Uredništvo in itprsvništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
IMnina listu:
Celo leto . . Pol leta . . Četrt leta . . Mesečno . .
12 K 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo,
Št 10.
Maribor, dne 22. januarja 1909.
Letnik I.
Kako naj je z nemščino v naših ljudskih šolah?
V članku „Čudni ljudje smo“ smo dokazali, da se osnovna, posebe ljudskošolska izobrazba da prisvojiti le potom materinščine; pokazali smo tudi na. razsodbo upravnega sodišča, po koji tuj jezik v ljudski šoli ne sme biti učni jezik, ter končno naše ljudstvo pozvali, naj se izkorišča navedenega odloka, če hoče, da mu drage ljudske šole ne bodo še v škodo.
Danes hočemo odgovoriti na vprašanje: Kako naj je z nemščino v naših ljudskih šolah?
Nikdo ne bo odklanjal zahteve, da se naša de-ca v ljudski šoli uči tudi nemščine. To mnenje smo zastopali vedno in ga tudi včasi prav močno povdar-jali, zlasti ker so nemški kričači in nemškutarji, love ljudstvo za nemške in nemškutarske šole, vedno in vedno trobili in lagali, da smo sovražniki nemškega jezika in deci v njeno škodo branimo, učiti še ga. Izjavljamo zato še enkrat: naša deca se mora učiti nemščine, ker živimo v takih razmerah, da se brez nje ne da lahko izhajati, in sicer si jo mora prisvojiti v ljudski šoli, ker drugod nima prilike.
Nastane pa vprašanje:	V koliki meri si naj
otrok v ljudski šoli prisvoji nemščine? Zdravi razum nam odgovarja: v toliki, da navaden človek pri nas more izhajati. Kar bi bilo več, bilo bi na škodo izobrazbi, kar manje, pa bi nič ne koristilo. Tudi to stališče smo zastopali vsak čas. Mimogrede opomnimo, da smo s tem koncertirali in še koncediramo menda več, nego je v obče neobhodno treba, ker ima pri nas malone vsak še v pošolski dobi dovolj prilike, se nadalje vaditi v nemškem jeziku; vendar svojih besed nočemo preklicati, dasi oni, ki te prilike nima, nemščine tudi gotovo v višji meri ne potrebuje.
Označeni cilj se v naših šolah doseže popolnoma, ako je nemščina neobvezen učni predmet. Da bi bila učni jezik, je v pisavi izključeno; ako bi hoteli to svoje prepričanje utemeljiti, bi morali le ponoviti, kar smo že trdili v gori omenjenem članku; sicer pa bi se Slovenci eksistenci kot narod javno odpovedali in nekaj upeljali, česar nima noben narod na vsem svetu; o tem torej ni debate, marveč bodimo Jare-ninčanom iz vsega srca hvaležni, da so nam izvoje-vali upravnega sodišča odlok, po kojem more nemščina pri nas biti le predmet. Da pa neobligaten predmet, je tudi edino, kar je možno, ker sicer zapustimo državni osnovni zakon, po kojem se nikdo k učenju tujega mu jezika siliti ne sme, kateri zakon
pa je v našem boju za narodni obstanek doslej edino nam zavetje. Sicer pa to vprašanje na uspehe v nemščini nima nobenega upliva.
Gre se torej samo še za to, od katerega šolskega leta naprej in po koliko ur na teden se naj uči nemščina. In tudi tu smo si na jasnem ter rečemo: od 5. šolskega leta naprej in po 3—4 ure na teden. Vendar hočemo dokazati, da imamo prav.
Djali smo: od 5. šolskega leta naprej, in sicer iz neovržnih vzrokov. Tujega jezika se vsakdo uči najhitreje in najuspešneje, ako se ga začne učiti tedaj, ko ima v materinščini že kolikor toliko trdno podlago; čim boljša je ta podlaga, tem boljši so uspehi v tujem jeziku; to mnenje velja kot živo prepričanje pri vseh učiteljih in pri vseh narodih. Da bi ga izčrpno utemeljili, za to nam tu manjka prostora; spomnimo le na to, da je pri takem uku najboljši pripomoček primerjava, to je primerjava besed, besednih in sintaktičnih oblik obeh jezikov. Zadostno podlago po materinščini pa pridobi otrok še le po štiriletnem uku. Nikakor ni dovolj, kar prinese z doma, ampak otrok se mora v pravilni rabi materinščine potom posebnih govornih vaj in s pomočjo praktične slovnice kolikor toliko utrditi, kar se more zgoditi le v šoli in poleg naših učnih načrtov doseči le do konca četrtega šolskega leta.
Se en pripomoček hočemo omeniti, to je kolikor toliko spretno čitanje in pisanje tujega jeztoa; ravno za polovico hitreje si otrok zapomni r.ovo besedo in tudi mnogo globlji si jo začrta v spomin, ako si jo prisvoji ne le s posluhom, ampak tudi z vidom, to je, ako si jo zna zapisati, oziroma bodisi pišano bodisi tiskano čitati; toda tega pripomočka se more s pridom posluževati le tedaj, ako ima v čitanju in pisanju tujščine že nekoliko spretnost, ne pa, dokler se s črkami še bori. Tej spretnosti pa je predpogoj spretnost v čitanju in pisanju materinščine, ki se pa, pred četrtim letom doseči ne da. Ni se bati, da bi bilo prepozno, začeti s čitanjem in pisanjem tujščine še le v petem šolskem letu; ako otrok materinščino gladko čita in piše, se v tujščini temu dobro privadi v 14 dneh.
Začetek v nemščini stavimo nadalje zato v peto šolsko leto, da izobrazba prvih štirih let ue trpi škode. Koliko bi tukaj šlo drugega časa v izgubo, ako bi se nemščino hotelo učiti z nekolikim uspehom!
Tudi izobrazba v materinščini bi hudo trpela, kar je zelo velikega pomena. Pomisliti je le treba, da se vsa splošna izobrazba, ki jo podaja ljudska šola od prvega do zadnjega šolskega leta, more vršiti
le potom materinščine in da trhla izobrazba v materinščini rodi omahljiv značaj. V natančneje pojasnitev te trditve ge ne moremo spuščati.
Končno tudi ne smemo prezreti, da je z ozirom na razvoj raznih duševnih moči otrokovih druga polovica šolske dobe oni čas, v kojem se ravno one moči razvijajo najbolje, ki učenje novega jezika naj-Ic repke je podpirajo.
Torej: nemščine v šolo ne pred petim šolskim
letom!
Pridemo k drugemu delu svoje trditve. Rekli smo. da se nemščino naj uči po 3—4 ure na teden. Kjer otroci obiskujejo šolo popotnih o ••mr tol, tam zadoščajo tri ure:	kjer pa je v I. in 8. šoiskem letu
uvedena splošna oprostitev za poletna tečaja, tam bo treba 4 ure. Pristavimo pa, da raje privolimo v 5. uro, nego v preložitev začetka v nemščini v 4. šolsko leto; sicer pa 5. ure ni treba. V 3—4 urah se otrok lahko nauči toliko nemščine, kolikor mu je je v prihodnjem življenju navadno treba; lahko smo v tem oziru popolnoma brez skrbi, zlasti odkar se ta jez<r v slovenskih knjigah da na podlagi knjig, ki so ustrojene po najmodernejših in najboljših učnih nazorih, učiti z neverjetno hitrim uspehom.
S tem (mislimo tudi na članek „Čudni ljudje smo“) smo povedali sicer kratko, a jasno, kako bi naše ljudske šole naj bile urejene zastran materinščine in nemščine. Le če bomo imeli take šole, smemo upati, da se rešimo beraštva in tujega jarma. Lažnjivih sovražnikov, ki delajo na naš pogin, ne poslušajmo, tudi ne bodimo brezbrižni, marveč nemudoma in pogumno sledimo klicu edino za našo blaginjo skrbeče, bistro pazeče in vedno zveste nam ..Straže!“
Ob petletnici losvonrom-stva v Mariboru.
V Avstriji je Losvonrom dosegel že 10 letnico, v Mariboru pa se je intenzivneje začel'še-le pred 5 leti s prihodom z Nemčije priseljenega pastorja Mahnerta. Zato mu je Mahnert tudi oskrbel kolikor toliko slovesno petletnico, ki so jo zadnji teden z obiteljskim večerom obhajali v kazini. Naročen’ je bil mariborskemu pastorju po duhu soroden pastor Hochstetter, avstrijski urednik zloglasne „Wartburg“ .i V kakem tonu je ta imož govoril, ni treba povedati, in da mu je Mahnert krepko sekundira!, se tudi razume.
PODLISTEK.
Zagreb. Belgrad in Sofija.
Pile IVAN ROZAN.
(Dal}«.)
Lepša sta pač prestola v katedrali Niški, ki je sama na sebi, zidana v pravoslavnem slogu okoli 1. 1840, mnogo veličastnejša in lepša nego belgrajska. V Nišu so postavili zraven metropolitovega prestola Iva krasna prestola, enega za kralja in enega za kraljico; Aleksander in Draga sta 1900 sedela zadnja Iva na njih. Na ta dan spominja še krasen, na baršunu vezan antipendij, s katerim je pogrnjena mizica sred ikonostasom, na koji leži podoba, ki jo hodijo sravoslavni poljubovat. Darovale so ta; antipendij da-ine niške kraljici Draginji.
Pa o tem na kakem drugem mestu več!
