r Published and distributed under permit No. 19 authorized by Cleveland, Ohio. By order of the President, A S BurlesoJH S: amehiškaVmmovina m ..... I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY " 2iV\tt\tW(l Sotttf" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI |H ' ———. 1 ■ -■■ "■■ « i. -.....— ............1 i.—.,-................................,. .... ___ ■ V TOREK PROTESTI SHOD VSEH JUGOSLOVANOV^! * "Iwfl Nemci podpišejo na vsak način mir. Zavezniki so pripravljeni ji«- London, 25. maja. Javna .A tajnost v Nemčiji je, da bi nemška vlada jako rada pod-iT pisala mir, kakor ga narekujejo zavezniki. Vpitje nemške vlade, da ne bo podpisala miru je le krinka za nemško javnost. Kakor hitro dobi nemška vlada nekaj manj važnih sprememb v mirovnih pogojih, bo podpisala mir in ljudstvu razjasnila, da mirovne pogodbe niso ostre, in da je vlada dobila velik triumf pri zaveznikih. Poleg tega pa tudi nemško; ljudstvo želi, da se podpiše: mir. Vsakdo je dodobra premislil, kaj so posledice, če{ ne podpišejo. Zavezniška armada je vsa pripravljena, nemške armade ni več, poleg tega pa zavezniki nemudoma ustavijo vsako poši-j ljatev živeža v Nemčijo, in / narod nima druge poti kot J da podpiše, četudi s teško ro- ko. Vsi protesti nemške vlade so namenieni le temu, da se ljudstvo 'pripravi." Celo radikalni socijalisti (boljše-viki) so za to, da se podpiše mir. KUGA V MOSKVI? London, 25. maja. Sem se poroča, da je začela razsajati kuga v Moskvi, glavnem mestu boljševikov. Lenine in Trotzky sta baje zapustila mesto. KITAJCI PODPIŠEJO. Pariz, 25. maja. Kitajska mirovna delegacija se je izdavila, da bo podpisala mirovne pogodbe, Četudi s protestom. Kitajci ne priznajo japonskih prednosti na kitajski zemlji, in le, ker nočejo Kitajci zadrževati mirovne akcije bodejo podpisali z izjavo, da se ne odpovedo 0-nim pokrajinam, ki so določene Japoncem, a so kitajske. Avstrija sprejme mirovne pogoje v sredo 25* maja. To£ke mi-rovne pogodbe z Avstrijo bodejo gotove v torek in v sredo zjutraj bodejo avstrijski delegatje podpisali. Največjo težavo je povzročila določba glede dolga, ki ga je naredila Avstrija tekom vojne. Dolo-. čilo se je, da morajo nove države —Čeho-Slovakija in Jugoslavija prevzeti del tega dolga. Koliko pripade na vsako državo se ni naznanilo. Avstrijska armada bo znašala v bodoče 15.000 mož, ki bo organizirana kot policija. Vse preostale topove mora Avstrija izročiti zaveznikom in vse tovarne za izdelovanje topov mora podreti. AMERIKA SE ODPOVE CARIGRADU. 7 Pariz, 25. maja. Predsed-| nik Wilson je naročil ame-J riškim mirovnim delegatom, I da nikakor ne smejo privofi-1 ti, da bi Zjedinjene države dobile protektorat nad Carigradom in Armenijo. Zjed. države se nikakor ne morejo vmešavati v evropsko politi-r ko. f KAJ JE Z REKO IN DALMACIJO. l Pariz, 25. maja. Poroča se:, f Italija se umika Reki in za-j hteva le diplomatično prezen tacijo za Reko. Nadalje je skoro gotovo, da dobi Italija le dva mala otoka a vse osta le otoke dobi Jugoslavija. Italija dobi tudi Zader in Ši-benik. Pogajanja med Italijo in zavezniki se nadaljujejo. --o- HAWKER JA REŠEN. London, 25. maja.. Przni angleški zrakoplovec, kije 18. maja odplul iz St. Johnsa v Canadi in o katerem do danes ni bilo ničesar slišati, se je pojavil živ in zdrav, ravno en teden potem, ko je odplul iz Canade v Evropo.. Ves svet je bil že prepričan, da je mrtev, in sedaj je zavladalo ogromno veselje, ko je prišla prva novica o njem v svet. Hawker . pošilja iz angleške .vojne ladije Revenge sledečo brzojavko: Moi zrakoplov se je ustavil, ker je bila pokvarjena cev, ki dovaja vodo v radiator zrakoplo- [kjer nas je pobral mali parnik Mary, potem Ico^smo blff v vodi 90 minut. Zrakoplovec Hawker je ( plul nad tisoč milj v zraku preko Atlantskega oceana, , ko je opazil, da radiator ne dobiva vode. Sklenil je toraj j zapustiti zrakoplov. Spustil se je v morje, kjer je plaval poldrugo uro, dokler ni prišel mimo mai parnik Mary. Ker ta parnik nima brezžičnega brzojava, svet ni mogel zvedeti o usodi Hawker-ja, in šele ko je dospel na Orkney otoke, so angleške oblasti zvedele, da je Hawker živ. Do svojega cilja je bil Hawker oddaljen samo 800 milj. : —o— 1 — Clevelandski zrakoplovec McCusker, ki vozi pošto med Chicago in Clevelan-dom se je v nedeljo zjutraj ubil, pol ure pozneje, ko je odšel iz Woodland Hills par- s ka proti Chicagi. Njegov zrakoplov je začel goreti« nakar je McCusker skočil 200 Čevljev visoko na zemljo. Priletel je na Lee Rd. blizu 150. ceste. — V soboto zjutraj okoli j 10. ure se je ubil rojak John Gornik, bratranec znanega 1 John Gornika, trgovca. Mož je bil vedno marljiv delavec, se ni bavil s pijačo, ampak v 1 soboto je spil par kozarcev na tešče, ko je prišel iz pono-čnega dela domov, in brat ga je pripeljal domov v Gri-Čarjevo hišo na Addison, in ko je brat odšel, je John hotel najbrž za pjim, pa mu je ' na stopniicah spodletelo, da je padel in se takoj'ubil.. Bil je marljiv delavec, ki si je prihranil precej denarja, in je nameraval s prvo ladiio v j stari kraj k svoji družini. Doma je iz Podklanca pri So-1 dražici, star je bil 53 let. Bil je član dr. št. 17. SDZ. Pogreb se vrši v torek. Počivaj v miru, sorodnikom naše so-1 žajel ; — V Clevelandu primanj-1 kuje najmanj ld.000 hiš za : revnejše sloje, ki bi plačevali Silovito divjanje Italijanov v slovenskih krajih, v Istri in na Koroškem. Glavni urad S. N. Zveze je dobil pretekli petek iz Pa riza kabelgram skrajao resne vsebine, ki mora strezniti nemudoma vsakega ameriškega Slovenca, da spozna, v kako veliki nevarnosti se nahaja naša stvar. Kabelgram iz Pariza se glasi: Prebivalstvo v zasedenem slovenskem ozemlju obupano. Ako bo usoda določena brez narodnega glasovanja so posledice - nepreračunljive. Brutalnost italijanskih in nemških oblastij presega relo nemške grozovitosti v Belgiji. Koroškim Slovencem se bo mogoče dovolilo narodno glasovanje, ki naj «e izvrši v par letih. Rešitev primorskega vprašanja odložena. Položaj v Prekmurju obupen. Baranja najbrž izgubljena. Bačka in Banat bol) zadovoljiva. Na stotine brzojavk je dospelo v Pariz iz Jugoslavije, zahtevajoč narodno glasovanje in pomoč proti oblastem v obmorskih pokrajinah in na Koroškem, kjer skušajo iztrebiti naše prebivalstvo. Prirejajte shode, zainteresirajte oblasti, Wilsona, da brani naš tlačeni narod in zagovarjajte narodno glasovanje za vse sporno ozemlje. Na Koroškem vlada premirje. NEMCI DRŽE KARAVANKE. To je obupen klic iz Pariza in iz domovine, katerega je prejela S. N. Z. v trenutku, ko je naš narod na tem, da bo zapečatena njegova usoda. Kabelgram je dovolj jasen sam na sebi in dovolj zgovoren, da mora pre-nričati slehernega Slovenca in Jugoslovana sploh, da ne smemo dalje odlašati z našo pomočjo. Odvrzimo medsebojne pomisleke in neso glasja ter storimo kar je v naši moči, da ne bo padla niti senca očitanja na nas, da nismo storili svoje dolžnosti. Prirejajte protestne shode po vseh naselbinah, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, protestirajte pred ameriš kjmi oblastmi in zavezniš-mi zastopniki v Parizu proti italijanskim grozodejstvom na našem, ozemlju in zahtevajte uresničenje Wilsonove ga principa samoodločeva-nja narodov tudi za naš narod. Vsaka naselbina naj pošlje brzojavni protest ali v Washington na State Dept. ali naravnost v Pariz na pred sednika Wilsona, sposobni rojaki pa naj se osebno zavzamejo pri ameriških uradnih krogih in v ameriškem časopisju za naše pravič^ zahteve. Grki so se izjavili: Raje smrt, kakor pa da bi prišli dodekaneški otoki pod Italijo in v italijansko suž-nost. Ali mi Slovenci manj ljubimo svojo domovino kot Črki ali predpostavljamo su-žnost in umiranje pod italijansko in qemsko tiranijo svobodi v lastni in neodvisni državi?! Vsi brez izieme, kar vas je' Slovencev, Hrvatov in Srbov, naj v tem uso-depolnem trenutku store svojo dožnost Klic iz domovine mora najti dejanski od fnf>v nrii VKon .1 tiyftfilfiv3lillil mu z vsemi strankami sklenilo, da se vrši v torek, 27. maja ob 8. uri zVeČer v Gr-dinovi dvorani ogromni shod j Slovencev vsega Clevelan-da in okolice. Vse stranke brez izjeme so povabljene, da pošljejo svoje pristaše na; shod. Govorniki so priprav-! Ijeni, in narod se mora odzvati v tem trenutku, da se bo slišal naš glas, dokler boj še kdo, ki nas hoče posluša-j Iti. Koroško je'skoro izgublje I no, večji del Kranjske je pri-i sojen Italijanom, Dalmacija ■ Istra, Gorica, vse leti Italija-; jnom v žrelo. Ali bodemo mi? mirni v tem trenotku? Ali ne bo ves narod v Clevelandu in okolici se [zbral ter še enkrat z vso močjo, ki mu je ! na razpolago dvignil svoj glas najbolj svetiga protesta proti nezaslišanemu ropu! Kdor čuti slovensko in jugoslovansko, ta bo na shodu. Treba je, da v tem trenotku zberemo vse svoje moči. Vsak mož in žejla, fant in dekle, na shod V torek, 27. maja v Grdinow. dvorano, kjer bodemo ukrenili kar je mogoče, predno je prizadjan smrtni udarec narodu! p. 100.000 delavcev v Ohio zgubi delo. V soboto zvečer je nad 6000 gostilen v državi Ohio zaprlo svoja vrata. 163 gostilen je danes odprtih v celi državi, izmed teh jih je 55 v Clevelandu, ki so plačale $305 izvanrednega davka da smejo imeti odprto. V slovenski naselbini je odprt Schwalbov saloon. 