-----    148    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Zadnje dni preteklega meseca so bili narodni voditelji iz Češkega: dr. Rieger, Sladkov-sky in še drugi tukaj, iz Moravskega je bil dr. Pra-žak, iz Kranjskega dr. T o man, iz Bukovine baron Petrin6 na Dunaji. Ministerstva predsednik grof Potočki, kteremu soglasni dado hvalo, da je pošten mož skoz in skozi in ne enostransk, pozveduje zahteve slovanskih narodov, ki nočejo njim pogubivnega do-zdanjega centralizma in nemškega gospodstva, a nikomur dandanes ne zagotovlja ničesa, kar se ve, da jim tudi sam izpolniti ne more. Al on dobro čuti, da po-razumljenje s Cehi, ki imajo isto zgodovinsko državno pravo kakor Ogri, je eden poglavnih pogojev, da bode konec nesrečnim homatijam v Avstriji.  Cehi  pa — če
je res, kar najnovejše novice pravijo — so tudi toliko odjenjali od svoje deklaracije, da pogajanje ž njimi ni pretrgano, nego da Potočki namerava 12. dne t. m. v Brno in Prago se podati k neki kmetijski razstavi in ondi razgovore s slovansko opozicijo ^nadaljevati; obravnave bolj na drobno za pogodbo s Čehi pa bode neki baron Kellersperg prevzel, ker zavoljo bolehnosti bivši minister dr. Berger tega ne more,. Čehi, se ve da stanovitno stojijo na državnem pravu češke krone, al od skupnega deželnega zbora za Češko, Moravijo in Slezijo (enako temu, kar pri nas zedinjena Slovenija) hočejo neki za zdaj odstopiti, misle, da se bode to sčasoma samo po sebi naredilo, ako se narediti da. Da pa državnega zbora tacega, kakor je diozdaj bil, nočejo, in da nočejo direktnih volitev, razume se samo po sebi. Se bo tedaj treba čakati, da se na vse strani razmotajo zmešnjave, v kterih do glav e tiči Cislajta-nija, pa tudi Translajtanija, kajti peščica poslancev hrvaškega zbora je začela nekako otreisati samolastno gospodstvo magjarsko. Ni brez pomena za razmere Hrvaške in Slavonije, da junija meseca lhočeta cesar in cesarica potovati po Slavoniji in vojaški  Granici.
Ogersko. Res čudna je zdaj ogerska dežela, kar ondi Magjar gospodari. Ropov in roparjev je v najro-dovitniših krajih toliko, da je groza, al te roparske trume so v zvezi z druzimi po vsem Ogesrskem, pa tudi Hrvaškem, Slavoniji itd.; taki ljudje, ki po dnevi svoje, navadno rokodelstvo imajo, so ponoči roparji. Grof Radaj mlajši je od ministerstva poslan sza preiskovalca teh hudodelstev; on si na vso moč priizadeva vsa roparska gnezda pozvedeti, al kako jih more, ker ima le 4 preiskovalne sodnike seboj. V Szegedinu ima svoje stanovališče; že je 425 hudodelcev zasačil in v Szegedinu in Petrovardinu zapreti dal, 308 pa„ za ktere vedo, ni še zaprtih, ker ječ manjka. In še to je velika zadrega sodnikom, ker zaprti hudodelci ne morejo ločeni biti, se tedaj lahko pogovorijo, da preiskovalni sodnik ne izve pravega. JMed vjetimi hudodelcii je tudi prvak roparjev Rosza Sandor, kije posihroal, kar je bil pomilosten in izpuščen iz ječe, spet 4 niovih hudih ropov se ukrivičil. — Res! lepo mora biti življenje vMa-gjarorszagu! — in modrijan Deak je tejj deželi profet! „Tagblatt" ljubljanski pa ga še ni nikolii stresel, naj — poduči narod svoj!v
Francosko. Čudne novice so došle iz Pariza, da zdaj, ko imajo Francozi glasovati o tem,, ali so z vlado Napoleonovo zadovoljni ali ne, je življenje cesarjevo v nevarnosti. Prišel je namreč iz Londona človek z namenom, da umori cesarja; vendar so ga pred tem dja-njem zasačili; hudodelec je obstal svoj niamen. Pravijo, da ni zdrave pameti. Vsi zastopniki tujih vlad so hiteli k cesarju Napoleonu ter mu srečo vošilii, da je rešen bil nevarnosti.