Danes se obrnimo raje k katedrali sofijski. Ta stoji na velikem trgu, ki leži v isti črti z ulico Knja-»inja Lujiza, ki jo nadaljuje onkraj trga- ulica Vitoša jroti gori istega imena. Zidana v istem slogu s niško katedralo, je ta mnogo večja in znotraj, če tudi malo nižja, veliko dragocenejša in zunaj in znotraj mnogo ličnejša. Posebno krasen je tudi tukaj knja-ževski, sedaj seveda carski prestol v strogo bizantinskem, našemu romanskemu podobnem slogu, bogato izdolben in izrezljan. Nogi tvorita ležeča leva. Carica tam še nima prestola, kajti Marija Lujiza je bila katoliöärika, sedanja carica pa je protestantske vere.
Primerjati pač se ne moreta niti belgrajska in niti sofijska katedrala. Že po starosti ne, še manj pa po svoji umetniški vrednosti.
Zagrebška katedrala stoji precej visoko nad mestom na kapitolu na nadbiskupskem trgu, ki ga obkoljuje nadbiskupska palača, prezidana v baročnem slogu iz starejšega gradu, ki je imel Šest stolpov, ki se še danes vidijo.
Cerkvi sv. Stefana je temelj položil že kralj Vladislav leta 1093. Trpela je mnogo v notranjih nemirih in v bojih s Tatari in Turki, največ pa leta 1881. po potresu. Ker je bila že ob koncu srednjega veka iz prvotno romanskega sloga predelana v gotski, dal jo je kardinal Mihalovič po načrtu Schund-tovem v gotskem slogu obnoviti. Delo je trajalo 21 let. Kakor je prestolna cerkev na zunaj enotno umetniška, tako je tudi v notranščini s svojimi mramor-natirai oltarji, z lepimi slikanimi okni in starimi ai fresco-slikaroi na stenah, ter z velikanskimi orgijami. Vse pa prekaša kapelica, ki služi za zakristijo.
Razim bogatih monštrane in mašnih oblačil iz uajstarejših dob (XV. veka), gobelenov in drugih umetniških dragocenosti zanimajo gledalca pač najbolj slike ai fresco na stropu, ki so se še le pred kratkem odkrile. Bile so skrite za obmetkom. Starosti njih nisem mogel dognati natančno; soditi je pa, da spadajo v 13. stoletje.
Kar bo pa Slovenca morda še bolj zanimalo, jo To, da je v ogradnem stolpu pred cerkvijo najti rrad-biakupsko knjižnico, jako bogato starih rokopisov m tiskov, med' katerimi so tudi ostanki nekdanje knjižnice našega zgodovinarja Valvasorja.
No, pa ne mislite, da bi tej katedrali sv. Stefana ne bilo nikjer jednakega! Da se ž njo sofijska katedrala istega imena sv. kralja Stefa»a - prvi je seveda ogrski kralj, ta pa srbski! — ne:da primerjati, to smo že povedali. A v Sofiji pastaja nekaj no-
vega, nekaj velikanskega: cerkev, kakoršne povsem Balkanu od zagrebške svetoštelanske katedrale do carigrajske sv. Sofije ni. To je vam nova največja cerkev sofijska in bržkone v prihodnje mitropolitska cerkev sv. Aleksandra Nevskega.
Ta nova cerkev stoji trdo pri stari na pol podrti cerkvi sv. Sofije, ki smo jo že omenili, v sredi med carskim dvorcem in državno tiskarno; južno od nje pa čepi nasproti njej pač precej ponižna palača bolgarskega sobranja, ki bode gotovo kmalu morala, biti povečana, pred to pa car osvoboditelj in za njim velikanska Vitoša.
"Zares podoba, kakor jih najdeš le malo na svetu in ki človeku razodeva zares veličastno prihodnost Sofijino.
Gotova cerkev sv. Aleksandra Nevskega še ni; pač pa dobiš dopisnice s sliko te cerkve, kakoršna bode nekdaj, ko bo dogotovljena, že sedaj. Več pa ko te sličice, ti pove to, kar je že gotovo, namreč zidovje do strehe.
Strogo bizantinski slog najlepše dobe, tako se meni zdi, prilagodil se je nekoliko današnjemu, obče pravoslavno-balkanskemu, nekoliko pa so se arhitekt-je, ki delajo vso čast sedanji bolgarski umetnosti, priučili tudi od našega zapadnoevropejskega romanskega, sloga. Stvarilo se je nekaj, kar bo na veke slavo pelo slovanski, osobito pa bolgarski stavbeni umetnosti. Da so se odločili odreči se ruskemu jea-nakovejnemu načrtnemu križu in «la so se odločili podölgast bizantinsko-rumunski, m da S1 staro kupolo za rusko repi ali čebuli podobno in xa obligatno balkansko svetilčico, to je gotovo velika^zasluga ih kaže na.m bolgarsko samostojnos m tudi,, ene rži jo.	Dalje prm.
Moža sta se posebno ponašala z velikim številom odpadnikov od, katoliške cerkve. Da je število precejšnje, priznamo in izjavljamo, dja je vsako, tudi najmanjše število obžalovanja vredno. Kakor moramo obžalovati vsakega človeka, ki je zgrešil svoj zemeljski poklic in zapravil vso življensko srečo, tako in neprimerno bolj moramo obžalovati tistega, ki namenoma in radovoljno končni cilj svojega življenja stavi v največjo nevarnost, ker je razrušil pravo razmerje do Boga ter to razmerje samovlastno postavil na temelj, ki je v popolnem nasprotju z božjo voljo in z od Boga razodeto resnico ter ne priznava tiste cerkve, ki je od Boga ustanovljena za vse lljudi vseli narodnosti in zato za vse obligatorična in tudi zbog tega katoliška.
Ne obsojamo tistih, ki so tej cerkvi obrnili hrbet. Storili so to v zaslepljenosti. In marsikateri se je že bridko kesal, osobito če mora priznati, da prav za prav sam ne ve, na kak način je bilo mogoče, da se je drugi dan zbudil med protestanti. iSaj dobro vemo, kako se dela. V kakšni družbi, ali v društvu, ali pri kaki takozvani podučni in zabavni prireditvi se strastno napada katoliška cerkev, katero kak pastor ali drug losvonromski apostol počrni z najčrnejšimi barvami in jo pred vsem naslika kot zakleto sovražnico nemškega naroda in moriteljico svobode. Ko so se tako razvneli duhovi in je k tevtonskemu špiritu se še pridružila obilna mera alkoholnega špirita, se predloži pola, ki kroži od enega do drugega in na kateri jse zbirajo podpisi tistih, ki javijo svoj izstop iz katoliške cerkve. Mnogoteri niti ne ve, kaj je podpisal, in tako je storil najusodnejši korak v življenju, ne da bi kdaj prej nameraval.
Tako se je zgodilo večkrat. Ce bi pa splošno preiskovali razloge za odpad, bi se pred našimi očmi: razkrila psihologija narodne eksaltiranösti, neopravičenosti, sebičnosti, nevkročene jezljivosti v zvezi z drugimi, še ostudnejšimi motivi.
Kakor -Judež Gospoda, je že mnogoteri od sta-rišev prejeto vero prodal za par grošev, ki se mu jih je dalo pdd krinko podppre v sili, ali pa za utr-jenje njegovega gospodarskega položaja, večkrat tu-. di samo za veseljačenje. Panem et cireenses. je še dandanašnji geslo teh ljudi.
Tudi ženitev, oziroma možitev igra dostikrat veliko ulogo. Marsikatero dekle, Osobito če s strahom opazuje, da se vedno bolj približuje jtisti dobi življenja. ko cvetu in lepote ni več in tudi malo upanja na možitev, se obesi na kakega odpadnika, ki jo vzame ne samo v zakon, ampak tudi s seboj v odpad.
Ne maramo dalje razpravljati o takih in sličnih nagibih in o meri krivde pri posameznikih. Resnica je, da največja krivda zadene početnike tega gibanja in tiste glavne akterje, ki Še vedno palijo in razvnemajo ogenj konfesionalnega hujskanja. To so ljudje po podobi Nitzschejevega nadčloveka, ki se smatra onstran dobrega in slabega, za katerega ne velja navadno merilo greha in čednosti, ki v svoji sebični oholosti smatra vse za sredstvo sebi in tistemu smotru, kateremu je namenil svoje delovanje. V svojem patologičnem hypernacionalizmu smatrajo svoj nemški narod kot nekak naidnarđd, kateremu morajo drugi narodi služiti fcot sredstvo ter mu prinašati tribut. Za ,to namišljeno prvenstvo in za germanijo se borijo z vsakim orožjem, zato je dober vsak, še tako ostuden pripomoček, zato so tudi vero (vpregli v jarem, da .vleče političen voz.
Losvonromsko gibanje torej ni versko, temveč zgolj politično; nič drugega ni nego agitacijsko in organizacijsko sredstvo za Vsenemštvo. Že izpočetka se je to priznalo, priznava se tudi 'dandanašnji; avstrijska vlada pa ne štori nič drugega, nego da vzame to izjavo na znanje, niti tega ne smatra za svojo nalogo, tia bi vsaj pri uradništvu postavila jez vsenem-škim tendencam in germanizatoričnim pakanam.
Vrhunec tega gibanja je že davno dosežen, zdaj pada vedno bolj in bolj. Sicer se pastorji in prote-stantsko-klerikajni listi a la „Marburger Zeitung“ in „Deutsche Wlacht“ še vedno ponašajo z velikim številom odpadnikov. Toda večkrat, ali bolje navadno se je pokazalo, da njihovi izkazi niso resnični, ker nad-kriljujejo uradno dognano število odpadnikov; vrhnjega pa ti možje nočejo vzeti v poštev tiste, ki se vrnejo v katoliško cerkev, in teh ni baš malo. Naša „Straža“ je že poročala, da je v preteklem letu katoliška cerkev izgubila v vseh treh mariborskih župnijah faktično le 19 duš.
