da Marija v našem narodu ohrani vero živo in močno, da zatre nakane sovražnikov, da pospeši zmago sveti stvari, prosili, da Bog da lepo življenje in srečno smrt vsem našim rojakom; prosili tudi za blagor velikega zlatonašnika, svetega Očeta Pija X. in vso cerkev. Izvesti pn tolikem čakanja romanje v Lurd v letu njegovega jubileja — bodi naša častna zadeva, katero skušajmo doseči s skupnimi močmi! Zato lepo prosimo tudi tiste, ki se sami iz kakrš negakoli vzroka ne morejo pridružiti, naj po svoji moči podpirajo to pobožno podjetje, naj v svojem okrožju k temu prigovarjajo, spodbujajo, agitirajo pri takih, ki bi utegnil iti in naj jim gredo pri tem po možnosti na roko. Upamo torej, da bomo z združenimi močmi spravili skupaj romanje, ki bo v čast vsem Slovenc m, od nekdaj vnetim za Marijo. Naj o a lurška Gospa, iz svojega svetišča blagoslovi to našo podjetje, vse ki se bodo zanje odio ili, ki bodo k njenu kaj pripomogli! Opomba uredništva. Natančen vspored romanja priobčimo v prihodnji številki. NOVICE n Umrl je v Celovcu dne 18. t. m. g. Simon Janežič, bivši ravnatelj „Družbe sv. Mohorja, c. in kr. nadporočnik v pok. itd. Pogreb je bil v četrtek. N. v m. p.! n Kdo bo rešil narod ? To velevažno vprašanje smo brali rešeno v tržaškem dnevniku minolo nedeljo. Blejčani, ki so se bili udeležili planinskega plesa, so v svoji plesni zamaknjenosti videli „veliki napred ktržaških Slovencev“ in se o njem prepričali na lastne oči. Prepričali so se na plesu tudi, da ima Trst z okolico toli lepo cvetoče nadebudne slovenske mladine. Omamljena in sveto navdihnjena od divnega narodnega plesa je prerokovala ena udeleženka plesalka iz Bleda, odkod bo prišla rešitev slovanskega življa v Trstu. Preroške besede, ki bi jih moral znati na pamet vsak naroden Slovenec, se glase: „Občudovali smo krasno dekoracijo plesnih dvoran, a še bolj divne plesalke, tržaške dame - viljenice, katere res prenapajajo tujčevo oko. Te dame obetajo slovanskemu življu v Trstu boljšo bodočnost.“ - Tako je sedaj rešeno to težavno vprašanje o boljši bodočnosti našega naroda v Trstu. Pazi torej, slovenski rod na tržaških tleh, da boš imel vedno obilo izurjenih plesalk, dam - viljenic, pa se ti ne bo treba bati za tvojo bodočnost! Le to bi nam bilo t eba še povedati in razložiti, ali morajo biti te dame okoličanske kmečke dame, ali .naj bodo to dame slovenskih gospodov delavcev iz proste luke in arsenala, ali pa imajo to prednost samo dame nekaterih višjih „narodnih“ gospo lov tržaških. n Poštne nakaznice. — Poštno ravnateljstvo namerava izdati poštne nakaznice, ki bodo imele fotografijo, osebni popis in lastnoročni podpis ime-jitelja. Veljale bodo za leto, v katerem bodo izdane. Dobivalo se jih bo po 50 vinarjev pri vsakem poštnem uradu, v katerega okrožju dotičnik stalno ali del j časa biva. S temi izkaznicami s.; bo lahko dvignilo vse poštne pošiljatve v Avstriji in na Nemškem. n Lastnega moža oropala je 25 let mlajša žena po desetletnem zakonu. Nesrečni mož je Aleksander Kölemen iz Velikega Varadina. Žena je čakala že leta in leta, da bi umrl. Sedaj ga je počakala s tremi fanti na cesti. Pobili so ga na tla ter mu vzeli večjo vsoto denarja. Kölemen je nezavesten obležal na cesti. Ženo so zaprli. n Zastrupljeni konfeti. — Iz Palerma se poroča: Gospa tukajšnega zdravnika Vitoila je dobila po pošti zavoj s konfeti ter jih razdelila med svoje otroke. Otroci so kmalu po zavžitju oboleli na za-strupljenju. Eden otrok je kmalu umrl, drugi pa se nahaja v smrtni nevarnosti. Dognalo seje, da so bili konfeti zastrupljeni. Najbrže je to storil kak neznanec iz maščevanja. n Kuga se je pojavila v zapad i Afriki na zlati obali. Nemške oblasti so zaukazale zdravniško preiskavo ladij, prihajajočih iz okuženih pristanišč. Nesreče na morju v letu 1907. — Lanskega leta so je potopilo 1114 ladij, poškodovano je bilo 5527 ladij. Med potopljenimi je pet avstrijskih parnikov, med poškodovanimi 48 avstrijskih parnikov in dve avstrijski jadrnici. n Velika nesreča v Reki. — V kemični tovarni „Union“ v Reki je razletel v nedeljo popoldne iz neznanih