5500 oseb je bilo uslužbenih v Clevelandu v saloonih in 13 pivo-varen je prenehalo s poslom V celi državi Ohio je skoro 100.000 oseb, ki si morajo sedaj iskati drugo delo. Na večer zatvoritve so ogromne množice ljudstva obiskovale razne gotsilne, kupovali so zadnje blago, in ^stilen je bilo popolnoma razprodanih. Nekaterim pa so ostale večje ali manjše zaloge. Kakih 50.000 ose bje napolnilo v soboto zvečer raze gostilne, dočim so drugi na cestah opazova li zadnje trenutke gostilniškega življenja. Mnogo se jih je napilo v slovo do nezavesti sicer pa ni bilo posebne ?;a divjanja, ampak ljudje so ilozofično trpeli grenko aH resno slovo. Policija je zapr-pirala le one, ki so bili tako pijani, da so zgrešii pot domov, sicer pa ni nikjer nadlegovala ljudi. Kakih 200 oseb je prespalo mačka v policijskih ječah, a v nedeljo zjutraj so jih izpustili domov. Sicer pa je bilo mesto pripravljeno na sušo. Draginja žganja je povzročila pri marsikom, da ni kupil, ker ni imel s čim, in ljudje so v stotinah gostilnah že en mesec ali dva prej pili "near beer," pa tega niso vedeli. 5000 kvortov žganja je bilo ukradenega iz elevelandskih gostilen tekom zadnjega mese- j gostilni, ampak le steklenic. Policija pričakuje, da bo tekom junija meseca še več ta-Jkih tatvin poročanih iz privatnih stanovanj. Računa se da so Clevelandčani potrošili približno tri miljone dola-| rjev zadnji mesec za pijačo, ki je sedaj spravljena v glo-! bokih kleteh. Tekom letošnjega leta od 1. januarja na ;prej se računa, da je bilo j prodanega za $7,500.000 žga nja. 1200 gostilen v Cleve ilandu je na leto stržilo približno $45.000.000. Kako bodejo ljudje sedaj ta denar potrošili, ko ne bo pijače, se ne more vedeti. Mnogi pravijo, da ljudje navadno kupujejo več obleke, hišne o prave, zemljišča in hiše. Tako se je zgodilo v Detroitu. Kdor bi sedaj skrivaj prodajal pijačo ga zadene kazen $1000 ali leto zapora po državnih postavah, poleg tega pride v konflikt tudi z zve-zinimi postavami. Nobenega upanja ni, da bi sc gostilne še kdaj odprle. V jeseni so lahko volitve. Uj|f ko odloči prebivalstvo, da je zopet mokro, toda nacf to odločitvijo je zyezina postava, ki pravi, da od 16. jan. naprej mora prenehati vsaka pijača v celi Ameriki. In ta postava se ne da drugače od-! praviti, kakor Če 36 držav v Ameriki glasuje za to in dve tretini kongresa, kar je po mnenju političnih izkušen cev nemogoče. 1 — Zastopniki delavcev v Clevelandu obiščejo te dni guvernerja Cox-a v Colum-busu, da ga prosijo, da nemudoma kaj ukrene, da se Cleveland postavi na boljše finančno stališče. — Peter Kearney, 2104 E. 22nd Sf. je bil v soboto takoj ubit, ko ga je zadel neki avtomobil pri prehodu čez E. 9. cesto. Kearney je pravkar prišel od vojakov. Andrew Oseki, W. 5th. St. je bil smrtno ranjen, ko je zadel s svojim motornim kolesom na W. 14th St. v neki Ford avtomobil. Tony Belo-tijak. W. 5th St. je dobil teš-ke poškodbe. — Zavod, kjer se zdravijo pijanci v Clevelandu, ostane odprt, kot se je izjavilo ,vod-stvo. Pravijo, da v suhi državi je več pijancev kot v mokri. k — Na E. 9tn St. je v soboto zvečer Salvation Army igrala žalobne koračnice, in vodja te družbe je prosil mimoidoče, ki so nosili skrivnostne zaboje seboj (aha!), da naj se odpovejo satanu in pijači, razbijejo steklenice in se kesajo svojih grehov. Stotine je poslušalo pridigo, pa le en sam se je spreobrnil. Zagnal je šest steklenic žganja na cesto in se vpisal v Salvation Army. Smešno je bilo to,da je nekaj navzočih planilo na steklenice in si z zadnjim požirkom privezalo dušo vpričo Salvation Army : godcev. Bil je velik smeh. — $17,000.000 v davkih iz-1 gubi drŽava Ohio radi suše. Državna zbornica.,je že upe Ijala davek na dedščine, kar bo prineslo $4,000.000 na leto in še nekaj drugih davkov ■i hode so UDPliali Silovito postopanje Italijanov ] napram slov. škofu Mahniču Iz Belgrada se potom jugoslovanske vlade poroča: "Iz zanesljivega vira se poroča, da je postal škof Mah-nič žrtev najbolj nesramne italijanske goljufije in sleparije. Škof Mahnič se je stra ! hovito boril v svojem mestu | Krka (Veglio) proti Italija-< nom, in njegova navdušena I narodna borba je prišla tako) daleč, da so Italijani skleni t li, na vsak način ga odstraniti iz njegovega mesta.; Ker v krajih, kjer pastiruje škof Mahnič, zapoveduje ita-. lijanska kruta sila, je itali-| janska vlada poslala brzojav iz Pulja, kjer se je zapove-dalo škofu, da nemudoma pusti svojo škofijo in da si izbere drugo mesto za svoje bivališče. Škof Mahnič se je odločil za Senj, in v luki gas je čakala italijanska topni-čarka, ki naj bi škofa odpeljala v Senj, kakor je bila njegova želja. Toda italijans ki poveljnik na topničarki, I namesto, da bi izkrcal škofa [v Senj, kakor je bilo pogojeno, ie zapeljal z italijans I ko laaijo naravnost v Anco-I no, odkoder so Italijani do-; moljubnega škofa odpeljali Iv Rim, kjer so ga zaprli. Sicer se sme prosto gibati sedaj, toda je pod neprestanim nadzorstvom detektivov. ! Tako delajo Italijani v naših krajih z našimi najboljšimi možmi, kakšne krivice, se godijo šele delavcem, ki nimajo nikogar, kamor bi se pritožili. Ameriški Slovenci na stražo! Zagonetna smrt rojaka v Dlinoisu, Mr. A. Grdina nam -sporoča: "Na kratko hočem poro;, čati podrobnosti o žalostni ( *mrii rojaka John Paki|a v| Streator, 111. približno kakin; 100 milj severno od Chicage.j Stvar je še danes nejasna in' mogoče ostane tako za vse-1 le j. •Ravno ko sem prišel v 1-menovano mesto je tamoš-nji koroner pozval na zaslišanje več prič, katerim je bilo kaj znano o John Palcižu bodisi en večer prej ali drugi dan, ko so ga našli mrtve ga na železniških tračnicah. Navzoči so bili inženir lokalne lokomotive in kurjač, sprevodnik in oni, ki so ostanke pobrali. Tudi nekaj drugih je bilo navzočih, ki so se na predvečer z ranjkim v družbi pogovarjali, poleg tega pa 6 porotnikov, ki so raz motrivali zasliševanje in so bili zapriseženi. Inženir in kurjač, kakor oni, ki so mrtvo truplo pobrali, so še izjavili, da je truplo ležalo že prej povoženo na strani tračnice, predno je lokalni vlak zavozil Čez truplo. Druge priče, ki so na predvečer ?ovqri|fj. m bile z ranjkim skupaj, so vse priznale, da je bil pokojni prej en večer dobre volje, nekoliko opit in je imel pri sebi $80 denarja. Nekateri so govorili z njim še čez 9. uro. Govoril je, da bo Šel mogoče v Chicago. Potem pa se ni slišalo več o njem. Našli so ga na Santa Fe železnici drugo jutro ob 7.20. Lokalni vlak iz Streatorja je vozil isti čas mimo, kakih 8 milj ven iz Streatorja. Inženir je vozil naprej, ko je naenkrat zagledal človeško nogo ob tračnici, nakar je takoj brzoja-vil v Streator, kjer je pokojnik stanoval. Tu je sedaj ostalo nerešeno vprašanje, kako je ta rojak prišel 8 milj ven iz mesta ponoči, na samoti. Vprašanje je tudi, zakaj ni imel več denarja pri sebi kot enajst dolarjev, in sicer nekaj v vsa kem žepu, dasLie imel Še ob 9. zvečer Čez $80. Truplo tudi ni bilo zmečkano pod vlakom, ampak po dolgem prerezano, kakor bi ga kdo nalašč položil na tračnice. Pol zvečer prej, je bilo gotovo, I da ranjki ni mogel iti tisti večer tako daljavo naprej v ' stanju v kakoršnem se je na-t j~,J, ^^ namenjen Chicago, ne more biti res, ! ker je to bilo v drugi smeri. | Da bi se izgubil tudi ni mo-I goče, ker je bil tam znan, bil I je uslužben pri N. Y. Cen-i tral že 5 let, in je v okolici 1 neprestano delal. V Streatoi so imeli želežniško karo za stanovanje, kjer je stanoval skupaj.z več Slovenci. Tam so še štirje drugi roja ki pri istem delu in v istem prostoru, kot Mr. Miller in Mr. Gruden, ki je poznan tudi v Clevelandu z Laucshe tovo družino. Vsi v okolici so ga poznali, in vsakdo zma ja z rameni v tem slučaju, kako je prišla smrt. Prav lahko je, da se je kdo pola-komnil denarja, ga napadel in ga položil na železniški tir, lahko je mogoče tudi, da je hotel iti na kak tovorni vlak, pa je zdrsnil in padel na tir, toda kdo bo to do-ikazal! Čudim se sam in stvar se mi ne zdi čista. Koroner je obljubil, da bo celo zaslišanje, ki je bilo steno-igrafirano, poslal bratom pa 5 razpolago. Pokojni ima tu- 1 kaj dva brata, Jakoba in Va-j letina, 1 brat je v Chisholm, Minn in en brat, Primož je v Richmond, Va. Truplo pokojnega je bilo pretekli petek prepeljano v Cle-veand, in v pondeljek se je vršil pogreb." i -o- — A. Grdina, predsednik ^podružnice Jan. Ev. Krek, j št. 1. S.N.Z. je dobil od Sta-1 ; te Dept. iz Washingtona krasno pismo,, v katerem se priznava boj, ki ga vodi S. |N. Zveza glede laške okupacije v slovenskih krajih. Dr- j žavni department naznanja,! da je stvar qmudprna sporo-1 čil na pri&ti)no mesto, i Vsi učenci, ti sedaj poba- J jajo državljansko Šolo alf tig : BO že prestali sknsnjo, ltaflj pridejo nocoj zvečer točno | ob 7.15 na vogal ulice inl St Clair » odkoder fkup-1 no odkorlajo v CHy Hali, | da so navzoči pri seji flMl»l rute zbornice, kjer jin 00 po- p 1 -—1"—' —■--— "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HO MB) NAROČNINA: Za Ameriko - - $3.00 ZiaCIcveland po poati - $4.00 Za Evropo.....