Ce losvonrom-pastorji z zavestjo naglašajo, da njih delo ni bilo brez sadu, ker se je zgradilo nekaj novih evangelskih cerkva, jim mirno odgovarjamo : nepotrebne zgradbe. Čemu v Celju, nova protestantov-ska cerkev s svojim plavim stolpom ? Saj je vedno skoraj prazna. Prav so imeli tisti protestantje, ki so novi zgradbi nasprotovali, češ: saj je stara cerkvica še prevelika.. In tako je tudi drugod. Cerkve so prazne, pa tudi duše so prazne, nič vere, niti verskega življenja.
Impprtiranim pastorjem in vikarjem niti ni za to, da bi izvrševali dušeskrbje, njih namen je pred vseip vsenemška agitacija. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko vere in kako vero imajo ti možje. O ljubljanskem pastorju je priznano, da ne priznava Kristusa kot pravega Boga. Tn tak mož naj potem Širi Kristusovo 'vero ?! Kar se mariborskega pastorja Mahnerta dostaja, ga- Je v Pragi izhajajoča „Bonifatius-Kbr- -respondenz“ že večkrat pozvala, naj javno izpove, ali veruje v Kristusa-Boga. Pa zaman. Zato ga - v
prvi številki tega letnika kratkomalo imenuje Kristo-tajca.
Pri takih razmerah se človek ne sme čuditi, da v protestantovskih cerkvenih občinah ni nič verskega življenja jln dejanja. Razumljiva naim je popolnoma nevolja starih, ortodoksnih protestantov, ki se v, družbi novopečenih luterancev ne čutijo nič kaj srečne. Ce se prestop iz ene vere v drugo izvrši iz političnega ali drugega motiva in ne verskega, je tak prestop vedno nemoralen. Iz tega- ni težko sklepati, kakšni značaji se zbirajo v odpadniški 'družbi. V nekem kraju na Spodnjem Štajerskem je prestopil v protestantizem nek mož, ki je nekoč, ko se ga je prosilo za podporo za popravo cerkve, izjavil: za bordel dam, za cerkev nikdar ....
Ce torej promotrimo „uspehe“, ki jih jejdoseglo losvonromsko gibanje, ne moremo si kaj, da ne bi izjavili, da niso vredni tistega denarja, ki ga Nemčija žrtvuje zanj. Z denarjem 5z Nemčije se je to gibanje začelo, s tem denarjem se_ pospeševalo, s tem denarjem se še vedno vzdržuje. Ce n. pr. kakemu priseljenemu paistorju zmanjka drobiža, pa za nekaj tednov izgine iz svoje občine, roma po Nemškem ter se vrne s polnim mošnjičkom. Tudi mariborski Mahnert je za sedem tednov odpotoval na Nemško ter bo v renski provinci predaval, kakor poroča „Marburger Zeitung“, v prid svoji občini. Mi bi gg. predikantom iz Nemčije svetovali, naj si vzamejo trajen dopust za Nemčijo, ker jih med tamošnjimi protestanti čaka preobilno dela.
Verske razmere so med protestanti skrajno Žalostne in odpad od protestantovske cerkve vedno večji. Kakor poroča „Protestantenblatt“ je 1. 1904 iz (deželne protestantske cerkve izstopilo 2870 oseb, v Bra-niboru 2810, v saksonski provinci 2001. In te številke rastejo od leta do leta. Tukaj je torej ogromno dela za protestantizacijo. Tukaj kažite moč Čistega evangelija in privlačno silo lutrovske vere. Hic Rhodus, hic salta!
Za izgube, ki jih katoliška cerkev trpi v nekaterih krajih, in ki jih je v verskem in moraličnem oziru prav nizko taksirati, dobiva bogato odškodnino v tistih plemenitih značajih, bi se v obilnem številu iz protestantske ih anglikanske cerkve in raznih sekt k njej vračajo po temeljitih študijah z najčistejšega namena in tudi z velikimi žrtvami. Sicer pa je ne smejo in ne morejo niti osebe niti gesla niti iz strasti, porojena in s strastjo gojena agitacija ovirati v izvrševanju njene vekovite naloge, ki je: razširjevan-je od Boga razodete resnice, gojitev čednosti in povzdigovanje lljudi k plemenitemu mišljenju in čedno-stnemu dejanju in pri izvršitvi te kulturne naloge objektivna pravilnost proti vsem narodom brez vsakega protežiranja.-
Politični pregled.
Državni zbor. Dunaj, 20. jan. Brez vsakega zanimanja se je danes začela debata o napisih pri nekaterih železnicah na Češkem. Le med govorom Za-hradnika in nemškega Stranskega je prišlo do bur-nejših prizorov med Nemci in Cehi. Vse zanimanje se obrača na razvoj češko-nemških pogajanj zaradi jezikovnega vprašanja. Od tega razvoja je odvisno, ke-daj in kako še bo sedajno ministrstvo spremenilo v parlamentarno.
Poslanec dr. Benkovič je vložil interpelacijo zaradi udeležbe nemškega ministra-rojaka Schreiner ja pri „Südmarkinem“ delu na Štajerskem. Jutri vloži isti poslanec predlog Slovencev, naj se odpravi institucija ministrov-rojakov. Tudi v čeških krogih so nezadovoljni s to napravo, ker uvidijo, da se demoralizira ž njo cel® javno življenje, na drugi strani pa nobena! narodnost ni tako močna v centralnih uradih, da bi lahko Svoje ministre-rojake tako krepko podpirala kakor nemška. Vrhutega je znano dejstvo, da so naše uradniške organizacije še zelo zaostale in ne informirajo svojih poslancev tako točno, kakor bi to bilo potrebno.!
Poslanec Pišek je interpeliral pravosodno ministrstvo, zakaj postopa pri konfiskaciji bojkotnih notic drugače pri nemških, drugače pri slovenskih Časnikih. Z vzgledi dokaže, da se slovenski časniki kon-fiscirajo zaradi docela nedolžnih notic, dojčim smejo nemški časniki odkrito pozivati k bojkotu proti Slovencem.
Poslanec dr. Korošec je interpeliral zaradi zaplembe št. 8. lista Straže, Interpelacijo prinašamo mdd narodnogospodarskim delom, kjer nam je državni pravdnik kontisciral notico, ki je sedaj imunizirana.
Ogrsko. V političnih krogih sodijo, da je ministrska. kriza na Ogrskem neizogibna. Najbrže bo rAh-drassy izstopil iz kabineta in na njegovo mesto stopil predsednik zbornice Just. Glasilo ustavne stranke „Magyar Hirlap“ pa trdi, da demisija grofa Andras-syja še nikakor no bo proizvala. celotne ministrske krize. — V državnem zboru je Srb Polit interpeliral radi veleizdajskega procesa na Hrvatskom. Nato se je pričela generalna debata o reformi IdaVkov. — Dne 14. aprila namerava poslanec Nagy vprizoriti v De-breeinu.. demonstracijo. Ta dan bo namreč preteklo 50 let, odkar je v Debrecinu zborujoči državni zbor - -sklenil, na predlog Košut«-,-da se odstavi habsburško dinastijo. 23 poslancev jse je že zavezalo, da se bodo udeležili te^ demonstracije.	-
A vstrijsko-turška pogodba. Potem ko je turški parlament pritrdil sporazumljenju tried velikim vezirjem Kiamil-pašo in poslanikom grojfom Pallavictm, je bila rešitev posameznih točk lahka. Pogodba vsebuje, kakor smo že poročali, devet točk. Od teh so bile nekatere že v naprej samoobsebi razumljive:i Avstrija mora zapustiti sandžak Novibazar. To je Avstrija storila že takrat, ko je bila proglašena aneksija, sedaj je bilo le še treba formalne odpovedi. V anektiranih deželah bivajočim mohamedancem se ne sinejo delati nikake zapreke, če bi se hoteli izseliti v Turčijo. Njihovo premoženje se bo vedno branilo. Vsem prebivalcem Bosne in Hercegovine je zajamčena popolna verska svoboda; oblast nad mohamedansko duhovščino bö imel še vedno šajk ul Islam. Za turške državne posesti v Bosni in Hercegovini dobi porta 254 milijona turških funtov (54 mil. kron). Avstrija je pripravljena skleniti s Turčijo trgovsko pogodbo in dovoli, da se zviša turški čolni tarif od 11% na, 15%. Pravtako nima Avstrija nič proti temu, da se v Turčiji vpelje monopol na petrolej, cigaretni papir, žigice, žganje in igralne karte. — Sedaj pa pridejo na vrsto točke, katerih pač ni bilo pričakovati in katere moramo z obžalovanjem vzeU na znanje. Izvzeta je le sedma točka, ki zagotavlja Turčiji pomoč na balkanski konferenci od strani Avstrije. To je samoobsebi umljivo. Obžalovanj a ^ vredna pa je opustitev avstrijskih poštnih uradov v Turčiji. Ti poštni uradi so bili velikega pomena, ne samo, da so precej nesli, ampak tudi v trgovskem oziru. Avstrijski poštni uradi v Turčiji so uživali mednarodno zaupanje in gotovo je, da bodo tudi turški trgovci to opustitev obžalovali. Morebiti se bo posrečilo novi vladi urediti poštne razmere tako, da ne bodo denarne pošiljatve, tudi v neoddaljene kraje vedno na nerazumljiv način izginjale. Gotovo pa to ni. Se bolj pa je obžalovati, če dosedaj še tajni zadnji dve točki vsebujete opustitev avstrijskega protektorata nad albanskimi katoliki. Albanija bo v bodočnosti težišče balkanske politike. Za simpatije Albancev ste se bojevali dve velesili, Avstrija in Italija, Naša monarhija je zmagala in protektorat nad albanskimi katoličani ne pomeni samo verskega, ampak pred! vsem tudi državno-politično stališče habsburških držav. Potom protektorata je bilo mogoče celo vrsto katoliških šol preskrbeti z avstrijskimi duhovniki in učitelji. To bo sedaj izginilo in na njih mesto bodo gotovo stopili zastopniki Italije, seveda ne takoj oficielno; v praksi pa opustitev protektorata ne pomeni drugega, kakor prepustiti Albanijo Italiji. Ce bo imela italijanska politika enkrat močno zaslombo v Albaniji, bodo zopet nastale nove težkoče na Balkanu in Avstrija bo imela proti sebi italijansko-srbsko-črnogorsko zvezo. Vendar, kakor rečeno, avtentičnih poročil o zadnjih dveh točkah pogodbe še nimamo in predno izrečemo končno sodbo, moramo počakati natančnejih podatkov. Splošno pa gotovo vsakdo iskreno pozdravlja dejstvo, da so med našo monarhijo in novo ustavno Turčijo nastali zopet dobri in prijateljski odrtošaji.
