Revolucionarno delo ne bo preseženo Na seminarju, ki ga je občinska konferenca ZSMS Ljubljana Center organizirala v okviru priprav na X. kongres ZSMS, ki bo jeseni v Novi Gorici, je o ZSM v političnem sistemu samoupravljanja govoril sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. V prejšnji številki Dogovorov smo podrobne/e predstavili njegovo izvajanje. Tokrat pa objavljamo zanimivejše dele iz odgovorov, ki jih Je Franc Setinc podal na vprašanja mladincev. Delegatske vezi v družbenopolitičnih organizacijah Vprašanje: Ali se, in če se, kako se delegatske vezi pre-našajo v organizacijsko struk-turo družbenopolitičnih or-ganizacij ? Odgovor: V gradivih za vaš kongres pogosto govoritie o delegatskih odnosih, bojim pa se, da jih v teh gradivih preveč mehanično prenašate • iz družbe v družbenopolitične organizacije. Zveza sociali-stične mladine je družbeno-politična organizacija, v njej bi morali biti demokratični odnosi, kjer bi se usklajevali in uveljavljali demokratični interesi. Družbenopolitična organizacija je posebna kvali-teta, je nosilka revolucionar-nosti. Zato ne smemo delegat-skega odnosa speljati do ab-surda. Ni dovolj, da so na pri-mer v sindikatih ustrezno za-stopani delavci, če ni zagotov-ljena tudi njihova revolucio-narna akcija. Prav je, dadobi-mo v sindikalna vodstva de-lavce, toda le tako, da skozi boj mnenj dobimo najboljše kadre. Zveza socialistične mladine je množična druž-benopolitična organizacija, preko katere tudi zveza ko-munistov vzpostavlja stik z mladimi generacijami - brez tega zveza komunistov ne mo-re biti avantgarda. Zaslediti je tudi vprašanje, ali včasih ne napadamo forumov zgrešeno. Forumi so nujni, vanje mora-jo priti sposobni ljudje s poli-tičnim razgledom, revolucio-narnostjo in zaupanjem mla-dih. Forumsko delo pa je, če ta forum prikriva navzgor po-manjkanje živih vezi z mladi-mi ljudmi. Vprašanje: Kako družbeno-politična organizacija uve-ljavlja svoja stališča v samou-pravnih organih? Odgovor: Namen našega razjasnjevanja je usposobiti mlade za pravilno oprede-ljevanje v delegacijah, da ima-jo ob razreševanju konkretnih problemov pred očmi druž-beni interes. Evidentirati je treba resnične probleme in jih razreševati v sekcijah sociali-stične zveze, v zvezi komuni-stov. Skupna f ronta Vprašanje: O socialistični zvezi delovnega ljudstva go-vorimo kot o fronti organizi-ranih socialističnih sil. Kakš-na je vloga družbenopolitič-nih organizacij in še posebej ZSM v tej skupni fronti? Odgovor: Zdi se mi, da je v delu ZSM nekakšen odpor, da bi delovali znotraj SZDL. Vendar mora v njej ŽSM najti svoje mesto. V SZDL lahko mlade generacije ustvarijo ži-ve vezi z drugimi generacija-mi, z inteligenco, s kmeti... Dostikrat bi bilo dovolj, da bi ZSM angažirala mlade za de-lovanje v sekcijah SZDL, kjer bi z drugimi reševali skupne probleme in se pravilno opre-deljevali. Slepa ulica nagrajevanja Vprašanje: Kaj menite o uravnilovki, o teoriji enakih želodcev? Odgovor: Teorija enakih že-lodcev je slepa ulica našega nagrajevanja. V resnici takih teženj pri delavcih skoraj ni več. Zavedajo se, da so po-trebni strokovnjaki, da se mo-rajo tudi sami izobraževati. Pač pa zamisel o uravnilovki dobiva pristaše med inženirji, med direktorji. Prav ti pa ka-žejo na delavca, češ da je on za uravnilovko. V