vzrokov kotel. Eksplozija je razrušila vse poslopje za stroje. Sosednje hiše so poškodovane. Kurjač Brusio je mrtev, strojevodja Ruckrecht je težko ranjen, dva druga delavca lahko. Sreča, da je bil nedeljski počitek, ker v tovarni dela navadno 150 delavcev. Škoda znaša 400 000 kron. Kakih sto delavcev ostane več mesecev brez kruha. n Strašna družinska žaloigra. — Iz Grenobla poročajo: Železniški uradnik Ant. Lavrent se je sprl s svojo ženo. V prepiru je zadavil obe svoji hčerki in tudi ženo. Na to je šel pod streho in se tam obesil. n Beda v New-Yorku. — Neki restavrater je sklenil dati hrane lačnim otrokom svojega mestnega okraja. Pridrvelo je na tisoče otrok, med katerimi se je pričelo pravo klanje za košček kruha. Vsa oprava v gostilni je razbita. — Beda je ne-popisljiva; še nikdar ni bila tolika kakor sedaj. Mraz neznos'en. — Da bi dala gladnemu delavstvu zaslužka, namerava vlada gradnjo podzemske železnice, pri kateri bo dobilo okoli 75 tisoč ljudi zaslužka. n Velika tatvina dragocenosti v Berolinu. — Soproga generala konjenice grofa Wartensle.bena v Berolinu se je zadnjo soboto vrnila iz gledališča v svoje pritlično stanovanje, odložila svoj nakit, in sicer kolje fz biserov v vrednosti do 250 tisoč mark in biserno iglo vredno 17 tisoč mark. Okna so bila odprta. Grofica se je podala v jedilnico, a ko se je vrnila, je bil nakit izginil. Sum leti na neko uslužbenko, ki je šele malo časa v hiši. n Skočil je iz zida v ulici Romagna v Trstu 72 letni Franc Vidmar in se ubil. Vzrok samomoru je bolehavost. Iz okolice. Iz sv. Ivana nam pišejo: Predpustna, veselica katero je priredilo naše slov. kršč. son izobraževalno društvo pretečeno nedeljo, je nepričakovano dobro vspela. Tako pevci kakor tudi igralci so izvrstno pogodili svoje vloge. Obilo smeha je pro-vzročil kralj Herod s svojo kraljevo krono na glavi in imenitnim žezlom v rokah. Smehu pa ni bilo konca, ko se je predstavljala „Jabolčna potica“. — Simen Zmazek je pokazal, da zna tudi on dobro napraviti potico. No, če pride pri tem njegov ljub - Ijenec „šnoftabak“ v dotiko s testom, ali če potrese mesto z rozinami z brinjevimi jagodami in če konečno še s papriko pobarva testo, to še ni nič hudega, hudo je samo to, da ura bije dvanajst in žena prihaja domov, Šimenova potica pa na tleh poleg pluvalnika. Kar smilil se nam je ubogi Ši-men, ko je tako trepetal pred svojo ženo. Zmazka je predstavljal g. Križman, ki je zopet pokazal, da ima velik igralski talent. Veselica je bila prav dobro obiskana, dvorana je bila kar natlačena, saj pa tudi društvo potrebuje gmotne podpore, ker je imelo zadnji Čas za vezavo knjig velike stroške. —• Jutri v nedeljo pa napravi obrtno in korsunmo društvo veselico. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstop je prost. o Zelo pametno naznanilo so shšali jueteMo nedeljo 16. t. m. Križani iz ust svojega vaškega načelnika. Ker je tu navada ali, bolje rečeno razvada, da prihaja na ples vse mlado in staro, celo šolski otroci, zato je vaški načelnik modro storil, da je prečita! pred cerkvijo po službi božji § 177 šolske postave, ki prepoveduje šolskim otrokom vdeleževati se javnih plesov in druzih škodljivih zabav. To je bil dober poper za nekatere odrasle osebe, ki se nočejo prepričati o škodljivosti plesa, če le hočejo, morajo sklepati iz te določbe, da je ples neumna, nevarna in jDohujšljiva zabava. Kajti, če bi bila res pametna in koristna, bi je šolske oblasti otrokom ne zabran j e vale, ampak celo priporočale kot odgojilno sredstvo. 0 Zakaj pošiljajo mnogi Križani svoje otroke v višje razrede šole „Lega nazionale?“ Morda da bi se kaj naučili? Le redki iz tega namena, ampak večina zato, ker v ital. šoli ni tako stroge kontrole glede šolskih zamud, kakor na slov. šoli in morejo stariši nekaznovano zadržati svoje otroke doma in jih porabiti za domača dela. Naj se vpelje strožja kontrola, potem bo gotovo le malo slovenskih otrok iz sv. Križa zahajalo v Legino šolo. Potem bodo hodili skoro le taki, ki se, razven svojega materinskega jezika, žele tudi naučiti italijanskega. Iz Istre. 