Angleško-turško prijateljstvo. Zanimive stvari prinaša o angleški politiki graški „Volksblatt“ z dne 17, jan. 1909. Kdor je zasledoval balkansko politiko do sedaj, nikakor ni. mogel prezreti nervozne agilnosti angleške vlade na Balkanu. Sicer se Angležem splošno podtika neka prirojena zavidnost, a v tem slučaju je angleško vmešavanje v balkanske razmere gotovo izraz premišljene politike,
V angleški Indiji že dalje časa vre zoper nenasitno angleško vlado in bati se je prej ko slej, da bukne na dan upor tlačenih lnđov’. Število angleških vojakov bi gotovo ne moglo kljubovati velikanski množici. A tu računa Anglija z indijskimi mohame-danci — okoli 70,000.000 — katere si je z vsemi mogočimi sredstvi naklonila, Razumljivo je, da si hoče to naklonjenost utrditi zlasti sedaj, ko se je bati upora. In gotovo je to intimno prijateljstvo Anglije do Turčije sredstvo — dasi mogoče ne jedino — do za-željenega cilja. Kajti to dejstvo, da je sedaj Anglija tako rekoč zaščitnica Turčije — domovine mohame-dancev — brez dvoma pazljivo zasleduje onih 70 milijonov indijskih mohamedancev, ki bi tudi sigurno šli na angleško povelje Turčiji pomagat —; pozneje pa, ako bi bilo treba, Angležem samim v Indiji.
Seveda pa ne smemo tudi prezreti bojkotnega gibanja v Turčiji, naperjenega proti Avstriji in Nemčiji. Ta precej radikalna misel se brez dvoma ni porodila, samostalno v turških glavah, ampak na angleško inicijativo. Kakor znano, je Anglija do cela industrijska država, navezana na trgovino. Dokler je bila industrija po drugod slabo razvita, so seveda, delali Angleži lepe dobičke s svojim blagom. A časi se spreminjajo. Razvijajoča se industrija po tujih državah je vedno bolj .in bolj izpodrivala angleško blago, in izpodriva seveda še zdaj. Treba je torej poiskati drugih trgov v industrijalno manj razvitih državah.
In kakor nalašč je nastal avstrijsko-turški spor in ponudil Angležem iigodno’ priliko, pokazati svoj kramarski talent. Avstrijska in nemška trgovina se je namreč zelo globoko vkoreninila na škodo angleške, Zato so razvili Turki tako strastno bojkotno agitacijo na inicijativo Anglije, ki dela, vsled tega lepo dobičke z lastnim blagom. Ako!se bo pa posrečilo Angliji bojkotno gibanje trajno vzdržati zlasti sedaj v očigled zadnjega avstrijsko-turške^a sporazuma, j» vprašanje časa.
'Angliji se pač bridko maščuje in se bo še bolj, ■nep-remišljena notranja politika, ki je uničila kmečki - stan, da je zadovoljila nenasitnost veleindiistrijalcev. ;,Das ist der Fluch der bösen Tat.“
Srbija. Kralj Peter ni sprejel demisije Velimirovičevega kabineta. S tem je ministrska kriza zopet za nekaj časa odgođena. — .Srbska vlada je odstavila londonskega pod-konzula Jovanoviča. Ta bi moral naročila za srbske vojne potrebščine izročiti angleškim tvrdkam. Tega pa ni storil, pač pa je oddal naročila nemškim tvrdkam, ne, ker so bile eemjjše, ampak zato, ker angleške tvrdke ne bi mogle izdelati v določenem času. Pozneje se je izkazalo, da je Jovanovič to storil iz osebnih interesov. Ko je srbska vlada to dognala, je Jovanoviča odstavila in vsa naročila v Nemčiji razveljavila. — Nemški listi poročajo, da je tudi srbski generalni konzul v Solanu, Liotič, odstavljen. Ministrstvo je podalo v Solun posebno komisijo, da bi preiskala nerednosti, ki so se dogodile pri pošiljatvi denarja za organizacijo čet. Gaje se, da bo Liotič v kratkem nastopil in objavil razne listine, ki kompromitirajo radikalce in pa prestolonaslednika Jurjja.
Drobne politične vesti.: Turški bojkotni odbor je sklenil, bojkot proti avstrijskim ladjam in blagu končati, ker je /Turčija od Avstrije dobila popolno zadoščenje. —< Proti črnogorskemu knezu Nikiti se je pojavi]!,! močno gibanje. Bati se je nemirov.; — Turška vlada je naznanila grški vladi, da je popolnoma izključeno, da bi Turčija prepustila Kreto Grški proti denarni odškodnini. — Stališče ruskega ministrskega predsednika Stolpma je zelo omajano, ker je dvorna stranka vse storila, da ga pri c^arju diskreditira. — Iz Lizabone poročajo: Na Portugalskem je bilo napovedanih okoli 400 republikanskih shodov. Vlada je vse prepovedala.. Kljub temu se ni posebno kršil mir in niti vojaštvu ni bilo treba posredovati.
Raznoterosti.
Tatvina.
Interpelacija dr. Korošca in tovarišev na voditelja finančnega ministrstva zaradi tatvine dokumentov pri presidiju finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu v zbornični seji dne 21. jan. 1909.
Zaradi razžaljivih napadov v „Marburger Zeitung“ na finančnega komisarja dr. Jos. Povaleja je zahteval dr. Povalej pri finančni deželni direkciji v Gradcu, da uvede proti njemu disciplinarno preiskavo in je v to svrho vposlal na direkcijo potrebne, na zadevo, ki se je razpravljala v „Marburger Zeitung", nanašajoče dokumente. Vsled priloženih dokumentov je osobito kompromitiran uradni tovariš dr. Povalejev, imenoma Hauke.
, Ker „Marburger Zeitung“ napadov ni ustavila, bil je dr. Povalej prisiljen, da zahteva proti imenovanemu časniku sodno intervencijo. Prosil je torej, da mu deželna direkcija , vrne vložene dokumente, ker jih potrebuje pri sodniji. Toda dobil jih ni, in še le vsled ponovnih, brezuspešnih urgenc se mu je naznanilo, da je več dokumentov izginilo, in sicer vsi dokumenti, ki obtežujejo g. Haukeja.
Pred seboj imamo torej tatvino, ki dovolj jasno razsvetljuje orožje, s katerim se vodi vojska proti fin. komisarju dr. Povaleju.
Podpisani opozarjajo voditelja finančnega ministrstva na to škandalozno tatvino in ga vprašajo, ali je voljan, vse ukreniti, da se v tej zadevi postopa proti krivcem strogo in nepristransko.
Podpisi;
Dvojna mora. Interpelacija poslanca Pišeka, Roškarja, Graienauera in tovarišev do gospoda voditelja ministrstva pravosodja v zadevi konfiskacije slovenskih listov:.*V časnikih se bere, da sta se poslanca gg Mareki in dr. Waldner pri vladi pritožila zaradi bojkota Slovencev proti Nemcem. Vlada je baje takoj državnem a pravdnistvu naročila, da konfiscira slovenske liste, kateri o bojkotu pišejo in državno pravdništvo je list „Stražo“ št. 8 konfisciralo. V „Marburger Zeitung“ št. 7 je pa bil objavljen sledeči članek :	„Pozor,
knpovalei sank! Glavno vodstvo „Südmarke“ odgovarja tem potom na razna vprašanja in pritožbe, da so Moravi a-sanke popolnoma češki izdelek in misli, da mi Nemci .v alpskih deželah ne smemo podpirati popolnoma čeških tvrdk. Ravno tako dobre sanke kot so iz moravsko-češke tovarne, izdeluje tvrdka Friedrich Landsiedl v Steviju, Gornje Avstrijsko. Zato priporoča glavno vodstvo „Südmarke“ vsem Nemcem alpskih dežel, ki gojijo sankanje, to najboljznano tvrdko, pri kateri dobe drnštveniki „Südmarke“ 6% popusta od v ceniku naznačenih een“. Podpisani vprašajo gospođa voditelja pravosodnega ministrstva:	1. Ali se meri pravica v
Avstriji po volji posameznih nemških poslancih ali po obstoječi postavi. 2. Kako zamore vlada tako postopanje opravičili, in ali se to strinja z obljubo jednakopravnosti, katero je obetal v parlamenta ekselenca ministerski predsednik Bienert! — Dunaj, dne 20. jan. 1909.	(Podpisi).