vsakem tozdu se bo treba boriti proti takš-nim mnenjem in za takšen si-stem nagrajevanja po delu, ki bo cenil kvaliteto itd. Seveda je tudi med mladimi dosti uravnilovke. Zgodi se, da di-plomirani zgodovinar v ar-hivu neke družbenopolitične organizacije že prvo leto dobi tri tisoč novih dinarjev večji osebni dohodek kot njegov profesor na fakulteti. Govo-rim seveda o kvalitetnem, od-govornem profesorju. Menim, da bi se mladi morali boriti proti takšni uravnilovki. Ce-niti je treba tudi znanje in iz-kušnje drugih. Pojavljajo se nam tudi nekateri absurdi ocenjevanja. V nekem tozdu, ki šteje 50, 60 zaposlenih, oce-njujejo drug drugega - a vsak ne pozna dela drugega - preo-stane. jim torej subjektivna ocena. Ne vem, če je to lahkc vsebina ocenjevanja. Ali pri tem ne pride do podcenjeva-nja vloge odgovornih za or-ganizacijo dela? S takšnim ocenjevanjem se prikriva ne-marnost, krušijo humani od-nosi. Nekateri radi zastirajo neodgovornost z besediče-njem o samoupravljanju. Tre-ba bo zaostriti odgovornost, če ne bo šlo drugače, tudi z zakonom. V hišnem svetu imamo stanovalce, ki bi hoteli imeti vse idealno, nihče pa noče biti predsednik hišnega sveta - ker ne vidijo svoje od-govornosti. Sektaštvo je zelo nevarno Vprašanje: Kaj menite o sektaštvu in o tem pojavu v zvezi z religioznostjo nekate-rih mladih ljudi? Odgovor: Sektaštvo je zelo nevaren pojav, ki ima vedno konkretne oblike. Zato je tre-ba o njem govoriti zelo kon-kretno. Zveza komunistov se je dostikrat morala boriti pro-ti sektaštvu. Pojavlja se tudi danes v obliki nezaupanja, v postavljanju dvojnih meril povezano z nerazumevanjem vloge zveze komunistov, so-cialistične zveze, samouprav-ljanja... Nekaj sektaštva je na primer med prosvetnimi de-lavci. Iz zveze komunistov smo doslej marsikoga izločili zaradi liberalizma, tehnokra-tizma, toda le redko koga za-radi sektaštva. Sektaštvo je bilo vedno nevarno. Sek-taštvo se le navidezno pojav-lja zgolj v odnosu do religije. Seveda je aktualno sektaštvo tudi v mladinski organizaciji, ker se tudi v njej rado pojavi nezaupanje do religioznih. Upoštevati moramo, da se tu-di znotraj rimskokatoliške cerkve poiavljajo sile, ki ne vidijo v socializmu samo zlo. Seveda pa je klerikalizem ve-lika ovira za socialistično sa-moupravljanje. Tudi sek-taštvo je velika ovira, zato se je potrebno boriti proti obojemu. Proti birokratizmu še nismo imuni Vprašanje: Kaj je po vašem mnenju vzrok, da se mladi ne vključujejo dovolj v naš dele-gatski sistem? Odgovor: Pogost vzrok je premajhna volja mladih, da bi ustvarjalno sodelovali v dele-gatskem sistemu. Vzrok pa je tudi v tem, da niso vedno ustvarjeni vsi pogoji za njego-vo funkcioniranje: nerazvite komunikacije, prepuščanje stvari drugim... Rešitev je, da se borimo proti samozado-voljstvu, proti poprečnosti. Mlade bi morali spodbuditi, da bi imeli več volje za gradi-tev boljšega sveta. Kaj je re-forma drugo kot razrešiti pro-tislovja? Bistveno je delova-nje subjektivnih sil, da smo v zavesti mladih, sicer rriladi lahko postanejo predmet ma-nipulacije. Zdi se mi, da se premalo postavljamo po robu »papirni vojni« - nismo rešeni nevarnosti birokratizma. Da-nes se pojavlja v razvitih drža-vah, tehnokratizem je inačica birokratizma. V tej »papirni vojni« sodelujejo tudi takšni, ki želijo diskreditirati