$4.00 Posamezna številka - - - 3c Vh pisma, dtptai in denar naj se pošilja na "Ameriška Domovina" •til St. Clsif Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 180 JAMES PKBEVEC, Publisher_ _LOUIS J. PlliC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Red by 25.93j_Slojeaians in the Cilyjof Cleveland and elsewhere. Advertising rateY on request. American in spirit Foreign in language only Entered as aecond-class matter January 5th 1000, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. NO. 62. Mon. May 26. 1919. fl®®®®®®®®®«®®®®®®®®®^®'?®®®® --——-- i Narodnostni princip ali novo nasilje. ; Po vesteh, ki prihajajo iz« Pariza, je izgled za Jugoslovane zelo obupen. Mesece in mesece se že razpravlja ; na mirovni konferenci o rešitvi iugoslovansko-italijans-kega spora in jugoslovanskega vprašanja v obče, a. do danes še niso zavezniki našli poti, kako presekati ta vozel . da bi bile obe stranki zadovoljne. Položaj je danes celo , še veliko bolj zapleten, kakor je bil ob otvoritvi mirovne konference, ker se noče nobena stranka podati in so Italijani v svojih zahtevah vedno bolj nestrpni in pohlepni. v Jugoslovani, ki so verovali v iskrenost in pravičnotst zaveznikov, so bili pripravljeni podvreči se odločitvi v predsednika Wilsona, ki je uveljavil princip samoodloče- : vanja narodov in princip narodnosti. Italija, ki je videla ' v tem preklic londonske pogodbe, in je odločno zavrnila x Wilsonovo posredovanje in razsodbo ter je skušala nasprotno uveljaviti še svojo zahtevo po Reki. Izjalovila se r je istotako tudi namera medsebojnega pregovarjanja med Jugoslovani in Italijani, ker so bili jugoslovanski delega j. ti preveč odočni v svojih zahtevah ter niso mogli skleni c ti nikakega kompromisa na škodo narodnega ozemlja Istotako pa tudi Italijani niso hoteli odnehati, češ, da ce t lokupen italijanski narod zahteva izpolnitev londonske r pogodbe in priklopitev Reke k Italiji, kakor je reška publika baje že sama odglasovala. Boj za Reko tekom zadnjih tednov je le postranske- \ ga pomena ter ima od strani Italije popolnoma drug namen. S tem se hoče odvrniti pozornost od glavne namere j in glavnega cilja Italije, ugrabiti čimveč mogoče jugoslo- r vanskih krajev. SVoje namišljene pravice do Reke pov- n darjajo zaradi tega tako vstrajno, da bi dobili, ako bi se ji morali konečno odpovedati, toliko večje kompenzaci- n je v ostalem našem ozemlju, to se pravi, da bi bili prizna- , iH vsi kraji, označeni v londonski pogodbi. 1 Odkar so Italijani vzpostavili svojo zahtevo po Re- p ki, je popolnoma utihnil vsak glas o ostalih krajih, kate- 7 xre naj bi dobila Italija na podlagi londonske pogodbe. O S Trstu, o Istri, in Goriški ni več govora, kakor da bi bile k te pokrajine že priznane Italijanom, le sempatja se sliši v kak glas, da bi bili Italjani pripravljeni zamenjati dal- 1 matinsko obal, izvzemši par mest, in otoke za posest Re d ke. In vendar smo popolnoma prepričani, da ni jugoslo- r vanskim zastopnikom v Parizu nič manj za te kraje, ka- s kor za Reko, da se z nič manjšo vstrajnostjo ne potegu- č jejo za hrvatske pokrajine, kakor za slovenske. V zad- 1 njem času se je vršilo v domovini nešteto shodov, na ka terih so izvoljeni narodni voditelji in poslanci protestira- j li proti italijanski grabežljivosti in zahtevali vse jugoslo- s vanske kraje za združeni jugoslovanski narod. Dr. Ko- t rošec sam je na več shodih odločno povdarjalj da so in k da morajo ostati Trst, Gorica, Istra in Dalmacija naši, v in tako je tudi stališče jugoslovanskih zastopnikov v Pa- r rizu. v Med tem pa, ko je edino orožje Jugoslovanov njih § pravica, se poslužujejo italijanski delegati na mirovni i konferenci raznih represalij, da bi tako pripravili ostale n zaveznike do tega, da jim priznajo njih zahteve. Zapu- r stili so mirovno konferenco, češ, da ne bodo podpisali r mirovnih pogojev, katere bodo stavili zavezniki Nemcem na drugi strani pa da bodo sami sklenili z Nemci mir, in t sedaj zopet paktirajo z avstrijskimi Nemci, na škodo Ju- * goslovanom. Zlasti to zadnje prijateljstvo dokaztijc, da r ni Italijanom za pravico in demokratične principe, temveč za uničenje in iztrebljenje Jugoslovanov. j Da je na ta način vsak sporazum popolnoma izklju- 1 Čen, je jasno in to potrjuje dejstvo, da so Italijani izkrca- s li v naših krajih, v Dalmaciji, v Trstu in na Reki svoje t vojaštvo, ki ima nalogo, držati te kraie tudi proti volji r zaveznikov in odločitvi mirovne konference. Italijani t bi bili zadovoljni samo s takim sporazumom, da bi jim * priznali vse kraje, po katerih se iim cede sline, pa naj i bodo popolnoma slovenski ali popolnoma hrvatski. O ( ljudskem samoodločevanju . in plebiscitu nočejo gičesar I slišati, izvzemši. ako so importirali v naše kraje dovolj * <'vrfill linr^i ?n Kifj prepričani, da bo glasovanje \ izpadlo njim v prid. Kakšnih nasilstev pa se poslužujejo Italijani v za-j1 sedenih krajih, da "omehčajo" autohtono prebivalstvo, je 1 bilo Že dovolj pogosto razloženo. Italijanske oblast 1 bolj preganjajo Jugoslovane, kakor so jih kdaj avstrijski pandurji, in kabelgram na S.N.Z. iz Pariza zagotavlja, . da je italijansko barbarstvo v naših krajih večje, kakor je bilo nemško tekom vojne v Belgiji. Ako nimajo zavezniki moči, da bi pravočasno pouči j li Italijo, da se sedaj ne more več trgovati z narodi kakor z mrtvim blagom, ali ako tega^nočejo storiti, tedaj tudi , Liga narodov ne bo mogla preprečiti bodočih bojev, kate-|, le bo izzval italijanski imperializem in nasilje. , Jugoslovanski delegati ne bodo sklenili nikakega kompromisa, na podlagi katerega bi bili odrezani od naše-i 1 ga narodnega telesa njega najvažnejši deli. Odloči nai j volja naroda v celokupnih kraiih, in to, pošteno in brez ii vsakega pritiska ali nasilstva. Celokupen naš narod zah-, 1 teva plebiscit, in kakorkoli bo odločeno brez njega, bo 1 krivično ter povod novim bojem, ker se naš narod ne boj j nikoli hotel ukloniti tujemu jarmu, težjem.u od doseda 1 njega. < Prišel pa je tudi za nas skrajni čas, da pokažemo od-i ] ločno svojo voljo in pripravljenost, braniti do skrajnosti 1 svojo zemljo. Obupni klic iz domovine naj nam služi v i zadnji opomin, da strnemo tudi mi vse svoje moči v obupni borbi naroda doma proti italijanski pohlepnosti. Ko bo enkrat odločena naša usoda, bo zastonj vse jadikova-nje in vsi protesti ter bo moglo le orožje odločiti o naši ; bodočnosti. Boljša smrt kot italijansko suženjstvo, bojši časten propad, kakor počasno umiranje. Naš dvojni sovražnik nas mora najti pripravljene za najobupnejši odpor in za največje žrtve. Majhni in obdani od vseh strani od sovražnikov smo navezani šami na sebe, toda dovolj bomo močni, ako bomo vsaj v tej poslednji fazi naše borbe edini in trdno odločeni: Ni pedi naše zemlje Itali-lijanom ali Nemcem! S. N. Z. Dogodek v Priory šoli. (Spisal A. Conan Doyle, za A. poslovenil P.) "Še eno vprašanje, vaša milost. Kot so mi povedali, ste vi pisali svojemu sinu pismo isti dan, ko je zginil." "Ne, pisal sem pismo dan prej." "jako je. Toda .pismo je dobil fant dan pozneje." "Yes." 'Ali je bilo v pismu kaj omenjenega, kar bi utegnilo fantu zmešati glavo, da pobegne?" "Ničesar, prav ničesar." "Ali ste pismo sami oddali v poštni nabiralki?" Tu je prekinil odgovor vojvode njegov tajnik, ki se ;e vmešal v pogovor: "Njegova milost nima na- > vade, da bi sama oddajala pisma," reče tajnik. "To pismo je bilo položeno z drugi- i -ni v študijski sobi njegove : milosti na mizo, in Jaz sem oddal pisma na pošti." s "In ste gotovi,, da je bilo i to pismo med drugimi pis- : mi?" 1 "Da, ker sem ga opazil." .i "Koliko pisem je vaša mi- I lest pisala dotični dan?" < "Dvajset do trideset. Mo- I je dopisovanje je zelo obšir- l no. Toda vaša vprašanja se 1 mi zdi,o malenkostna." 1 "Nikakor ne," odvrne Hol c mes. r j "Kar se tiče mene," nada- 1 ljuje vgjvoda, "sem naznanil s policiji, naj obrne svojo po- s zornost proti južni Franciji. ( Sicer sem že povedal, da ni- t kakor ne vrjamem da bi voj- f vodinja bila povzročiteljica 1 tako gnjusnega dejanja, to- 1 da deček je svojeglav,# in 5 rnogeče je, da je pobegnil k I svoji materi s pomočjo doti- < čnega Nemca. Sedaj pa že- < lim vrniti se v grad." 1 Videl sem na obrazu svo- 1 jega prijatelja, da bi rad stavil še druga vprašanja, 1 toda nastop plemenitaša je kazal, da ne bi rad več odgo- 1 varjal. Očitno je bilo, da 1 njegova aristokratična nara- i va ni mogla prenašati vpra- < šanj tako intimnega značaja < in bal se je, da znajo vpraša- 1 nja posvetiti bolj globoko v 1 njegovo vojvodsko zgodovi- 1 no. j Ko sta vojvoda in njegov i tajnik odšla, se je Holmes takoj podal z vso gorečnostjo na delo. ] Preiskali smo sobo, kjer 1 je fant stanoval, toda dognali nismo ničesar, razven dejstvo, da ni mogel drugače pp begniti kot ravno skozi okno. Soba nemškega mojstra nam tudi ni mogla dati dru . zega razjasnila kot to, da je bila divja trta pod njegovim oknom na več krajih zlomljena in poškodovana. Tudi spodaj na travi se je še poz- < 11 al odtis njegovih čevliev. Ta sled je bila edina na raz- j polago, in od tu naprej je I moral Holmes začeti , svoje poizvedovanje. Sherlock Holmes je kmalu zapustil hišo in se vrnil šele ob enajstih. V mestu je kupil dobro mapo cele okolice, katero je prinesel s se-i boj in jo razgrnil p mizi. Prižgal si je pipo, se vlegel i na naslonjač in začel študira ti in kazati zanimive