Nemški minister-krajan dr. Schreiner v Gradcu pri seji Südmarke in Volksrata. V .seji dne 20. t.
m.	je poslanec dr. Benkovič stavil ostro interpelacijo ' na ministrskega predsednika, v kateri je primerno ožigosal nečuveno postopanje nemškega ministra; tildi je pri ministrskem predsedniku .osebno vložil protest imenom Slovenskega kluba in ga opozoril na interpelacijo, ki ne bo brez vspeha, .— Kotkuriozum omenjamo, da se je dr. Benkovič, dne 17. t. in., na dan seje Südmarke peljal iz Gradca, skupno z mini- ' strem Schreinferjem do Dunaja. Ministra dr. Schrei-. nerja je spremljal neki odbornik Südmarke iz Dunajt skega Novega mesta.
Interpelacija je vse graške časopisje v ogenj
spravila, kakor bi bil nemški minister sakrosankt. Gospodje pa prezro, da je vsak minister odgovoren parlamentu za svoje delovanje.
Odprava ministrov-krajanov. Nujni predlog posl. dr. Benkoviča, stavljen v seji dne 21. t. m., se glasi: Z ozirom na to, da institucija ministrov krajanov nasprotuje načelom ustave, zlasti načelu ministrske odgovornosti, predlagamo: Visoka zbornica naj sklene: Institucija narodnih ministrov-krajanov je takoj odpraviti; g. ministrski predsednik se po-življa, da na pristojnem mestu stavi temu primerne predloge. Iredlog je podpisal slovenski in starorasinski klub. Uplivni češki mmisterijalni uradniki so že prišli do prepričanja, da tudi češko ministrstvo ne odgovarja več svojemu namenu; istega mnenja je tudi mnogo čeških politikov. Debata o tem predlogu bo vsakako zelo zanimiva.
„Grazer Tagblatt“ in spodnještajerski kaplani. Med tistimi slovenskimi stanovi, ki Vsenemcem najbolj leže v želodcu, je menda na prvem mestu slovenska duhovščina. Da je vsenemško prebavanje včasih tako slabo in da se sploh: do zdaj velikemu želodcu matere Germanije še ni posrečilo, povžiti in si asimilirati vseh Slovencev, je vzrok v tem, ker se med Slovenci nahajajo za vseneraški želodec nepre-havni kaplani.
V	zadnjem času delata „Tagblattu“ posebne težave dva ptujska duhovnika, mestni vikar Pšunder in minoritski gvardijan o. Vavpotič. Saj pa je krivda teh dveh gospodov taka, da je vsenemški Mihel nikdar ne more odpustiti: bila sta izvoljena v odbor slovenskega političnega društva „Pozor.“ To je greh, ki kriči v Votanovo nebo, in tak greh gotovo zasluži, da jih „Tagblatt“ denuncira in natolcuje pred svetom in hujska poštene Nemce proti njima. Ker pa ta greh kriči samo v Votanovo nebo, katerega ni, v drugo pa ne, so se ptujski Vsenemoi začeli bati, d’a ta greh ne bo vzbudil tistega ogorčenja, ki so ga nameravali. Treba je torej ogorčenje umetno napraviti. Zato je mestni svet ptujski na predlog adVokata Plahkija sklenil, naj se mestni urad obrne na lavantinski ordinariat, da ta dva duhovnika iz Ptuja odstrani in nadomesti z mirnima, vrednima duhovnikoma.
Vsekako se nam zdi čudno, da se osmelijo o katoliških duhovnikih in njih vrednosti soditi ljudje, ki katoliške cerkve ne marajo, temveč so v javnosti njeni najzagrizenejši nasprotniki, in ki v hišo božjo ne gredo ali nikdar ali pa mogoče takrat, ko se obhaja kaka cesarska sv, maša. Ti ljudje, ki jim je blagor katoliške cerkve deveta briga, se drznejo zasesti sodni stol ter diktirati pogoje za duhovniško vrednost in sposobnost. Nemško-radikalna predrznost!
Vemo, kakšen namen ima Vsenemštvo in vsa tista nemškutarska svojat, ki je v njegovi službi. S terorizmom hočejo slovenskega duhovnika odtrgati od slovenskega ljudstva in tako ljudstvu vzeti svetovalca in požrtvovalnega branitelja ljudskih in narodnih pravic. Toda svojega namena ne boste dosegli, naj si porabite tudi vsa, Še tako slaba sredstva. Da, osebe se morejo spremeniti in prej ali slej se vsaka zamenja z drugo. Pa končnega smotra ne dosežete nikdar. Neznačajnežev in poturic, ki so izdali lastni narod, je vse polno v vaših vrstah, naša duhovščina ne bo neznačajna ter svojega naroda ne bo zapustila nikoli!
V	„Tagespošti“ zastopa tržaški R-dopisnik stališče, da naj Nemci privolijo italijansko , vseučilišče v Trst, češ, ker s tem oslabijo moč Slovencev v tem mestu. Boji se sicer, da bi se Lahi ne zvezali s Slovenci.
Imenovanje. Častnim kanonikom sta imenovana gg. : dr. Anton Suhač, dekan pri sv. Ani na Krembergu in Simon Gaberc, dekan magdalenski. Čestitamo!
Župnije Reka nad sv. Pavlom v Savinski dolini je dobil Alojz Gričnik, kaplan pri sv. Marku niže Ptuja.
Štajersko.
Mariborske novice.
Slov. krst. see. zveza priredi v nedelo dne 31. t. m v prostorih kat, delavskega društva (Flössergasse 4) zabavni večer. Predstavljali se bodete igri: „Raztresene»“ in .(Zamujeni vlak“. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina : Sedeži od 1.—5. vrste 60 v, 6.—10. vrste 50 v, 11.—14. virste 40 v. Stojišča 30 v. Predprodaja vstopnic bo v soboto 30. t. m. od 6.-7. ure zvečer v omenjenih prostorih. K obilni ndeležbi vabi odbor.
Na pomofcbednim mariborskim gimnazijcem! Na
moj oklic v slov. časnikih so se razven že navedenih oglasili sledeči dobrotniki: 2 obeda na teden hoče dajati g. Ferdo Hoffer, o. kr. pomOžnooradni ravnatelj v p., še 1 ob. (skup 3 ob.) gospa prof, Koprivnikova, 2 ob. g. adv. Dr. J, Srnec, 2 ob. gospa prof. Marinova, 1 ob. gospa Nežmanova, 1 ob. gospa Vezjakov», 1 ob: g. poštni as. Voglar; v dijaški kuhinji hoče plačati 2 ob * na teden g. posestnik paromlina J, Zadravec v Središču, 2 ob. na teden pa g. R. Z. v Novem-meštu. V'denarju so nadalje darovali p. n. gg.t P. Zadravec, župnik pri Sv. Lenartu pri Vel. Ned. 5 K; A. Lovrec, kaplan v'Hočah 2 K; Dr: J. Sernec, zdravnik y Gefjn 10 K; šestošolec E. PreskVt v Maribora 10 K; gdč. Krist,. Ptesker _ v Rajhenburgn nabirala 7 K; Obitelj Marschitz & Zotter v Braslovčah 15 K ‘ gospa Josipina Pihlar, posestnica v Ljutomeru 4 K (z obljubo da bode poslala vsaki mesec «a di-ja’-e 4 K); M: Lah, župnik pri Mariji Snežni 5 K; Anton Koebek, žnpnik pri Sv. Križu nad Mar. 3K ; lfil. Galunder, kmet isto tam 1 K;'Aha LeSnik, kuhar, istotam 2 K. Prej izkazanih 77 KV Skup 141 ki. se bodo porabile v.to, da se plača dijakbro, ki so brez obeda, obod v.dij*gki kuhinji
vsaj za nekaj časa. V imenu dijakov dobrotnikom prisrčna ho% 25 r J ArDe^C’ °' kr gimn' nčitelh Maribor, Gerichts-
Đ i PčfOka. Pretečeno nedeljo seje poročil trgovec gosp. Paluc z gdč. Kandolini.	V
Pri SV. Magdaleni sta bila v pondeljek ob pol 12 uri Ä P°ro^na Pr* Baumgartner, notarski kandidat z gdč. Roth, hčerko veleposestnika Rotha.
Iz kat. cerkve je izstopil J. Ebner, nčenec meščanske sole — gotovo iz prepričanja.
Umrla je vdova Ana Pajer, posestnica v Mariboru v starosti 86. let.
Rokovnjači v Narodnem domu. V nedeljo, dne 24, prosinca se bodo v Narodnem domn igrali Rokovnjači, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Začetek točno ob 8. un zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Vstopnina: Vpar-terju: sedeži 1.—5. vrste 2 K, od 6.—10. vrste K 180, ostale vrste K 1*20, stojišča v parterju 60 v, za dijake in vojake 40 v. — Na galeriji: sedeži 80 v, stojišča 40 v,— Vstopnice se dobivajo tudi v predprodaji v nedeljo 24. t. m. od 2. 4. ure pop. v Čitalnici I. nadstr. Slovenci, pridite v obilnem številu gledat to lepo narodno igro!
Postaja za nabiranje vojaških konj se bo kmaln ustanovila v Mariboru. Do zdaj daleč naokrog ni bilo take postaje.
Kavalerijska divizija bo tekom par mesecev osnovana v Mariboru. Poveljstvo bo imel nek feldmaršallajtnant.
Celjske novice.
