Marijin vrtec.
Šmartno pri Litiji. Za Veliko noč sino pa imeli v Mari-jtneni vrtcu še večje veselje kot na tepežui in Miklavžev daii. Gospod katehet so aam v šoli rekli, da naj prav vsi pridemo, ker bo nekaj iakega, kar še nikoJi ni bilo. Ugibali smo, kaj bo. Rekli sino: stike. Vedeli pa nismo. Na Veliko noč nas je bilo toliko v cerkvi, kot še nikuli pri deseti niaši. Po maši nas je bilo poln trg. Ljudje so se kar smejali, ko so gledali, kako tečemo, kdo bo prej v dvorani. Kot na Veliko soboio, ko tečemo z ognjem. Gospod katehet so nas prešteli pri vratih. Bilo nas je Še več kot 400. čudno se nam je zdelo, zakaj nas štejejo. V dvorani je najprej eden voSčil veLikonočne pra/nike, potem so bile deklamacije, nato so pa gospod katehet povedali, da so nam za Veliko noč pripra-vili veselje, namreč, da bodo vsem dali pirhe. Ko bi vi slišali in videli, kakšno veselje je nastalo med nauii, zlasti ko smo videli, da je res, ker so iprinesli v dvorano dva velika jerbasa polna samih pirhor rdečih ia zelenih in pa dva zaboja poLaa poinaranč. Bali smo se, da bo zmanjkalo, pa ni, vsak je dobiJ ipirhe in poraaranče. Nazadnje se je še eden gospodu katelietu zahvalil in polem smo veselo šli domov in pripovedovali in kazali, kaj smo dobili. Te Velike noči, ko smo prvikrat dobili pirhe, ne bomo nikoli pozabili. Prosim, da bi gotovo dali to v zadnjo številko, 10. (Ni bilo mogoče. Urednik ima krizo na papirju m prostoru.) — Antonija Zupančič.
Gorje pri Bledu. S^oštovani g. arednikl Gotovo se boste uemalo začudili, ko prejmete ta moj dopis; zakaj pišem Vam prvič in s strahom, a vendar z zaupanjem, da ga priobčite. Pisan je v najbolj goratem koncu naše Gorenjske in upam, da bo vseeno prišel v Vašo belo Ljubljano. čeravno tako od-daljeni od Vas, vseeno sprejematno VaŠa ipriljubljena lista >Vrtec< in >Angelček«, ki nas kraikočasita in veselita v dnevih našega mladega življenja. široni nažc lepe Slove-nije so ustanovljeni Marijini vrtci, kjer se otroci zbirajo in veselijo svoje družbe. Da, pri nas v Gorjah, kako je bilo lansko leto !cpo, zbirali smo se štirikrat na mesec pod vodstvom g. Jcaplana. Naše m)ade ditše so se poJnile v Iju-bezni do matere, kraljice Marije, naše pomočnice. A no-beno veselje ne traja dolgo, pravi pregovor, in tako tudi ipri nas ne. Nadvse linbljepi g. kaplan so odšli službovat drugam. Božja previdnost jih je odpel/ala od nas, da Še drugod razodenejo svojo ljubeznivo besedo. Tako smo zdaj brez voditelja. Ali upajmo, da nam mili Žkof pošljejo kmalu drugega, kar vsi težko pričakujemo. (Ali še ni prišel? Vpr. ur.) Sledujič pa Vam želimo, da bi lista >Vrtec« in »Angelček« še dolgo upravljali in pošiljali vsem. Za-hvaljujemo se Vam za VaŠ trud in delo, Mnogo, muogo pozdravov pa pošiljarao na Dolenjsko, kjer bivajo naž nek-
14
danji gospod kaplaa Huth SreČko. Vsi jim želimo tanogo božjega biagoslova in sreče na njih novem mestu. — Po-zdrav! Zapisnikarica Ivana.
Marijin vrtec v DobrniČu. Dragi g. uredniki Tudi pri nas imauio že več let ustanovljen Marijin vrtec. Vsak meaec imaniu po deseti maši shod. Pred shodom in po shodu za-pojemo kako lepo Mariiino pesem. Gospod župuik nam povedo kak lep zgled, da bomo prave lilije Marijinega vrtca. Vsak mesec prejraemo sv. obbajilo. Letos v majniku bo zo-pet sprejem v Marijia vrtec, kjer jih bo prccejšnje število sprejetih. Čitali smo zgled našega Ovidona, po katerem naj bo nam zgled, da ipostanerao zvesti Marijiui otroci. Prav Iepo pozdravljarao vse Čitatelje >Angelčkat, najbolj pa Vas pozdravlj41110« gospod urednik, ki nam pošiljate tako lepega >Angelčka<, Prisrčne pozdrave poŠilmia Barle Ivan, učenec II .razreda in Petek Lojze, učenec V.  razreda.
(Iz Doberniča je bil lansko teto izžreban neki >Petek Lojzec Ali si Ti? Piši mi, kaj češ! Pa drugi tudi, ki so bili izžrebanf. — Drednik.)
O počitnicah sem bral prav veliko poročil, kako ste se zbirali iz raznih fara okrog Marije. Kar oa iisoie vas je foilo! Pa mi noben ne piše o tem. Pišiti! Urednik.