točke na mapi. "Zadeva mi sili v možga- | ne, Watson," reče. "Nekaj jako zanimivih točk je v tem slučaju. Toda predno ti nadalje razložim razne podrobnosti, poglejva na mapo 1 pred seboj. Ta črna pika tukaj predstavlja Priory Šolo. Glej, tu vtaknem iglo v pa- 1 pirt da si zapomniš. Ta črta : tukaj, ki se vleče prav mimo Sole je glavna cesta. Kot vi- 1 diš vodi cesta od vzhoda do zahoda, mimo šole, in vidiš tudi, da se ne odloči nobena stranska pot od glavne ceste za celo miljo daleč. Če sta fant in nemški mojster pobegnila po cesti iz šole, te- 1 daj sta morala iti po tej ce- 1 -ti." 1 "Tako je!" "Posrečilo se mi je prav 1 slučajno, da sem pozvedel i skoro natančno, kaj se je godilo na cesti v omenjeni no- ' či. Na tej točki, kjer držim 1 sedaj svojo pipo, je stal o- ' krajni konstabler od dva- 5 najstih ponoči do šeste ure 1 zjutraj. Kakor vidiš se tukaj 1 odloči prva stranska pod od glavne ceste. Mož mi je po- 1 vedal, da se ni umaknil iz 5 svojega mesta skozi noč niti 5 za trenutek, in pozitivno je 1 trdil, da niti deček niti mojster nista mogla mimo. Govo- S ril sem z njim precej časa in zdi se mi, da je mož jako zanesljiv.' Tora j se na tem kra F ju neha najina preiskava. $ Pojdiva sedaj na drugi kraj r ceste. Prav na koncu se nahaja gostilna, z imenom Red Buli. Gospodinia je bol- , na. Poslala je v Mackleton 1 po zdravnika, toda i\i prišel do jutra, ker je bil slučajno odsoten pri nekem drugem J bolniku. Ljudje v gostilni 1 so bili pokonci celo noč, ker jj so čakali na zdravnika, in ? eden ali drugi iz gostilne je Ji neprestano zrl na pot pred gostilno. In vsi so izjavili, da £ nis^ videli nikogar. Če je * njih pričevanje resnično in s zanesljivo, se najina preis- s kava ustavi tudi na tem kon- * cu, in lahko z gotovostjo tr- ^ dim. da oba. begunca nista 1 rabila ceste, ki vodi mimo šo d le." z "Toda bicikelj?" vprašam z Holmesa, d "Da, tudi z njim moramo r računati. Toda pusti me, da J nadaljujem; če oba begunca nista šla po glavni cesti, sta se morala obrniti proti se- J veru ali pa proti jugu od šo- J; le. To je prav gotovo. Primerjajmo sedaj kaj je bolj t ugodno. Na južni strani šole ? je precej obdelanega polja ] in nekaj kamenitega zidov- ' ja loči eno polje od drugega. " Priznati moraš, da po tem S polju bicikelj ni mogel vozi- * ti. Toraj pustiva pot proti r jugu. Obrniva se proti seve- r ru. To je precej velik dre- s vesnjak in takoj zraven se razprostira precejšno moč- ^ virie, z imenom Lower Gill 7 Moor, kakih deset milj proti 1 soveru. Močvirje se polagoma zvišu e. In tu, na koncu \ močvirja je Holdernesse pa- 1 lača, kakih deset milj proč, F če korakaš po stranski stezi, c toda samo Šest milj, če greš ^ preko močvirja. To je precej t zapuščena planjava. Nekaj 1< farmarjev se nahaja raztre- s Senih po močvirju, ki redijo ovce in govedo. Ob koncu močvirja je Chesterfield glavna cesta, cerkev in nekaj hiš poleg ene gostilne. Na vsak način morava iskati begunce j v smeri proti severu." < "Toda bicikelj?" ponovno 1 vprašam Holmesa. \ "Well, well," odvrne Hol- < mes nepotrpežljivo. "Dober j biciklist ne potrebuje ravno s glavne ceste, da pride naprej. \ Skozi močvirje vodi več po- 1 tov, in luna je sijala dotično 1 noč in pomagala beguncem. 1 Halloa, kaj pa to pomeni!" ( Močno trkanje se pojavi na j vratih, in trenutek kasneje s že stopi v sobo dr. Huxtable I V roki drži kapo modre bar- 1 ve, z belim trakom na vrhu. 1 t 4-* *■■■'" < :: * aH'/. * r ' .... „ t I M Konečno smo dobili sled, > kriči profesor. "Hvala Bo-• gu, konečno smo na sledu dečka. To je njegova kapa!" "Kje ste jo našli?" "V vozu ciganov, ki taborijo na močvirju. Zapustili so te kraje zadnji torek. Danes pa je policija zasledila f njih karavano in začela preiskovati. Našli so to kapo." "Toda kaj ima to opraviti z dečkom?" "Lagali so in se zvijali. Rekli so, da so našli kapo na močvirju. Lopovi dobro vedo kje se nahaja deček. Hvala Bogu, da so vsi cigani sedaj na varnem pod ključem. Strah pred postavo ali pa denar vojvode jih bo gotovo prisilil, da začnejo govoriti." "Dobro, karkoli je," odvrne Holmes ko je profesor zapustil sobo. "Sedaj je vsaj ; potrjeno moje mnenje, da morava iskati na močvirnih 1 tleh za dečkom. Policija v resnici ni naredila ničesar, | razven da je cigane aretirala. Poglej sem, Watson! Preko ] močvirja je napeljana voda. Takoj zraven so tla bolj suha, in ravno po teh tleh mo- j rava iskati. Jutri zjutraj te1] vzbudim prav zgodaj in sku- r siti hočeva kako daleč je raz j vita najina detektivska ume- ! tnost." Dan se je pravkar naredil, ( ko sem se zbudil. Holmes že , stoji oblečen poleg moje po- | stelje. Očitno je bilo, da je ( moral biti že zunaj. "Preiskal sem travnik pri . šoli in prostor, kjer je bil , spravljen bicikelj. Iskal sem , tudi po drevesnjaku. Sedaj pa, Watson, kava te čaka v sobi. Prosim te, da se požu-riš, kajti velik dan imava! d red seboj.' 4 -°- j KAKŠNI SO PERZIJSKI ! ČASOPISI. Nič bolj primitivnega ni £ na svetu kot novinarstvo v ^ Perziji. Leta 1906 je bila j proglašena v Perziji svobo- v da Časopisja. Že pred tem so 2 imeli v Teheranu nekoliko r itografiranih listov, ki so s prinašali razne malenkosti, ^ orez vsakega upljiva na ver- ( sko, političnno ali kulturno 7 stran naroda. Nekaj per^ijs- r cih listov je bilo tudi v Ba- \ cu. Tak časopis je navado j izhajal v desetih iztisih, to- r da ruske oblasti so navadno 2 zaplenile štiri komade, per- t zijske pa zopet štiri, ostali [ dve številki ste se pa navad- ( no izgubili na pošti. Odkar [ vlada "svoboda časopisja" v c 3erziji, izhaja tam kakih \ 00 listov, izmed katerih iih [ večina doživi samo en dan. \ Jradni časopis se imenuje "Mejdliš" (parlament') in t ta list ima posebnega poročevalca, "Sur Estrafil", ki j ima na čelu velikega ange- r ja, izhaja od časa do časa, 1 cer je navadno pri vsaki dru gi številki zaplenjen. Toda 1 cadar pride na svitlo, v jav- f nost, tedaj tako planejo po njem, da je v najkrajšem ča- t su razprodan. Za list se najbolj zanima 'minister vzgoje' 1 ii je odgovoren parlamentu i za vse, kar se v Teheranu 2 tiska. j Perzijsko časnikarstvo še t ne pozna brzojavnih poročil, t Za "novice celega sveta" [ preskrbi sam urednik, ki je 1 objednem izdajatelj in tis- I car. Kadar nima dovolj ma- > terijala, enostavno vzame ka- c co staro knjigo in si poma?a . s škarjami. STARA RUSKA GARDA. Stara ruska garda v Rusiji, ki še vedno žaluje in tu-guje za bivšim carjem, nikakor ne more spoznati duha Časa in se spoprijateljiti z novimi razmerami. Ljudje starega kopita se protivijo vsaki stvari. Sasonov, nekdanji carski ruski minister za zunanje zadeve je protestiral proti temu, da bi se Ukrajina priznala kot svobodna država. Sasonov in njegova banda niti slišati ni hotela o mirovni konferenci na Prince otokih, kakor je predlagal predsednik Wilson. On je celo obsodil načrt Hooverja in Nansena, da bi zavezniki pomagali ruske- | mu prebivalstvu s hrano, t .tj; ' ari V . novejše. 1 Ruska politična konferen- \o Vnekoliko kjnajodlilnejgfh • oseb propadlega carskega^ režima, je vložila pri zavezni- • kih oster protest, ker so Zje-1 dinjene države in Anglija priznale neodvisnost Finske. Sasonov se je izjavil, da se gre tu za bivšo rusko provinco, in da zavezniki nimajo pravice priznati neodvisnost Finske, če ruski aristo-kratje tega ne dovolijo. Seveda so vse take izjave nekdanjih mogotcev lajanje v luno! NEMCI POMAGAJO BOLJŠEVIKOM. Pariški list "Temps" prinaša poročilo, da Nemci s svojimi imperialističnimi ma nevri ovirajo vsak skupen nastop proti boljševikom v Litvinski in Livbniji. Kjerkoli se pojavi Rdeča garda so takoj Nemci zraven, ki pomagajo napram Litvin-cem in Livoncem, ki, bi radi postali svohodni. Že prej se je poročalo, kako so Nemci v ; Libavi odpravili provizorno livonsko vlado, in ravno temu je pripisovati uspeh bolj-ševikov v Rigi. Navzočnost nemških čet in pruskih agen tov v Livonski, Litvinski in drugih baltiških provincah mnogo nagaja tudi Poljakom, da bi začeli ofenzivo proti rdečim roparjem Rusije. List zahteva, da zavezniki prisilijo Nemce, da nemudoma potegnejo svoje čete iz ruskih pokrajin. BEDASTI GOSPODIč. Te dni se je vršila prava buka v Parizu. Neki ele- ^ ,gantno oblečen gospodič se ^ je šetal z novim klobukom na glavi po pariških uicah. Očividno je mislil, da so pogledi vseh obrnjeni nanj. Toda ko zavije mimo nekega vogla,, pritisne močan veter, in klobuk odleti daleč in se valja po blatu. Mladič skoči za klobukom, kar so ga noge nesle, toda veter in klobuk sta bila hitrejša.< In baš ko ga hoče prijeti na koncu uji-. ce, se dvigne nov vihar in/ zažene klobuk naprej. Konečno obvisi na ulični svetil- • ki. Ves spehan pridrvi gos- ' podič do svetilnika, kjer se , nasloni, predno se pripravi ! za napor, da spleza po sve- i tilki in dobi klobuk. Z veli- . kim trudom se mu to posre- ' či in že hoče posaditi klo- ! buk na glavo, ko pridrvi drug igospodič tudi ves spe- j han do svetilke, mu vzame ( klobuk in se mu začne na , vse načine zahvaljevati. "Toda kaj vendar misli-1 te!" zakriči gosoodič. "To je moj klobuk"—pojasnjuje drugi gospod, "srčna vam hvala, k?r ste se tq- 1 liko trudili zanj!" "•He, kje fe pa moj klo- ; buk?" kriči razjarjeni gospodič. « "Evo pa!" odvrne drugi, , tu vam visi na trebuhu!" j Teda{ se šele spomni naš- , minkani' mladenič, da je imel on svoj klobuk privezan { z vrvico, in v trenutku, ko , je bil njegov klobuk poteg- j njen iz glave po vetru, je odnesel veter tudi nekemu drugemu [gospodu klobuk, ki i bil slučajno iste barve. 