Nemški hotel v Celju na prodaj. Hotel „Erzherzog Johann“ v Celju je bojda na prodaj. Ne bilo bi se čuditi.- Saj so Nemci s svojo „nemško hišo“ oškodovali vse celjske nemške hotele. Zato je prišel Slovencem v roke hotel „pri belem volu“; zato hotel „Stadt Wien“ ni shajal, da so morali polovico pritličja izpremeniti v trgovino, in zato je tudi na prodaj hotel „Erzherzog Johann.“ Uspevata le še hotel „Post“ in hotel „Mohr“, ker ta dva hotela Slovenci obiskujejo. Ce se pa Slovenci enkrat navadijo hoditi v svoj hotel „pri belem volu“, pa bo tudi tema dvema slabo šlo, če bodo Nemci vedno silili Nemce samo v „nemško hišo.“ Tako je mogoče, da Nemcem in njih šparkasi ostane ta ena „nemška hiša“, dočim druge postanejo slovenske. Radovedni smo, kdo bo neki „Johanna“ kupil, ali Rakuseh ali Stiger. Spar-kasa ne more več kupiti, ker ima v mestu samem 49 hiš, ki ji požirajo ogromne obresti, ker se ne renti-rajo. Nedavno je morala šparkasa prevzeti zadolženo Janeschovo hišo na glavnem trgu, pa sta trgovinski lokal in stanovanje že mesece in mesece zaprta, ker ni Nemcev, ki bi šli noter, Slovencem pa si ne upajo dati. Nemškim trgovcem, obrtnikom ter večjim gostilničarjem se namreč od 20. sept. 1908 slaba godi. Tem manj pa še si upa kak nov trgovec ali obrtnik shajati. Zato so trije ali štirje trgovinski lokali na razpolago. Zato je tudi skoro polovica hiš v mestu na , prodaj. Seveda so še cene hiš previsoke, ker so globoko zadolžene. Zato se kupovalei hiš naj he pre-( naglijo s predrago kupnino. Hiše bodo kmalu bolj po ceni, ko se enkrat Nemci naveličajo kupovati. Vsak Celjan, ki zdaj prodaja hišo, pravi Nemcem: Toliko mi dajte, drugače pa dam Slovencem. Tako je že šel Rakuseh in sedaj Stiger na limanice. Pa bo* jima. menda, kmalu tudi zadosti. Potem pa lahko pride kak Knez iz Ljubljane in si kupi zopet kak trd kameri/ (Hartenstein), na Štajerskem:
Kandidata iščejo Celjani, ker dr. Delphi ne sprejme kandidature iz prijateljstva do učitelja Ai-stricha, ki bi vsekako rad* prišel do mandata.
Slovenščina na meščanski šoli v GeljU. Ne govorili bi o tem predmetu, ko nas ne bi ižžvaT*‘poslanec Markhh Ta se namreč pritožuje (s koliko pravico, je njegova stvar), da se na srednjih šolah Nemci premalo slovenski naučijo. Ko bi tedaj Markhl ver del, da na meščanski šoli v Celju poučuje vpdkojen. učitelj Kresnik, bi se tudi lahko pritoževal, da se Nemci premalo naučijo slovenski. Slovenski poslanci so že interpelirali v tem oziru, pa so dosegli svoj namen. Učitelj Kresnik namreč ne poučuje yeč Slovencev slovenščine, ampak samo Nemce. Tako vjsäj pravi zadnje letno poročilo, da je slovenščino za Slovence imel učitelj NovaJc, za Nemce pa Kresnik. Qe tedaj Nemci trpijo za svoje nemške učence Kresnika, je to njihova stvar, in Markhl naj prime svoje ljudi, če niso s tem zadovoljni.	..•••.	, .
Nemiko društvo n varstvo in oskrbovanje otrok V Colju se ustanovi v nedeljo 24. t. m. Imajo že okoli
50.000	K, da ustanovijo, „nemško sirotišnico“ in „nemško zavetišče za vajence“. V teh zavodih se bo potapljala slovenska deca v moiju vsenemštva. Zakaj nemških sirot m nemških vgjenoev v Celju skoro ni.
Ptujske novice.
Opetovano opozarjamo na socialni tečaj, katerega priredi S. K. S. Z. dne 25. in 26. jen. v..Ptuju.. Mladeniči, .agitirajte za obilno udeležbo' Pričakovati je, da bpdo vsa okoliška društva častno zastopana.	; :
ItobMdelno predstavo za ptujsko mladino so. pnrediie
ptujske gospe in ’gospodje. Lepo ni, da se todi jri takih dobrodelnih predstavah „hajla“ in zdihuje^po* .
:	Vroča krt Te dni sta se v Flonjanski uh<ji sprto dva
inladen ča: V prepir se je vmešaval tudi D*k, ^P*0/1 se je pričel pravcati pretep, ki je končal s tem,, da je stražnik vse tri odpeljal hladit prevročo kri v zapor. Eden t___a	ta hit lahko ranjen.....
Vabilo k Ciril-Metodovi slavnosti v Ptuju je povzročilo škandal in napade Nemcev in je torej kažnjivo — tako približno je dne 20. t. m. utemeljeval c. kr. sodni dvor mariborski svojo razsodbo, v kateri je obsodil trgovca Havelko iz Ptuja, ker je imel dne 11. septembra 1908 to vabilo v svoji izložbi. Brez komentarja !
Nekaj za predpust. Pustni čas imamo, čas že-nitovanja. je prišel. To tudi čuti ptujski „Stajere.“ Po septemberskih dogodkih lanskega leta je ostal precej osamljen — samec po domače rečeno. Ker pa človeku ni dobro samemu biti, si je „Stajere“ dolgo študiral, kje bi si izbral primerno družico. Naenkrat se mu zasveti v zviti butici — kaj pa, če bi šel ^ v Maribor po njo? se vpraša. In res, šel je in našel pravo, ki je ž njim enih umazanih misli in želj, našel je gospodično „Marburgerco.“ Govori se, da ju bode lutrovski pastor kmalu poročil. Ptujski proces-dohtar PlaehkV pa bode baje za starešino. Kuštrava „Sta-jercova“ mamica „Germanija“ je zadnji čas na svojega sinčka-paglavca tako ponosna, da ne more zaspati razven na hrastovem listju; zavživati tudi drugega ne mara, kakor samo čaj od „modrišovega cvetja“ in blebeće pa samo: Heil und Sieg! Pa Še nekaj ne smemo pozabiti. Ženin „Stajere“ ima tudi bogato tetko tam nekje v deveti deželi, kjer se cedi tevtonski med in mleko. V tisti deželi je mesto po imenu „Gradec.“ Tukaj živi imenovana tetka „Tagespošta.“ Ona sedi na samem zlatu in srebru. Kadar pride siromak „Stajere“ k svoji tetki roko poljubovat, ga tetka ljubko pogladi, in „Stajere“ ne pride nikdar s praznimi žepi domov na Ptuj, temveč prinese precej nabasano mošnjo svojim možiceljem, ki so ob takih prilikah zmiraj prav Židane volje in si pojejo: „drama um und drama aui! “ Včasi se jim pa tudi primeri, da jih pruski alkohol preveč razgreje, tedaj pa začnejo klicati: Äufbiks! In gorje potem mirnim trpinom sosedom, ki jim pravimo Slovenci! Batine lete po njih, da je groza, kakor se je to zgodilo onega dne, ko so zvezdoslovci trdili, da je 13. septembra leta 1908.
Drugi kraji.
St. Janž na Drav. polju. Dozdaj še vaš cenjeni list ni prinesel nobenega poročila iz našega kraja, iz tega pa ne smete sklepati, da se ga tukaj ne bere. Oe vam le omenim, da je nanj naročeno naše izobraževalno društvo s svojimi nad 140 udmi, bodete iz-prevideli, da je precej znan; pa ne le znan, temveč že tudi priljubljen! Sicer so pa še drugi naročniki, kar pa lahko izveste v upravništvu. Za danes hočem samo nekoliko poročati o našem katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu. Že zgoraj navedeno število udov, ki se bo pa gotovo še vedno pomnože-valo, je priča, da ne spimo, četudi ne prirejamo hrupnih veselic. Odkar imamo lastne prostore, ki so pogoj društvenega življenja za vsako društvo, se kaj razvijamo, pa s tihim, podrobnim pa vstrajnim samo-izobraževanjem. V ta namen ima društvo poleg knjižnice vzlasti časopise, kakor: „Slovenski Gospodar“, ki je naš stari ljubljenec; stari znanec nam je „Naš Dom“; pa hitro se je udomačila tudi „Straža“, ki je bila v dandanašnjih razmerah pač živa potreba. Imamo pa tudi „Mladost“ in „Domoljub“, ki nas učita, kako vstrajno delo je i nam potrebno, če hočemo napredovati, kakor dragi nam bratje Kranjci. Da gospodarska panoga izobraževanja ne trpi škode, imamo na razpolago „Kmetovalca“, „Slovenskega Čebelarja“, „Perutninarja.“ Kot katoliško društvo imamo pa tudi strogo, cerkvene liste: „Glasnik Najsv. Src“, „Cvetje“, „Bogoljub“, „Salezijanska poročila.“ Tako je na vse strani preskrbljeno. S tem pa smo tudi dokazali, da ne spimo! Naše društvo šteje udov: 47 mož, 34 fantov, 6 žen in 63 deklet. Dal Bog., da bi sč v teku leta število društvenikov potrojilo!