samou-pravljanje, ki ga imamo zato, da bi bil človek cilj vsega. Pravica do sestankov je v sve-tu boj delavcev za besedo. V jugoslovanski revoluciji smo birokratizem presegali, toda nismo še imuni. V naši družbi so objektivni vzroki za biro-kratizem, med vzroki so pre-malo razvito samouprav-ljanje, politično življenje, za-vest... Z odpravljanjem vzro-kov bomo močnejši v boju proti birokratizmu. Neaktiven nima kaj iskati v ZK Vprašanje: Kaj mislite o neaktivnosti mladih komuni-stov v delu OO ZSMS na tere-nu? Kako vključiti te mlade komuniste v naše delo? Odgovor: S takimi neak-tivnimi člani ZK je treba hitro razčistiti. Če mlad človek ni aktiven med množicami, ni-ma kaj iskati v ZK. Član ZK je lahko le tedaj, če ima kvalite-te revolucionarnosti, višje kri-tične zavesti. Tu ni potrebno ne vem kakšne procedure izk-ljučevanja, arripak mu lahko lepo povemo, da ne sodi v ZK. Ni pa treba tega dojemati kot anatemo - izobčenstvo. Revolucionarna vodstva Vprašanje: Ali pomeni ne-dosledna uporaba delegat-skega sistema v družbenopo-litični organizaciji, da je ta si-stem premalo učinkovit? Odgovor: Nikakor ne! Dele-gatski sistem v družbi mora zajeti vse naše življenje! Vsak-do mora imeti možnost vklju-čiti se vanj. Ko govorimo, da ne moremo avtomatizma de-legatskega sistema vnašati v družbenopolitične organizaci-je, to ni kritika delegatskega sistema. V družbenopolitič-nih organizacijah volimo vod-stva po kvalitetah in po tem, kako jim mlada generacija zaupa. Tudi v delegacije voli-mo sposobne ljudi, vendar merila niso ista. V družbeno-političnih organizacijah mo-ramo imeti poleg članstva tu-di revolucionarna vodstva, ki so sposobna delati z demokra-tičnim bojem mnenj proti zaostalim težnjam. To, kar sem danes govoril, ni recept, marveč je treba analizirati, kaj je bilo v dosedanjem delu uspešno in kaj ne. Najprej je treba videti vzroke in potem razmišljati o organizacijskih oblikah in metodah za večjo aktivnost. Vprašanje kolektivnega članstva Vprašanje: Med ključnimi problemi množičnosti ZSMS je nerešeno vprašanje kolek-tivnega članstva v praksi. Očitna je namreč odtujenost vodstev OO ZSMS od dejan-skih problemov družbenih or-ganizacij in društev, ki so ko-lektivni člani... Odgovor: Iti je treba tja, kjer je mladina rada - v šport-nih in drugih društvih. Tu ni-smo dosegli napredka in mla-dinski kongres bo moral to ugotoviti. Tudi tovariš Kar-delj ugotavlja, da so družbene organizacije m društva precej neizkoriščeni potenciali. Kre-niti moramo k čim večji in-teresni povezanosti, kjer bodo ljudje urejali konkretne pro-bleme in interese. Radikalizem mladih Vprašanje: Za doseganje politične osveščenosti in or-ganiziranosti moramo skrbeti za izobraževanje vseh članov - kaj, če to finančno ne zmoremo? Odgovor: V razne oblike takšnega izobraževanja smo vključili pet odstotkov mla-dih - občutno premalo! Sred-stva bo treba zbirati po poti družbenega dogovarjanja. Več razumevanja morata po-kazati ZK in SZDL. Če hoče-mo, da bodo mladi aktivni v delegatskem sistemu, mora imeti ZK za njihove probleme pretarvjen posluh. Če hočemo, da radikalizem mladih ne bo destruktiven, ampak ustvar-jalen, moramo delati tako. Mi-slim na radikalizem v smislu težnje in boja za pozitivno preseganje obstoječega. V vsej človeški zgodovini in tu-di delavskem gibafvju