1 Med silnim smehom, občinst- 1 va jo je madenič odkuril ves; osramočen proti domu. \i Cenjenim rojakom, ki niso še v nobenem ali ki želijo vstopiti šc v eno društvo, se tukaj nudi lepa prilika, da brezplačno pristopijo v naše društvo. Dr. Srca Jezusa, ki bo obhajalo meseca avgusta svojo 20 letnico, je danes največje samostojno društvo v Clevelandu, šteje nad 350 članov in ima skoro $10.000 gotovine. Dasi je influenqa posegla v naše drustyo v polni meri ter nam ugrabila 8 članov in 5 članic, pa je kljub temu naša blagajna v celotnem računu za par stotakov napredovala, kar je dokaz, da je društvo na dobri podlagi. Do dane.3 so večinoma vse podporne organizacije zvišale ali celo podvojile asesment, medtem ko je naše društvo ostalo brez vseh naklad. Član plača $1.00 mesečno in je zavarovan za $300 v slučaju smrti in $6.00 na teden bolniške podpore. Oženjeni člani pa laihko zavarujejo svoje soproge za $150 smrtnine, ako plačajo 25c. mesečno zraven svojega asesmenta. * Seje se vrše vsako drugo nedeljo popoldne v S. N. Domu, dvorana št. 3. Natančneje podatke lahko dobi vsak pri predsedniku John Levstik, 1121 E. 66th St. ali pri tajniku Frank Zupančič, 1364 E. 36th St. ali pri vsakem dr. članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se 3 dni pred sejo pri dr. zdravniku J. M". Seliškarju, da vas preišče. Objednem se apelira na vse društvene člane, da upoštevajo ta oglas in upeljejo čim več novih članov. ODBOR. (Fri 81) Ni treba se vznemirjati. Mi dobro razumemo strah vseh, ki v slučaju želodčnih neprilik, zaprtja, neprebav-nosti, napetosti, glavobola, nervoznosti, itd. so navajeni zaupati samo Trinerjevemu ameriškemu grenkemu vinu. Formula tega zdravila kot Trinerjevega Angelica Bit-tersa je bila zopet odobrena 2. maja 1919. od U. S. Internal Revenue Dept. v Wa-shinigtonu, in vi bodete ta zdravila vselej lahko dobivali pri svojem lekarnarju. Seveda, najbolje je, da iih imate v svoji družinski omari. Rev. SkoČek nam piše iz Jarrel, Tex, da mu je Tri-nerjeva Angelica Bitters čudovito pomagal pri okreva nju hudega napada influence. V resnici v takih slučajih je to zdravilo brez primere. Trinerjeva zdravila se prodajajo po vseh lekarnah Joseph Triner Co. 1333-43 So. Ashland ave. Chicagot IU._ -J LIBERTY BONDI se kupujejo pri nas za gotov denar po najvišji tržni ceni. Mi plačamo gotov denar za vojno hranilne znamke. S. T. Bone & Co. 808 American Trust Bldg. na Square. 8. nadstropje, odprto do 8. zvečer: (x58) Naprodaj je hiša za 1 družino, 7 sob, kopališče, fur-nes, elektrika in plin. Vse v najboljšem stanju. Lot 33x 136. Vprašajte na 6206 Edna ave. (62) Lake Shore Banking & Trust Co- ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljate v je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite za na< ^Ijne informacije slovensko ali hrvatsko. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. i SLOV. DOBRODELNA ZVEZA I jI The Slovenian Mutual Benefit Ata'n. Cleveland, Ohio HI ZVEZINO PREMOŽENJE V GOTOVINI DNE 31. MARCA,^1919. H Ima 18 krajevnih društev z 2077 člani in Članicami. Solventnost Zveze v letih; 1917 — 102-6 odst. leta 1918 — 105-7 odst. in leta 1919 — 103-8 odst. Člani in članice zato agitirsjte za nove člane. Več nas bo. Večji napredek, Večja blagajna. Spremembe pri krajevnih društev. Asesment št. 66. 1919. April, ZOPET SPREJETI: Pri St. 1. C. 987 Ig. Germ, 390 Ant. Lipoid, 40 Joe Novak, 1784 Adam Hro-vat, 2589 Fr. Bizjak, 111 Ant. Kuhar, 1010 John PriSelj, 2532 Fr. Pavllch, 1364 joe Russ, 1500 Fr. Kuhar, 1463 Ig. Lasnik, 991 Fr. Gabrijelj. Pri it. 2. C. 1558 Iv. Pekolj, 1143 Jožefa Razjnger, 1875 Karolina Golob, 1917 Frances Pristov, 1719 Fanny Knee, 1307 Mary Poznik. Pri St. 4. C. 2314 Mary Markovič, 245 Jožefa Qgrtn, 1574 Agnes Germ, 1706 Fr. Serpan, 456 Johana Gornik, 1416 Mary Jerich, 1820 Mary Cimperman 1926 Mary Sadar, 1467 Ana Zakrajšek, 1221 Agnes Baraga, 1697 Johana Menart, 1924 Fr. Mihelčič, 955 Jenny Požun, 1747 Ivana Petrinčič, 1956 Marjana Zabukovec, 2349 Ana žabkar, 1520 Mary Ahlin, 1415 Johana Kolenc, 1714 Johana Speh, 1744 Mary Tomažič, 1575 Rozi Eckart, 1014 Uršula Kaprol, 1817 Jenny Lenarčič, 452 Ivana Pate, 1587 Fr. Novak, 130J Johana Petkovšek, 1105 Alice Jaklič, 1428 Mary Ziberna. Pri št. 8. C. 461 Ignac Gross, 371 Mary Gross. Pri št. 10. C. 1367 Mihael Gnidovec, 2137 Anton Kmet, 1627 Joe Cerne, 1929 Rud. Novak, 2442 Frances Juh, 1778 Anton Hočevar, 1612 Ig. Gliha. Pri št. 14. C. 2103 Vine. Saunik, 1888 Ig. Lužar, 1920 John Ausec, 311 Fr. Hrovat. Pri št. 17. C. 1709 jDhn Jamnik, 1845 Val. Beden, 2640 Fr. G. Turk. Pri št. 18. C. 846 Math Holmar. r Pri št. 20. C. 2031 John Breznikar, 2477 Mike Skube, 2232 Jožefa Brezni- Ikar, 2029 Martin Hren. Pri št. 21. C. 2574 Jakob Janežič. « PRVI MESEC SUSPENDIRANI: X Pri št. 1. C. 228 John Zitko, 830 Joe Nosse, 57 John Rogelj. 18 Fr. Okički 2178 Peter Ocvirek, 804 John Oštir, 1050 John Sadeč, 1503 Maks Ivančič, 2306 Louis Mohorčič, 2379 John Vegelj, 1499 Ant. Anžur, 2276 Joe Benko, 1521 Martin Kuhar, 1305 John Slogar, 1256 John Ponikvar, 971 Joe Jurečič, 120Q Joe Lušin, 1034 Fr. Bradič, 996 Ant. Sernel. 1 / Pri št. 4. C. 505 Johana Koprivec, 286 Mary Svigel, 2297 Fr. Hribar, 1827 Fr. Popek, 1296 Ag. Matjašič, 644 Fr. Moro, 1547 Marg. Smole, 827 Ant. Nad-bath, 2367 Fr. Modic, 457 Fr. ZuliC, 7 5 Paula Roje, 1544 Ant. Vadnal, 269 Mary Novak, 477 Fr. Kozoglav, 2433TE1. Opaškar, I960 Jera Zakrajšek, 1902 Mary Stroj in, 289 Ter. Ogrinc, 1530 Mary Mausar, 2432 Amalija Germ, 2591 El. Hribar, 2617 Rozi 2ele, 1607 Frances Nose, 1743 Ana Turk, 1468 Fanny Boštajnčič, 1373 Mary Lautižar, 1227 Ana Opeka, 1382 Johana Rožič, 1470 Ana Poček, 1262 Marg. Novak, 1253 Johana Koar, 1339 Terezija OStir, 1515 Johana Pucel, 1524 Ana Hace, 1588 Mary Leonardi, 1225 Fr. Okički, 1406 Jožefa Čuk, 513 Matilda Jalovec. 2724 Mary Bukovec, 2726 Mary Ivec, 2753 Louise Poje. Pri St. 8. C. 358 Ignac Medved, 265 Frank Zimerman, 2441 John Ceglar. Pri št. 9. C. 1176 Matevž Urbas. Pri St. 10. C. 2633 Matija Arko, 1494 Mary Mafko, 632 John Mtfusar, 2456 Ana Legan, 2120 Ig. Dolenc, 1629 Roza Perhavec, 1628 Anton Cerne. Pri St. 11. C. 1268 Ana Tekavčič, 2570 Mary Urbas, 1396 Ana Pohar, 1591 Uršula Polanc, 533 Rozi Gombač, 1480 Mary Hace, 1106 Mary 2ele, 2493 Jo-sipina Furlan, 1250 Frances Kastelic, 1761 Mary Gornik, 2123 Ana Hočevar. Pri št. 12. C. 894 Fr. Markič, 1409 Frank Truden, 2261 Josip Steklasa 1313 Josip Tomšič. Pri St. 14. C. 26 Joha Velkovrh, 2741 Nick Terček, 647 Anton Zakrajiek, 1814 Josip Kobel, 2596 John Glinšek, 2676 Frank Strajnar, Pri St. 17. C. 740 August Guštin, 466 John Zlatorepec, 1954 Geo. MaleČkar 2600 John PeSič, 1953 John OStir, 892 Fr. Miklavčič, Pri št. 20. C. 2089 Andrej Jan, 2 47 John Fortuna, 2412 Mary Boldin, 2024 Joe 2ura. /pasivni ČLANI: / C. 1897 Joe Hrapt — 1, 152 John Straus — 1, 1092 Anton Gombač — 1, 981 Frank Senica — 1, 414 Fanny Suhadolnik — 4, 1589 Frances Znidaršifi — 4, 1359 Jožefa Antončič — 4, 1151 Ana Bradač — 4, 948 Martin Luznar — 8, 1320 lohn škerl — 8, 2667 John Gerbec — 9, 2388.Jože Hočevar — 10, 2627 John Terlep — 10. 1733 Frank Hočevar ~ 10, 2549 Mihael Frigel — 14, 1886 Lovrenc Skok — 17, 2473 Frank Zabukqvec. — 20. ^IZOBČENI ČLANI: C. 1825 Antonija Bajt — 4, 565 Anton Korošec — 7, 2446 Frank Juh — f 10, 2305 Albert Kotnik — 16. UMR'4 CLAM:. & , C. 621—30' Frances Dremel, umrla 7. aprila, članica št. 2. $10 0,00. C. 2240—37 Josip Salamon, umrl 16. aprila, št. 20. $500.00. C. 1280—46 John Marol, umrl 26. aprila, št. 7. $500.00. NOVI ČLANI: St. 1. C. 2768—26 Tony Možina, 2769—39 Martin Mencin. St. 4. C. 2770—25 Johana Mervar, 2771—31 Victorija Smrekar, 2772—33 Angela Mavko. Št. 14. C. 2773—33 Frank Majer, 2774—36 John Pečjak, 2775—39 August Pečjak. St. 17. C. 2776—31 Anton Centa, št. 18. C. 2777—16 John Merhar, St. 21. C. 2778—29 SteveMadjar. 2779—25 John Zvosecz, 2780—27 John Kozlevčar, 2781—29 Reglna Kus, 2782—30 Steve Matotak, 2783—31 Joseph Rebok, 2784—32 Andrew Bavdek, 2785- 32 Louis Mihelčič, 2789—34 Andrej i Kojenič, 2787-3-1 Frank Pavlich, 2788—36 John Dolenc, 2789—37 Florijan Kuhar, 2790-43 Anton Ulle, 2791—44 Louis Zakrajšek. OPOMBA TAJNIKA! Zadnje čase je veliko članov umrlo pri Zvezi in drugod za bolezen "In-fluenco". Njih sorodniki, žene, sinovi, hčere tid., pa še niso vsi naredili svoje dolžnosti, da bi spremenili svoje "OPOROKE", zato se apelira na tajnike in predsednike, da na vsaki seji pride na dnevni red vprašanje, če se je kedo preselil ali ima za menjati oporoko, ker v slučaju smrti dela taka oporoka veliko sitnost glaVnem odboru. Druga točka je, da je sedaj vedno več suspendiranih članov in vedno pri enem in istem društvu. Opozarja se člane, da redno plačujejo svoje mesečne firispevke, ker ne vedo kedaj jih čaka bolezen in smrt. Čas za plačat asesment e do 25. vsaki mesec. Ako kateri tajnik noče vzeti isti dan, pridite na urad in bomo mi to naredili, da se bo asesment sprejel. Veliko je že prišlo pritožb, da da tajnik noče vzeti asesmenta. ZADNJI DAN GA MORA. In to velja za vsa društva. i Sedaj, ko so volitve za delegate končane, je dolžnost vsacega člana, kameri se zanima za napredek te Zveze, da prinese svoje pritožbe na svoje seje. J Uradniki društev naj potem izroče želje članova na konvencijo, če želijo spremembe pri pravilih, Sedaj imate priložnost, da izrabite isto, kar ste med letom /zahtevali. Konvencija je ona oblast, katera rešuje in ureduje vse poslovanje /pri Zvezi. Časa imamo še dovolj. Je še mesec junij, julij in avgust. SLOVENSKI NARODNI DOM. Preds. Dr. F. J. Kern, podpred. Frank Černe, tajnik L, prtedvešek, blagajnik lohn Gornik. Pisma ter denarne in druge vrednostne pošiljatve je nasloviti na tajnika L. JVtedvešek, l165 Norwood Rd. Uradne ure: ob torkih in ^petkih od pol sedmih do osmih zvečer in ob nedeljih od fl. do 2. popoldne. RAČUN ZA MESEC APRIL 1919. Dohodki: fcruStva so vplačala na račun delnic $140.00 Članstvo je vplačalo na račun delnic 123.00 Opek se je prodajo za............. 1.00 Darovi so znaSali................... 