Fran. Kdo je kriv, da je deloma propad slovenska kmečka stranka pri občinskih volitvah? Največ mi sami. NI bilo skoro nobene agitacije, nobene organizaoije. Preveč smo si bili zvesti zmage, Eden naših odličnih pristašev je imel v žepa pooblastilo. Ko je nekega našega prisila vprašal, bi H volil, mn ta odgovori: »No bo treba“,. Veliko naših ljudi pa je ostalo doma. Nasprotniki sq prišli ?si! Veliko so pomagale laži nasprotnikov in pa njih zvijača.
Fram. Da no bo slovenski svet Pramčanov krivo sodil, naj dodamo naslednje podatke: Ob zadnji državnozborski volitvi je liberalna stranka dobila 17, naša pa 55» glasov. To je velikanska diferenca. In če še pripomnimo, da so viničarji in hlapei liberalnih mogotcev seve volili z liberalno stranko, je diferenca še večja. V celi fari je naša stranka dobila 264 glasov, liberalna pa samo 20.
Fram. Naši slovenski naprednjaki odgovarjajo na očitanje, da so se zvezali z narodnimi nasprotniki: „Mi ja moramo s temi gospodi skupno delati, to zahtevajo okolščine in občinske razmere“. Naprednjaki, slovensko ljudstvo pa pri tem ignorirate. Tedaj so vam ljubši nasprotniki, ki so po večini tujci, kakor domačini, Slovenci?! Kje se ste pa vi narodnosti nčili?
Umrla je dne 18. t. m. v Št. Lorencu ob južni žel. gospa Marija Rozman, roj. Gönitzer, soproga tamošnjega žel. predstojnika g. Rozmana, stara 24 let, po kratki bolezni. Pokojnica je bila doma v Spod. Dravograda. Njen mož je nevarno bolan v Hörgasu.
Pekel pri Poljčanah. Dika in kras naših posilinemcev B nče Belak bil je pred kratkem tožen od župana g. Karola Mahorič zaradi razžaljenja časti. Da bi ušel zasluženi „špeh-kamri* je pred sodnijo tako dolgo prosil g. župana, da mu
ie ta odpustil ter se zadovop s tem, da plača Binče vse stroške ter moli „Grevengo“ v „Marbarger Zeitung“. Protestantu Baumanu pa častitamo, da mu je dobrotljivost županova ohranila nepretrgano družbo dičnega Belaka!
Slov. Bistrioa. Mladeniška Zveza ima v nedeljo, dne
24.	jan. popoldne v hotelu Avstrija veselico z mnogovrstnim vzporedom, raznimi igrami, godbo itd. Ker je čisti dobiček namenjen izobraževalnemu društvu, se priöaktye velik obisk.
Sv. Urban nad Ptnjem. Gospodarsko in bralno društvo ima v nedeljo, dne 24. jan. svoj redni občni zbor z navadnim vzporedom popoldne po večernicah v bralni sobi. Po občnem zboru podučen govor. Prijatelji društva in izobrazbe, pridite v obilnem števila.
Skale pri Velenju, Na občnem zboru bralnega društva v Skalah, dne 11, t. m. je bil izvoljen za predsednika velč. g, Ivan Rotner, ki bo gotovo priskrbel društvu primernih prostorov* Tako se ne bo izpolnila 'želja nasprotnikov Ježovnikbve sorte, ki so se zlasti 'ob zadnjih burnih volitvah rotili, da bodo društvo (vničili, ker stoji trdno na katoliški podlagi ter so njeni udje odločni pristaši Rmečjke zveze ter nasprotniki liberalne stranke celjskih advokatov. Na občnem zboru se je za društvene naah)ene nabrala lepa svota 65 K, za katero se bo nabavilo lepo število koristnih knjig.
Rihtarovci. Kakor se je že zadnjič kratko poročalo, smo pri občinski volitvi dne 12, t. m. a posili-nemškim županom Kajdjčem ter z vsemi njegovimi podrepniki sijajno pomedli, Z raznimi mahinacijami in s politično sleparijo hoteli so se nasprotniki obdržati na površju; a ta račun sta jim prekrižala Zemljiči in Bratkovič, ki sta dan pred volitvijo bila osebno pri c. kr. okrajnem glavarju v Ljutomeru*, ga opozorila na nameravane nepostavnosti ter zahtevala k volitvi vladnega komisarja, lin res je prišel k volitvi sam gospod okrajni komisar, ki je imel z odstranjenjem raznih nepostavnosti precej opravka. Občina ni velika in je razdeljena lo na dva razreda. Dasi je bila cela vrsta naših volilcev v imeniku izpuščena ter so bili nekateri tudi napačno vpisani, so vendar dobili naši kandidati gg. Jak. Bratkovič, Fr. Štrakl, Ferdo Jurjovič, Al. Kolmanič kot odborniki, Jer. Rižnar in Ant. Fras kot nam, v II. razredu po 40—47. glasov. Nasprotniki 9—12 glasov. V I. razredu dobili so naši kandidati gg. J. Jurkovič, Ig. Ferenc, Mat. Šoštarič, Jakob Puhar kot odborniki, Martin Mlinarič in Al. Rotar kot namestnika po 6 glasov. Nasprotniki 4 glase. Z nasprotniki je volil tudi g. Rudolf Horvat, gostilničar pri Kapeli, kar si bode Slovencem treba zapomniti. Po izidu volitve bili so posili-Nemci strahovito poparjeni, zlasti sta si izlivala svojo jezo Kaj-dič in njegova „gospa“ nad Bratkovičem. Prepričani smo, da si novi odbor izbere iz svoje sredine na čelo občine moža, ki bode vestno skrbel za gospodarske in narodne koristi občine.
Gor. Radgonski okraj, sastop imel je dne 30. decembra 1908 plen. sejo, v katerej se je odobril za leto 1909 sledeči proračun:
Prispevek za ljndske šole.........................K	5035
za poljedelstvo in živinorejo....................„	400
za streljanja prod toči . .......................„	3000
za okrajne ubožce...............................  „	2600
požarnim hrambam ................................„	200
cestne podpore občinam............................ 1000
viničarski šoli v gor. Radgoni...................„	600
Za okrajne ceste:
(I. raz.) Radgone-Rogatec ....................K 4000
(II. raz.) Radenci—Kapela—Krabonoš .	.	.	.	„	1270
„	Ivanjci—Ljutomer........................„	1478
„	Ljutomer—Ptuj...........................„	514
„	Starešine!—Police.......................„	1190
„	Glaspah—Leitersdorf.....................„	294
„	Radgona—Ormož...........................„	1696
„	Biserjane ..............................„	210
preložitev ceste v Galušaku zavod strmega brega „ 2000
Za pokrije stroškov se bö pobiralo 20% okrfg. in 7% postavnih šolskih doklad.
Golavaboka pri Sloven j gradca. Predzadnjo nedeljo je imelo bralno društvo občni zbor. Že prej se je nekoč izrazil g. nadučitelj, da bi rad dobil društvo v svoje roke. Ker mora imeti povsod prvo besedo, pri županstvu, konkurenčnem odboru (kot poznavatelj je šel ogledovat viničarije, da bi se na lastne oči prepričal, ali je res popravila potrebna?!), krajnem šolskem svetu in Bog vedi, kje še vse, — nek meščan se je izrazil o pjera: Salamon je v Šmartno že vse drago, samo fajmošter še ni, — se je vsilit tudi pri zborovanja, da ga je vodil, saj so ga ščitili njegovi gojenci; gotovo so Že imeli toplo sobico pripravljeno, da bi bralno društvo prenesli, a nada jim je splavala po Mislinji, čeravno je malo vode. V odbor s« spravili samo 2. — Zadnjo nedeljo se je pa zbral odbor. Čeravno Šalamon ni bil v odboru, se je vendar moral udeležiti seje, njegova vroča kri mn ni dala prej miru. Ker smo mi mirne narave, smo ga pnstili, razpravljali smo o časopisih. Predno smo se za prvega odločili, že je zahteval „Narodni Dnevnik“, kar kričal je in se hudoval, ko so mu dragi oporekovali, na njegove besede: „Saj sem tudi jaz katoličan“, se je slišalo iz ozadja: katoličani gredo v nedeljo v cerkev, Vi pa niste bili, čeravno sta se služili dve maši že danes.“ Ker ni miroval, smo mu pokazali vrata, a prišel je nazaj in njegova gojenca (2 odbornika) sta morala takoj javiti svoj izstop. Ali_sta mogoče ta dva pod Salamonovo kuratelo? Ker toraj Šalamon nič ni opravil, je jel govoriti, da je volitev neveljavna. Kdo je pa vodil? če ne zna prav voditi, zakaj se pa vtika zraven. 8 dni je bila veljavna, ko smo ga pa kot „zaupnika naše napredne stranke“ kakoi seje odboru predstavil, zavrnili njega in njegov predlog, pa na enkrat ni veljavna!
Koroško.