1 Pazite na otroke. — V Pulju eo se oni dan igrali otroci z vojaško patrono. Najprej so jo hoteli vžgati z vžigalico. Ko to ni pomagalo, udarili so s kamenom po njej. Patrona se je užgala ter zletela 12-letnemu Martinu Nikoloviču v vrat te ga ranila. Dečka so prepeljali v boLišnico. i Umrl je v Kopru bivši ravnatelj učiteljišča g. Ivan Revelante. i V Lovrano je prišel dunajski župan dr. Lueger, da si okrepi svoje zdravje. Vsa Lovrana bila je v zastavah. Luegerja so oficielno sprejeli župana obč. svetovavstvo in duhovščina. Dr. Lueger ostane v Lovrani štiri do šest tednov. I-C l*OC‘ 1 veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke. Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk so priporoča : Načelništvo. (❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ^VXV>\/V’V'II I ■! ■ ■ ■! I!■ 11 — IIi I —■■lf ❖❖❖❖❖ ntntnztnztnt ♦♦ H ♦4-♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦ ti~ 44 IPrvi slovrensk.! denarni zavod v Trstu Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo Piazza Caserma štev. 2, 1 nadstropje (v lastni hiši). Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po -3:% v aga se lahko po 1 K. Rentni davek plačuje zavod sam in ne vlagatelji. Posojuje denar na menjice zastave in vknjižbe Ima najmodernejšo varnostno ce- lico, varno proti vlomu in požaru, v njej se shranjujejo lahko: vrednostni papirji, zlatnine, biseri, testamenti itd Ako hoče kdo kupiti srečke na obroke mu to pre skr!4 posojilnica jako po ceni. 44-44 __44 4444 4444 4444 4444 4444 .44 444 « 44 ±± 444444444444444444444444444444444444444441 44444444444$f4t44****************4,***‘**44>L 4444444444444444^ !! 44 44 44______4444444444444444444 i, Z Bogom! Srečno pot V daljno Ameriko! Zakaj potujejo naši ljudje najraje čez Trst na ladij ah avstro-ameriške parniške družbe (Avstro Amerikana bratje Kožuhe i dr.) ? Odgovor ; Rafaelova družba v Trstu priporoča to iz teh le vzrokov : Prednosti: v Trstu 1) smo mi doma, 2) smo pod avstrij--skim varstvom do Amerike, 4) ni treba menjavati denarja, o) si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah), 6) imamo večinoma slovanske sopotnike. Prednosti : na adijah avstro-ameriške (Austio-Američana) plovitbene družbe: 1) domači ljudje v postrežbi, 2) domača kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškemu domu i na ladijah), 4) lastni izseljniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred odplitvijo za 2000 oseb, 5) močne ladije, 6) v izseljniškem domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo ceneja, 9) Zveza tudi v južno Ameriko. 1908) 10. Strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti še manj pa siliti ljudi v tujino. zadruga Via S, Francesco d’Assisi št. 2,1. n. M TRSTU Via S. Francesco d’Assisi št. 2, L kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica». — Telefon št. 16-04. Poštno hranilnični račun 74679 Sprejema hranilne vloge od vsako- C o Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, g-ar, tudi če ni elan, in je obrestuje po o tako da se po 260 tednih dob 300 K Sprejema hranilno knjižice tujih zavodov, in je reaiizuje ne da se bi obrestovanjo pretrgalo. — Raje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče anje v družinah — posebno pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K. Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu mod uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9 — 12 d. in 3—5 p. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. 0 o I® LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu. nnnnnnnnn s . < 11- ^ < uz*» x 25e».vesso nnnnnnn (D 0 (D 0 0 ~E>S<3- Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po w Davke plača hranilnica sama. Q Za varnost vlog jamčijo udje. (280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en. milj on Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s niča in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljililski hranilnici in posojilnici pri SV. ' <11111 pri Trstu. Kron in pol- stranko. — Hranil-— Vsak krščansko misleč 0 o o 0 0 o o (D Razširjajte in priporočajte „ZfilQd“