38.98 Društvo Ivan Cankar je izročilo polovico čistega dobička od igre ........... 45.33 Najemnina ................. 347.50 Dohodki zabavnega kluba in razno . . 399.00 . Razni mali dohodki .............. 23.00 Obresti od Liberty bondov ........ 20.70 \ Dohodki za mesec April skupaj $1138.51 r Preostanek blagajne dne 31. mar. '19 $1654.62 s Skuoni dohodki ....................$2793.13 r Stroški: 4 I Popravila in druge gospodarske potrebščine $ 7.85 Flektrika in plin ........................ 10.34 Stroški kluba in razno.................. 260.50 Stroški prireditve 31. marca 1919. ...._____ 93.55 p Plača oskrbniku.............;..........30.00 ji Za delnice vrnjenih opek se je vničilo_____ 25.00 1< Stroški za mesec April skupaj ........$427.22 t Preostanek blagajne 30. apr. 1919. $2365.91 f m je naložen v Liberty bondih ($1500.00) in na bankah. ( f Nadzorni odbor pregledal in v redu našel: I ► Zofka Birk, Josip Skuk, F. M. JakSič. »® ^ ' J f Pariz, 25. maja. Časopis Liberte je dobil poročilo, da je ruska armada pod vodstvom generala Judeniča zasedla Petrograd potem ko je porazila boljševiško armado. Proda se Republic truck, v jako dobrem stanju, nosi j tono in pol. Proda se tudi za j nizko ceno malo rabljena i j "New Process" peč za kuho v restavrantu. Poizve se na I J 1374 E. 40th St. (64) t VABILO NA SEJO. \ Podružnica dr. Janez E. s i", Krek, št. 1. SNZ vabi vse čla-ji 3 ne in članice vseh podružnic t v Collinwoodu, Newburgu^ J; in Lorainu in Clevelandu, da j >. se vdeležijo velevažne seje a in posvetovanja glede nada-7 I j nega poslovanja SNZ v A 5 meri ki. 11 Seja se vrši v sredo, 28.'■ maj^i ob 8. zvečer v John r. Grdinovi dvorani v 2. nadstropju. Pridite vsi, kateri se zanimate za Zvezo. Z narod-• nim pozdravom j( F. H. tajnik. i s ^ Naprodaj je hiša za 3 dru- j b žine na 1153 Norwood Rd.', ' Jako poceni, Če se proda v , R 14 dneh. Samo $1500 takoj. 7 Vprašajte pri J. Lušin, 1065 ; s E. 66th St (67)!1 2--:-|r J Ena soba se odda za enači ga fanta na 6701 Bonna ave. * 5 (64) •« 3 - — k i . j' ■ PODPIRAJTE DOMAČINA. £ Spodaj podpisani Jugoslo- j1 > van se priporočam vsem Slo- n vencem in Hrvatom za veako- v » l vrstna plumberska dela, kakor 1 upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izr . vršujem v vašo popolno zado- a voljnost in garantirano, po P zmernih cenah. Priporočam se z vsem rojakom v obilna naročila. z Podpirajte domačega človeka, s ki vam pošteno postreže. n NICK DAVIDOVICH, č 5 6620 St. Clair ave. n t Tel. Princeton 1173 W. n —----—..........—5 i; Cdda se v najem soba za k ; 1 ali 2 fanta. 5385 Standard š I ave. (62) n ————v DEyBEBQEB^^^H v ■SEfittBBBBISBHH C Zdravje družine le najdragocennejSi zaklad in bi ga ^ bilo vsled tega treba varovati zalo oprezno napram vsem izpostavljenim boleznim. Po prvih znakih oslabelosti naj ti bo želodca* jeter ali drobja, vzemite Severa's Balsam of Life g <« (Severov Življenski Balzam), ki je dobro poznan tonic za prebavo in J, gre narav nost za vzroki, ki provzro- : čajo sitnosti in odstranijo komplikacije. Deluje na iotra, omogočuje k njih delovanje in konča neprebav-ljanje, zaprtje in dispepsijo. Napro-e daj v vseh lekarnah. Cena 85c. 11 p ■□HB^siaap^i d ^■aiiJAr.i r t mnif.i T POZOR! PLUMBING! JJ Ako rabite v hiši zaneslji- + vega delavca za vsakovrst- ;; no plumbersko delo, potem j; se oglasite pri vašem sta- :: rem, dobro znanem prijate- :: lju :: Geo. A. Lorentz, 0203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna I popravila, postavljam kopa- < lišča, vsakovrstne sinke, boi- j ' lerje na paro, za vročo vodo < toilete in najnovejše * vrste ; fornese. 1; WNGARANmAJT ! ^ 1 J —^_^ 1 ' EL T ' r* m 1 sft at: : illlfoi' ! lw ssžiišsv ti \\y ' 1 ► Za vsakovrstno plumbers-1 ko delo, kopališča, sinke, boilerje, furnese, se oglasite najprej pri meni, predno vprašate drugje. Prihranite . si denar. Vse delQ je garantirano. V tem podjetju in na : tem prostoru sem že nad 10 i let. A. J. Budnick & Co. 1 Plumberji za vas 6723 St. Clair ave. Tel. Princeton 1193 W. I Bell Rosedale 5417 J. (69) DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, št. 138 C. K. of O. Ima sejo vsako 4. nedeljo I ob 2. popoldne v stari šoli 1 sv. Vida. Predsednik: Anton Skulj, 1139 E. 74 St. i Podpredsednik: Jos. Glavich 6210 Shade ave. Zapisnikar: i Anthony Skulj, 1139 E. 74th St. Finančni tajnik: Josip ! Perko, 828 E. 76 St. Blagajnik J. Ogrinc, 6026 Glass a. 1 Bolniška podpora $5.00 na (teden; posmrtnina $500.00, $1000, in $2000. Sprejemajo se praktični katoličani, društvo si je omislilo tudi uniformo. (Fri) FRANK RUSS, Javni notar 6104 St. Clair ave. . Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku, tudi v zadevi odškodnine sem vedno pripravljen vse potrebno ukreniti. Ako potrebujete tolmača za razne ;:adeve na sodniji, sem pripravljen po vaši želji narediti. (Fri) MILO ZA KOŽO. Milo za kožo mora biti antiseptično čisto, ker s tem pomaga pri zdravljenju kože. Severovo zdravilno milo za kožo se priporoča za te slučaje. Matere hvalijo to milo'kot najboljše za otročje kopelji ,odraščeni rabijo milo pri kopanju in umivanju, ženske jo hvalijo kot izvrstno zoper kožne izpah-ke. Je tudi dobro milo za šampuniranje. To milo bi se moralo rabiti vsak dan v] vsaki družini. Cena 25c. po vseh lekarnah. F, Severa Co. Cedar Rapids, la. Naznanjam, da imam v zalogi najboljše šivalne stroje in to "SINGER ŠIVALNE STROJE" katerih nobeden drugega izdelka šivalnih strojev ne prekosi v šivanju. Dajem jih tudi na lahka odplačila in sicei' po $a.oo mesečno ali za gotovi denar v devetdesetih dneh časa za plačati. Toda ne pozabite pa tudi, da popravljam vsake vrste šivalne stroje od $1.50 višje, ter tudi kdor želi zamenjati stari stroj za n 1 > 11355E.55fhSt.70f.St.Gair ii ; Vstop m 55. cesti nad lekarno :; Ur« od 9. xjufr«j -do 8. zvečer. 1 tudi v nedeljo zjutraj j J Jr I ^nBt e National Drug Store! I- SLOVENSKA LEKANA j q Vogal St. Clair ave. in 6l. ces-' ta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V i zalogi imamo vse, kar je treba1 v najboljši lekarni. . ZBOUŠAJTE ZDRAVJE. Neka komisija v Cleve-V landu pravi v svojem poročilu, da dobri zobje pomagajo zvečati učenje pri šol- 0 skih otrocih za 50 do 100 H procentov. Preskušnje so . dokazale, da ljudje, ki popol-t noma prežvečijo svojo hra-^ no,' imajo veliko večjo moč . kot oni, ki ne delajo tega. ^ Zboljšajte učno'silo vaših p otrok in vašo lastno s temj _ da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega. j Dr. F. L. Kennedy, , zobozdravnik ,5402 Superi-' or ave. vogal 55. ceste., j Uradne ure od 9. do 12. in od 1. do 5. pop. Ob tor- 1 kih in petkih popoldne zaprto. Govori se slovensko. Fino motorno kolo (Indian) je naprodaj po nizki ceni. "Side kar" zraven. Vpra- ■ šajte na 6116 Glass ave.(63) Naprodaj je avtomobil, j "Detroiter", za 5 oseb, v do-] brem stanju. Cena po dogo-. vofu. Ant. Ponikvar, 1563 J E. 38th St._(62) ) =.=.=,■ .■.:.■:■■■:■::■■■; ■= ■ ŠT - • 1 ; FRANK > WAHCICH u 5 Slovenska trgovina 5 Z ŽENSKIM BLAGOM t IN OPRAVO. ; 746 E. 152nd St. ; v Collinwoodu, f Dr. J. V. j ŽUPNIK,) SLOVENSKI 1 i ZOBOZDRAVNIK, | ■ , ^ 6127 St. Clair Ave. <1 ' * Knuutovo poslopje nad l»r| mal° veljal° ako P°- \ ■ Rosedale 90 w4 mislite kaj nove oble- 9 j The Frank's Dry Gleaning Co. 1 m Urad in delavnica: M 1 1361 E. 55th ST. NASPROTI f m LAKE SHORE BANKE M fa AMBlilANCA.l Zavsaki slučaj nisrei-c ali bolezni, če patrebujete I ambulancn ali holniški voz, pokličite katerkoli I telefoni vsak čns, po noči ali po dnevu Mi vedno I čujemo in od^ovurjamo telefon, ker zvoni v bill I PRINCETON ol>enera Ako vam operator reče, da se ne ogla- I [II sim ne vrjeraite, zahtevajte auperviaorja, in do- I 1 QQ1 bite odgovor od nas takoj. E ANTON GRDINAI lOOl 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. B 1 ...........■ 111,11 ' ' -1 inif ^^»MAGNIFICENT STEAMERS 3 Tkm Qwrt SfcJp "SEEAWPBEE" - "CITY OF ERIE" - "OTY OP BUFFALO" CLEVELAND — Daily. Blay lit to Nor. 15th —BUFFALO Imre Clbvkland . 