je de-struktivni radikalizem vedno končal klavrno, začasno tudi v diktaturi. Vprašanje: Ali niso morda naši deklarirani družbenoe-konomski odnosi prehiteli ra-zvoj naše materialne baze? Odgovor: Leninu so pred in ob začetku Oktobrske revolu-cije očitali, da prehiteva, da še niso dozoreli pogoji za revolu-cijo. On je odgovoril, da je tre-ba izbojevati pogoje za novo stopnjo razvoja človeške družbe. Res je, da so nerazviti materialni pogoji bremena so-cialistične revolucije. V tride-setih letih smo v Jugoslaviji dosegli takšen razvoj, za ka-kršnega so druge države po-trebovale mnogo več časa. Tudi materialno nismo tako šibki. Res pa je, da smo v pol-preteklosti marsikdaj kaj za-mudili v razvoju kulture, za-vesti, pri razvijanju učinkovi-tejšega izobraževanja - v ob-dobju liberalizma in te-hnokratizma itd. Vprašanje: V naši delovni organizaciji je razmerje med osebnimi dohodki nekvalifi-ciranega delavca in vod-stvenega' kadra 1:4. Veliko mladih odhaja iz proizvodnje v administracijo zaradi tega, ker je njihovo delo premalo cenjeno. Odgovor: Pri nas so preveli-ke razlike med inženirji in kvalificiranimi delavci - bolj kot v svetu. Res pa je, da mora biti večja razlika med kvalifi-ciranim in nekvalificiranim delom, da bo nekvalificirani stimuliran za izobraževanje ob delu. Človeku ne sme biti zaprta možnost, da se kasneje vključi v izobraževalni pro-ces. Odločno pa je prevelik razpon med administrativnim in kvalificiranim delom, kar je velik vir nezadovoljstva de-lavcev. Prav tako bi morali zvečine vsi, ki končajo enolet- no partijsko šolo, k lstemu de-lu, ne pa, da menjajo delo, da se zaposlijo v administraciji."a Revolucionarni "M aktivizem Vprašanje: V našem tozdu smo le peščica mladih voljni politično delati. Grobo bi ve-čino mladih lahko razdelili na dve skupini: na tiste, ki jih najbolj zanima, kako čim bo-lje preživeti prosti čas in na mlade družine s številnimi problemi, med katerimi je na prvem mestu stanovanjski. Kako jih pritegniti v enoten nastop, v skupno delo? Odgovor: Po tem vprašanju bi se zdelo, da je zavest večine mladih nerazvita. Oboji so na-ši in bi morali biti znotraj naše skupne fronte. Kako jih pri-tegniti? Recepta ni mogoče dati. Iz izkušenj pa lahko re-čem, da jih z načelno razpravo o dohodku, o minulem delu itd. gotovo ne bomo priteg-nili. Na sestankih je mnogo molčečih, ker se ne pogovar-jamo o konkretnih pro-blemih. Kako nagraditi stare delavce, ki so vlagali v novo tovarno - to se bo odražalo v odločanju mladih delavcev za novo naložbo. Ideologija se gradi na konkretnih dejstvih. Revolucionarni aktivizem bo še dolgo prisoten, potrebovali bomo idealiste v dobrem po-menu besede, ki vidijo osreči-tev svojega življenja tudi v tem, da se razdajajo za druge. Toda to ni naš cilj. Naš cilj je, da ima vsak človek možnost in znanje dvigniti se iz oseb-nega v širši družbeni interes, da zna svojo osebnost tudi so-cializirati. Da vidi potrditev svoje človečnosti v sreči so-človeka in ne samo zgolj v svojem ugodju. Zato naše de-lo ne more biti plačano z de-narjem. Naše delo ima poseb-ne vrste nagrade in je druž-beno koristno, nujno potreb-no, revolucionarno delo, ki še dolgo ne bo preseženo. Mj lahko presežemo profesiona-lizacijo. Dolgo pa še ne bomo presegli potrebe po tem, da imamo aktiviste. Vladimir Jerman