9,00 P.M.) Eastirh 1 Lear* Dowalo - MOP. If. Arrtre Buffalo - 7i80 A. M. } Stakoakd Timr ( Arrira Cuvkjur> 7iI0A.II. Connect ioni »t Btftb few Nl»amrm Patla u<] *U Esntern and CsmcIImi points. Baflrtwd tleluta fttduiff between Clov«l.tn>J and H u^alo ara good for tr*neportaLon on owitMBMM. Aiknor Bwutifuljf colorLil actional puzila chart at The Gr«t tliip "ii^EANbBEE" Mt«Hal>tJ BvaewiU. Al»o Mh for our tl-p«gfi ptrtorlal und d^cripfiTe bookhit fraaT Tha a«*eland 4 Buffalo | "SEE AM) E " ^ —tKa largest and n«t eoatly II aMMlKiBfefc, puKBfterSteauieroalnland flMI^^ IflIMBMMBi^PBte^^tt^S^ggg^-watcn ofth* world. 8k«plu aay—tly. l»QO pm^t^n. j^OBK^M^p^^^^^ ^ Tel. v mestu Na St. Clair uradu 1 O. State Central 1690 Central 5821 W I Bell Main 2063 John L Mihelich, I Slovenski Odvetnik I 902 ENGINEERS BLDG. VOGAL ST. CLAIR ULICE in ONTARIO STREET, I , ' CLEVELAND. OHIO Podružnica na 5514 St. |Clair Ave. Odprto 2večer do 8. I .................................................................................. I -----*-— i I Cistenje ki likanje obkk. I . DOBRO DELO: I NiZKE CENE: Moik.obUk«............... 91.25 2«nake kiklj«..................... 50c Maike suknje............... $1.25 2«n.k« dolg« .uknje........$1.25 Jopiči............................... 50e | 2enak« oblek«.................$1.50 j The Damm Dry Cleaning Co. I PH""...'1 790 2381 E. 82 ST. curfkid 2«so S H A J. DAMM, poslovodja | ________________________ | v 3 alike, po naj ovejii modi in po nizkih emu h. Za Iw 3 | HiimRm^l ^ ^ CJ>Q vrednostnili »lik (tai tlucalj.^ jMxedinn) ^fl II • m- VSE DELO JE GARANTIRANO. | MIHAEL S. ČEREZIN, I ^ ; , " — _ ____ __ — - -— llfirNS IZ ISLANDA"I l m —=-1-ROMAN - S SPISAL VICTOR HUGO, ...... ZA "A. D." PRIREDIL P. 4"Da, da, vse to ljubezen povzroči, sosed Niels. Siro-tna Guth Stersen ne bi ležala sedaj na onih visokih črnih kamenitih tleh kot riba, katero je morje pozabilo potegniti k sebi, če bi poslušala svojega očeta in popravljala njegove čolne in ribje mreže. Sveti Usur, ribič, potolaži našega prijatelja v njegovi nesreči!" "In njen ljubček," pristavi zdajci rezek in tresoč glas ■ "Gill Stadt, krasni dečko po leg nje, tudi ne bi bil na istem mestu sedaj, če bi ostal ; doma in ne iskal sreče v pro i kletih Roeraas rudnikih in | zibal zibeljko svojega bratca ; pod okajenimi stebri svoje : materinske hiše, namesto da I bi si preganjal dolgčas z i mladim dekletom." ] Sosed Niels, katerega je s nagovoril prvi govornik, ga 1 je prekinil: "Vaš spomin po- i staja star, kakor vi, mati I Oily. Gill ni nikdar imel bra 1 ta, in zato se uboga udov^ s Stadt še bolj žalosti, in nje- i na usoda je toliko bolj teža- i vna, kajti njena domačija je < sedaj popolnoma zapuščena. I Kadar, pogleda v nebo, da ji i pošlje tolažbo, ne vidi dru- < zega kot svojo staro, trhlo < streho, kjer še vedno visi zi- j beljka njenega sina, katere < ga je odgojila sebi za podpo j ro. in sedaj je mrtev." i t ''Uboga mati f odvrne I stara Oily, "fant je bil sam i kriv. Zakaj pa je šel v Roe 1 raas in postal rudar?" | "Jaz sem tudi tega mne-' nja," reče Niels, "da ti pe- j klenski rudniki nas oropa- I jo vsakega eskalina, katere 1 ga dobimo za baker iz njih. (Eskalin je mal denar, približno vreden dvanajst cen- i tov.) Kaj pa vi mislite oče i Braal?" < "Rudarji so norci!" odvr- ! ne ribič. "Če bi rudarji ho- I teli živeti, tudi ribe ne bi i smele priti iz vode. Mož ni- s ma ničesar iskati v podze- j meljskih votlinah." v 1 "toda," reče zdajci neki i mladi mož v" množici, "kaj ; pa če je bil Gill Stadt prisi- i Ijen delati v rudnikih, da si ! pridobi ljubezen svoje lju- I biče?" i "Mož ne bi smel nikdar i riskirati svojega življenja," ! prekine govornika mati Oily I "ker življenje je bolj drago- 1 ceno kot vsaki riziko. No, i in kaj je Gill pridobil s tem ? i Sapramensko lepo poročno < postelj je pripravil za svojo i Guth." i "Toraj se je mlada deklina," vpraša neki blizu stoje či moški, "sama vrgla v mo» rje v obupu, ker je izgubila svojega mladega ljubimca?" "Kdo trdi to?" zdajci glasno zakliče neki vojak, ki se je prerival skozi množico naprej. "Mlada deklina, o kateri govorite, in katero sem jaz dobro poznal, je bila v resnici zaročena in se je na meravala poročiti z nekim mladim rudarjem, ki je bil zadnje čase ubit od zrušenih skal v podzemeljskih tunelih v Storwaadserube blizu Roe raas. Toda Sfkle je bila tudi ljubica enega mojih tovarišev, in ko je šla skrivaj v Munkholm, predvčerajšnim, da bi praznovala' s svojim i ljubimcem smrt svojega za- \ ročenca, je njen čoln zadel ob skale in dekle je utonilo." Zdajci je nastala cela zme šnjava glasov: "Nemogoče, mojster vojak," kričijo stare ženske. Mlade so pa mol čale. Sosed Niels pa je zlo kobno opomni ribiča kateri je sprva trdil: "Da, da, vse to ljubezen povzroči." Vojak pa bi skoro izgubil svojo potrpežljivost ' radi starih žensk; zabrusil jim je že v obraz, da so "stare čarovnice iz dupline Quirago odgovoriti na take psovke, ko se začuje oster, zapovedujoč glas: "Tiho, stari nor ci, tiho!" Nastal je konec prerekanja. Vse je utihnilo kot tedaj, ko petelin maho ma zakikerika med svojimi kokošjimi tovaršicami. In predno omenimo konec prizora, bi bilo dobro, da opišemo mesto, kjer se je to vršilo. Prizor se je godil—kot je čitatelj najbrž že pogodil —v enem izmed onih žalostnih poslopij, katera posveti ljudska usmiljenost in dru žabna previdnost mrtvim, nepoznanim truplom, zadnje pribežališče mrtvih, katerih [ življenje je bilo skoro vedno žalostno; kjer se zbirajo, brezskrbni gledalci, prijazni, ali surovi opazovalci, kjer; prijatelji mnogokrat dobijo svoje sorodnike objokane in v napol-blaznosti, katere je dolgo in nepotrpežljivo čakanje oropalo vseh nad raz-ven ene. V časih, v katerih se godi naša povest in v necivilizirani deželi, kjer nastopajo junaki naše roman ce, ljudje niso tedaj še poskušali, kot to delajo danes v naših mestih zlata in blata, da bi postavili veličastna in elegantna mrtvaška poslop ji. Dnevna svetloba ni padala skozi odprtine, enake grobovom v umetno izklesane truge, kjer so mrtvi ležali komodno in pod varstvom na blazinah kot bi počivali. V naši mrtvašnici je očitno prevladovala smrt povsod, v vsej nagoti, v vsem svojem strahu, nikogar ni bilo, ki bi pokrival okostnjake brez mesa s pisanimi trakovi in drugo lepotično šaro. Soba, kjer so se mudili naši znanci, je bila prostorna in temna, in tema je povzro-čevala, da se je zdela soba še večja kot je bila v resnici. Razsvetljena je bila le pri širokih, nizkih vratih, ki so se odpirala proti strani, kjei je ležalo pristanišče Trond-hjem. Poleg tega je bila v stropu surova odprtina, skozi katero je prihajal svetlob ni žarek, pomešan z dežjem snegom ali točo, kakor je pač bilo vreme. Vse to je padalo na mrtvece, ki so direktno pod stropno odprtino ležali Soba je bila predel jen a z železno ograjo, visoko do moških prs, ki je bia speljana od enega dela do drugega. Občinstvo je prihajalo v sprednji del skozi nizka vrata; v notranjem delu pa je bilo šest dolgih, črnih granitnih oloŠČ, paralelno ena z drugo. Mala stranska vrata so služila čuvaju mrtvašnice in njegovemu pomočniku, da sta lahko prihajala v notranjost v runanii oddelek neovirano. Njiju sobe so se nahajale prav v ozadju pošlo nja, blizu vode. Mrtvašnica je bila namreč postavljena prav tik vode radi hitrejega poslovanja. Morje je vrglo mrtveca na suho, in ni ^a bi lo treba daleč nositi. Zavlekli so truplo v mrtvašnico. BaŠ sedaj so imeli v mrtvaš niči rudarja in njegovo ljubi co. Ležala sta v dveh granitnih posteljah. Smrt je že pričela svoje umazano delo, kajti truplo je pričelo razpa dati. Dolge rdeče in modre li se so se kazale na truplu. Zunanjost Gilla pa ie bila i resna in pravilna, toda nje-! govo truplo je bilo tako poš kodovano, da je bilo nemogoče povedati, če je bil fant v resnici tako lep kakor je trdila mati Oily. In v sredi teh Človeških razvalin, v sredi teh mrtve cev se je vršil pogovor množice, katerega smo v začetku te povesti omenili. Sedaj ko nam je znan prostor in glavni junaki povesti, lahko nadaljujemo. sedel s prekrižanimi rokami in sklonjeno glavo na polomljenem stolu v najbolj tem i nem kotu mrtvašnice, in ki se očividno dosedaj ni zme nil za ljudske pogovore, je mahoma vstal in zaklical: "Tiho, stari norci, tiho!" Ob-jednem pa je prijel vojaka za rame. Vsi so bili prestrašeni; vojak se je obrnil in si ogledal nepričakovanega napadal ca, toda ko ga je zagledal, se je pričel nehote smejati nad svojim čudnim napadalcem, ki je imel podolgast obraz, tenke, mastne lase, dolge pr-[ste in obleko s kože severnega jelena. 2e je vojak ho-ji tel odvrnjti, ki se sliši iz kro ga starih žensk: "Čuvaj mrt vašnice je! Prokleti vratar, 1 ki čuva mrtve, vražji Spia- 1 gudry, prokleti Čarovnik!" "Tiho, stari norci, tiho! Če 1 je danes čarovniška sobota, ' tedaj bežite domov, babe, in ' poiščite metlišča; če ne, te- 1 daj zbežijo čarovnice brez ' vas v oblake. Pustite tega vrednega boga Thora v mi- 1 ru, da počiva brez obrekova- ^ nja vaših jezikov!" Po tem govoru se obrne ' Spiagudry k vojaku in mu 1 reče: "Kaj praviš, brate, da 1 i je ta nesrečna ženska —" "Oj ti lopov stari!" mrmra ' mati Oily, "da, res, me smo 1 vse nesrečne ženske, za te-.1 be namreč, ker naša trupla, ( kadar pridejo v tvoje krem-| pije, ti prinesejo le trideset ' eskalinov nagrade, dočim 1 dobiš štirideset eskalinov za ( imiazano moško truplo." i1 "Tiho, starka, tiho!" svari Spiagudry. "Res, te vražje 1 hčere so kakor satanov ko- ' tel, kadar postanejo vroči, 1 tedaj pričnejo žvižgati. Po- j vej mi, brate, tovariš, in vi- 1 tez orožja, ali ni res, da se bo ljubimec Guthe, tvoj to- * variš, ubil iz samega obupa, ! ker je izgubil tako dobro de- ] kle." In dolgo zadrževana nevih 1 ta je zdajci mahoma izbruhnila. "Ali čujete lumpa—sta- 1 rega pogana!' je kričalo dvajset rezkih, slabo vbra- ! nih. glasov. " On bi najraje imel, da poginejo vsi moški in jih prinesejo v mrtvašni- ! co, le da dobi on svojih šti- 1 rideset eskalinov za vsako truplo." "In kaj zato?' odvrne čuvar mrtvašnice. "Ali se ni izjavil vaš milostni kralj in mojster Kristjan V.— naj ga blagoslovi sveti Hospitius— da je on postavni varuh vseh rudarjev, da kadar umi ie kak rudar, da se kralj o-bogati v svoji kraljevi blagajni z revno zapuščino, ki pripada rudarjem?" "Ti daieš čast kralju." od ' vrne ribiC Braal, "s tem, $ih primerjaš njegovo blagajno z blagajno tvoje mrtvašnice,1 in niega primerjaš sebi, so sed Spiagudry.' i "Da, da, sosed v resnici/'I odvrne čuvar, ki mu ni ugajal intimen pogovor. 'Tvoj-, sosed! le reci raje tvoj gostitelj, kajti prav lahko se pri-i meri nekega dneva, moj dra gi čolnar, da ti posodim eno 1 izmed mojih šestih postelj za , pet ali šest dni. No, in če sem gvoril o smrti onega vo-iaka," pristavi s čudnim sme . hom, "sem to storil le ker že-ii!im, da se navada samomo-!rov nadaljuje med ljudmi, kajti ženske nimajo nikdar toliko solz in nikdar toliko idej kot tedaj, ko objokujejo in opravljajo' mrttveca." "pobro, ti dolgin in čuvar mrličev," odvrne vojak, "toda kaj pravzaprav hočeš povedati s svojink govorom in s svoiitn nasmehom, ki se mi zdi popolnoma podoben sme ( hu moža, ki je bil potegnjen na vešala." ' "Krasno, fino! mo< dragi ---- "Jaz sem bil že od nekdaj < prepričan, da je več pameti j pod kučmo vojaka • Thurna, I ki je premagal hudiča z me- < čem in jezikom, kot pa pod i mitro škofa Isleifa, ki je spi- I sal zgodovino Icelanda ali i pa pod štirivoglato kapo pro- i fesorja Shoenninga, ki je o- i pisal našo katedralo." I "Dobro, če tako misliš, moj tovariš v vreči, tedaj bo-deš tudi ti pripravljen, da iz- f ročiš v milodare zakladnico ^ svoje blagajne in se prodaš ^ samega sebe podkraljevemu J muzeju v Bergenu, kjer spra vljajo nenavadne predmete. { Prisegam ti pri Belphegorju r da oni v Bergenu plačujejo -z zlatom take nenavadne ži-J vine kot si ti; toda povej mi, vendar kaj hočeš od mene?"r "Kadar dobijo trupla, ki; jih sem prinesejo, v vodi, tedaj moramo mi izročiti polovico nagrade ribičem. Ra-ditega sem va« hotel vprašati, visokocenjeni dedič konšta-| blerja Thurna, če bi hoteli pregovoriti vašega nesrečnega tovariša, naj se nikar ne vtopi, ampak naj si izbere kak drug način smrti. Saj ko-nečno je njemu vseeno, kako umre, in gotovo ne bi v svoji smrtni uri želel, da stori krivico nesrečnemu kristjanu, ki mora čuvati njegovo trtfp bol, če izguba nesrečne Guth v resnici ga tirala v obup.' "Jako se motiš, moj dobrotni in gostoljubni prijatelj! Moj tovariš vara nikakor ne bo privoščil veselja, da si iz bere stanovanje v vašem brio gu^ z granitnimi posteljami. Ali ne meniš, da se je že potolažil s kako drugo deklino ker mu je ena umrla? In pri moji bradi, on se je že zdav-nej naveličal tvoje Guth vseeno." Po teh besedah se je vsu la ploha, ki se je dosedaj zbirala nad čuvarjem mrtvašnice, Spiagudryjem, nad glavo nesrečnega vojaka. "Kaj, nesrečni lump!" so kričale stare device. "Ali si nas takojjozabil? Ali tako go voriš o našem spolu ? Potem pa pričakuj, da bodejo ženske vojake ljubile!" Mlada dekleta se dosedaj še niso oglasila. Nekatera so pa celo mislila— seveda proti svoji voji— da je ta brezobzirni vojak, ki tako grdo govori o dekletih, mož jako lepe zunanjosti in po- l gleda. "Haha!* reče vojak. "Ali so sobotne čarovnice zopet pri nas v obisku? Strašna mora biti kazen Belcebuba, če je obsojen, da mora poslušati zbor takih starih babnic, kot so tukaj zbrane!" In nihče ne more povedati kako bi ženske maščevale to novo in nesramno izzivanje od strani vojaka, če se ne bi pozornost vseh obrnila zdajci nn šum in ropot, ki je priha jal od zunaj. Naraščal je z vsako minuto, in zdajci se mahoma vsuje v mrtvašnico četa otrok, raztrganih in bosih, ki kričijo in se preriva , io med navzočo množico. •Nekaj njih se-pa drenja oko "Ii nosila,, koje prineseta dva moška v mrtvašnico. "Odkod pa vi prihajate?' vpraša čuvar mtrvašnice moške, ki so nosili. "Od Urchtal Sands," odvr-nejo. , "Oglypiglap!" zakliče Soi agudry. Ena stranskih vrat se od-pro in prikaže se majhen mož Laponskega plemena, oblečen v usnje, in pokaže nosilcem naj 'mu sledij(f Za njimi pa koraka Spiagudry, in vrata se zapro, predno je radovedna množica imela čas ugibati ali je bil novi mrtvec ženska ali moški. Množica se je še vdno pečala z ugibanjem o novem mrtvecu, ko se Spiagudry in njegov pomočnik spet prika žeta pri stranskih vratih, ne-soč seboj neko moško truplo, katero položita v eno iz med granitnih postelj. "Že dolgo časa nisem imel opraviti s tako čedno obleko reče Oglypiglap, Laponec obleko utopljenca nad njegovim truplom. Bila je uni forma armadnega stotnika. Glava mrtveca je bila vsa raz mesarjena, roke in noge so bile namazane s krvjo. Čuvaj mrtvašnice poškropi mrtvo truplo večkrat z neko tekočino, katero je nosil s seboj v posodi. DaU* Prihodnjič. — 2385 članic Ladies Garment Union je sklenilo za-štrajkati, 139 jih je bilo proti štrajku. Unija bo dala delodajalcem mnogo časa, da prouči delavske zahteve, šivilje zahtevajo 44 urno delo na teden, 20 proc. zvišano plačo in priznanje unije. Morris Perlstei je vodja. « i --------------i------ PRVA IN EDINA slovenska posredovalnica za z najemnino (rente) in posre-3 dovalnica za vse, kar imate j naprodaj ali za kupiti, hiše, 3 trgovina, avtomobile, itd. . Vsakovrstno prevažanje (mo v ving) po mestu in izven mesta. Točna in poštena postrežba. Frank Jelerčič, ' 6113 St. Clair ave. Princ'ton i 2883 W., Rosedale 4559 ! - (82) i ______ i Čedna frontna soba s ko i pališčem, za dva fanta se odda v najem. 5409 Stan dard ave. (63) slovenske in hrvatske gos- 1 podinje! Gotovo ne pozabite, da dobite pri meni še ve-; dno najboljše grocerijsko bla » go ceneje kot kje drugje. • Najboljše vrednosti Pridi-1 te v našo trgovino, da vam postrežemo. John Centa, 6105 St Clair ave. slovenska grocerija. ____(*) Iščem svojega brata Avgust Golobič. Kdor ve za njegov naslov, je uljudno iprosen, da mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu i bratu Andrej Golobič, 14906 Darwin, ave. Collinwood, O. (62) » Knjižica šte-V. 3. "Liga JVarodo-V" Tretja knjižica naše publikacije o "Ligi Narodov" je sedaj pripravljena za razdelitev. V tej knjižici dobite govor polkovnika Harvey, pismo senatorja Root in Revidirane pogodbe Lige. Ni vam z veseljem izročimo ali pošljemo to knjižico zastonj. i OTIS & CO. Cuyahoga Building, Cleveland, Ohio \ jp n i \ —----------, v-- | Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se TVfnerjeva z dra v Ha rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, tow zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in.lcisla.nje od strani številnih odjemalcev. Maio povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper Ild'raginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni idlave'k tnam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri- Inerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več •plačati za potrebščine, ini tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče druginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Tnnerjevih lelkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje« t TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, Iker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmri jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v l želokfcu. Trinerjevo Zdravilno Grtnko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvfcrnih t vari n zavirajočih .pravilno delovanje! drevja, Trinferjevi leki so ' prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice >n vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, pd-iglavobcfla, nervoznosti, navadne slaboče, kakor trudi v želodčtndh neprilikah, ki rade nadlegujejo zenskle ob premembi žitja ali rudarje aH druge kflelavce, ko ddajo in vidihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v ^ njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j*e v vseh lekarnaih. j TRINERJEV LINIMENT \ prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, a'li revma-tizma, ne vragi je, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in 1 najhitrejša pomoč. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN J je izvrstno »n-prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi->] ranje grla m st; isttotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefhl lekarnah. . Naj novejše nagrade so dobila Trin^rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: j Gold Mfedal—San F*anciaco 1915, CrandPrix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, i MANUFACTURING CHEMIST. v 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. j • • • •