Solo brez oken imenuje „Mir,“ po vsi pravici vi uvodniku zadnje številke (16. jan.) šolo na S t r o i n h Kakor so meščani slavnega: nemškega mesta Silile zidali rotovž brez oken in na tri vogle, tako je nemški dež. šolski svet koroški pozabil dati šoli strojhBki okno, skoz katero bi prihajala luč: namreč učni jezik. Lepi kalabrezi sede v koroškem c. kr. šolskem svetu; poslali so učitelja, a mu niso naročili v katerem jeziku naj poučuje. Nemškega jezika Strojnčani niso hoteli, slovenskega pa c. kr. šolski svet ni hotel dati. No, Barezay-ur je po ogrsko presekal ta „gordijski vozel“ (ali „knofi so prerezali knof“ bi rekli mi Korošci):	če nočete nemškega poučnega jezika,
vam pa sploh učnega jezika, ne damo; in 3 mesece pozneje ko je bil učitelj imenovan in bi imel že davno biti pouk v šoli, pricineal je Še-le slavni šolski svet abderitski, hočem reči šildski — a pardon, zopet sem se zmedel — koroški, hotel sem reči, z odlokom, da morajo biti okna v šoli slep a, pouk „utrakvističen“, to se pravi poučevati se mora v obeh! 'deželnih jezikih : v nemškem slabo, v slovenskem pa — nič. Po šildsko bi se to reklo: luč v ogljarSkih žaklih v šolo nositi, pravi „Mir“. „Mir“ kliče slovenske občine na delo, češ, naj „pometejo vendar enkrat s tako nespametno uravnanimi šolami. Žalibog nam „Mir“ ne pove pravega Sredstva, kako naj pometemo z nemšku-tarskimi nasilnicami. Mi pa spominjamo koroške Slovence na uspehe, ki so jih dosegli naši krepki gorski junaki v Karavankah, Čvrsti Selani, dobili so dobrega učitelja in dobro slovensko Šolo po — Šolarskem štrajku. Kako so dobili zdaj na enkrat češke šole po češki Nemčiji raztrešeni ICehi, ubogi, prezirani in zatirani, mnogoštevilni Češki delavci? Kako drugače, če ne z — šolarskim štrajkom. Zatorej slovenske občine koroške, vsi Slovenci koroški, zlasti pa očetje in matere v koroških mestih in trgih in na jezikovni meji, in očetje in matere slovenskih otrok po vsem Koroškem, pripravljajmo se na to, kar nam edino more pomagati, da dobimo slovenske Šole ne samo na kmetih, temveč celo po mestih — na Šolarski Štrajk! ,Ta bode vladi in vsemu nadutemu nemštvu že pokazal, da smo Slovenci na Koroškem še močni, da smo na svoji zemlji Še sami gospodarji. Živijo šolarska stavka !
Sveče. Tukajšnji gost Mih. Tolej je obdolžen, da je nekemu kmetu tu ukradel 10 K) in nekaj tobaka. Odvedli so ga k sodniji & Borovlje.
St. Vid. Železu, ministrstvo je dovolilo, da se zida železnica pd našega mesta na Triblje.
Ziljska Bistrica. Nek kmetski fant se je igral s flobertovko, ki je bila nabasana. Ranil se je tako nesrečno, da so ga morali odpeljati ,vi bolnišnico, kjer je že umrl. Kedaj se bo vendar enkrat prepovedalo prodajati mladini strelno orodje in sttrelivo?!
Bikštanj ob blaškem jezeru. V naši občini znašajo letošnje obč. doklade 14 % na davek, 1 K na hi piva, 3 K na hi žganja. Šolskih doklad je 58 % za Loče, 11 % za Malošče, 20 % za Brnieo, 35 % za št. Lenart. .
fcihpolje. Naši občini je dež. zbor privolil doklad 1 K na bi piva, 2 K na hi žgapja.
Milštat. Cestni odbor bode v javni dražbi dne 1. febr. oddal cestnih ravnanj za 377123 K.
Beljaška direkcija dri. železnic je določila sledeče premembe: Vstopil je v službo pri ravnat. R. Vozou kot strojni komisar; v Beljak na kolodvor je premeščen iz Ljubna aspirant O. Hostalek. Iz Lnžič pride za postaj enačelnika v Gostinje-Grad (Hofgasteid) asistent F. Hinterwirt, ad j unkt V. Laznik iz Brega (Hirt) v Böokstein, asistent K. V. Lnšin iz Tržiča na Staj. v Malinice, asistent Fr. Reich iz Vrat. v Kolbnico, adjnnkt J. Kuy iz Walda (Gomještaj.) v PoŽar-nico, postajni mojster J. Gruber iz Radmera na Most ob Bedi (MSllbrtlcken), posknšni postajni mojster A. Krodolf iz Svetne vasi na Zgornjo Belo, J. Bnxhandl postajni mojster v Beljaku v Klopice (Pluk), postajni mojster K. Hammersehmidt iz Frauenberga v Angertal, oficijal A. Aspöck iz Beljaka kot komerc. zastopnik v Spital.
Prodaje. Grad Kazaze pri Celovcu prodaja svoje njive, travnike in gozdove skup ali po drobnem. Več se zvč pri oskrbnika Koflerjn v Celovca na Beljaški cesti štev. KI. — Občina Htfttenberg prodpja 122 m® lesa za žago in lSfem4 lesa za celuloso. Ponudbe do 27. jan. na občino. — Dne
28.	jan bode pri okrajni sodniji v Celovca oddeL IV, soba 85. Ob 10 uri dop. po javni dražbi prodana hiša St. 2 v vrtni nlici v Št Ropreta pri Celovca. Cena 27.000 K, najniža ponudba 14.500 K. -— Na Tiholiči pri Porečah prodaja Jožef Dragašnik, pd. Benedik svoje dve posestvi za 9200 K.
Kotmara ves. Dopisnik „Bauernzeitunge“ se jezi nad dobro uspelo naše zborovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Posilinemčki so namreč napravili nemškutarsko zborovanje, da bi delali konkurenco našemu, a kmetje so jim pokazali — fige. Mine illae lacrimae!
Spod. Dravograd. Dne 15. jan. je bil pri obilni udeležbi pokopan tnkajšnji gostilničar K. Henke.
Černoče. V nedeljo dne 17. t. m. se je poročil gosp. Hlaučnik, uradnik pri J. Pernatu v Meži z gospieo Fanijo Kohlbacherjevo.
Beljak. Pri nas snujejo uradniki in uslužbenci društvo za skupno nakupovanje mesa. Dne 23. t. m. ob 8. zvečer bode to zadevno zborovanje v stari kazini.
St. Vid. („Mrzli semenj“) se je vršil dne 18. prosinca. Vreme je bilo lepo in Ijndij je prišlo mnogo. Cele svinje so se kupovale pridno po K 116 do 122 kila. Slanina se je prodajala po K 140 do l-54. Mesovje, kar ga je prišlo, se je vse prodalo. — Tudi na živinskem trgu je bila kupčija
jako živahna. Kupcev je bilo dosti iz Tirolskega, Solnograd-skega in Štajerskega. Konji so imeti tokrat jako visoko ceno. Voli so se kupovali po 65—70 K za metrski cent živi, krave iß junice pa po 44—50 K.
Društvene vesti. Celovško tamburaško društvo „Bisernica“ priredi dne 30. jan. pri „Zlatem studencu“ občni zbor.: — Izobraževalno društvo v St. Janžu v; Rožu ima dne 24. jan. pri Gašperju v Podsinji-vesi svoje mesečno zborovanje. — Izobraževalno društvo „Brda“ priredi dne 31. jan. v Grafenauerjevi gostilni v Veliki vasi pri Šmohorju igro „Kmet-He-rod.“ — V župnišču na Rudi zboruje dne 24. jan. izobraževalno društvo za Rudo in okolico.
St. Peter pri Velikovcu. Na sv. Treh kraljev dan nas je osrečeval naš prijatelj Sume j. Hotel je ustvariti nov „bauernlerajn“, a je grozno pogorel. Iz nemškutarskega zborovanja je nastalo slovensko zborovanje in glavno besedo je imel našinec, župan gre-binjski Ellersdorier. Poslanec Nagele je imel dober nos in dal je svojo odsotnost opravičiti.
Majzlica. Zadnjo soboto je pri nekem kmetu v Dolah pri Majzlici poprosil star berač prenočišča. Dali so mu večerjo in so mu postlali v hlevu. Tam iso ga našli zjutraj mrtvega. Ker ni imel nobene listine pri sebi, se ne ve, od kod in kdo da je bil.
Kolbnica. Od 21. do 23. se bodo preskušali vsi mostovi od Spitala do Maljnic. Crez vsak most bodo sč peljale.ia obstale na vsakem tri težke gorske lokomotive. — Dne 24. t. m. zboruje v Zg. Kolbnici šul-feräjnova podružnica.
St. Mohar. Društvo za odkup vžitninskega davka si je izvolilo za načelnika šmohorskega župana Ederja, za namestnika načelnika pa Mat. Burgerja iz Spod. Bele.
Velikovec. Ubogi Kronik! Rajni vladni svetnik Kronik je bil svoje dni tu okrajni predstojnik in je bil tudi častni meščan velikovški. Namesto venca na njegovo krsto pa je dala posilinemška občina 25 kron SGdmarkh Ubogi Kronik, ne obrni se v grobu.
Kotlje. Naše izobraževalno društvo je imelo minulo nedeljo 17. t. m. predstavo, ki se je nad vse izborno izvršila. Domači igralci so kaj izborno rešiti svojo nalogo v igri „Mlinar in njegova hči“. Udeležencev se je zbralo nepričakovano mnogo, tako da moramo že misliti na večje prostore. Pri nas se vidi veliki vpliv izobraževalnega društva! Snujte jih povsod, kjer jih še n'mate!
Beljak Naši občinski mogotci. „Kärntner Tagblatt“ poroča, da se je v zadnji seji beljaškega občinskega odbora konstatirah), da je obč. odb. Stage vzel občinske akte o vpeljavi električne razsvetljave in jih je posodil svojemu prijatelji Bacherju, ki je ob enem obč. odbornik in tudi podjetnik za inštalacijo te razsvetljave. Konstatiralo se je tudi, da je ta vse akte, rizbe in korespondence kopiral za napravo svoje ponudbe. Doznalo se je tudi, da je obč. odb. Bacher samolastno odprl priporočeno brzopismo ponujalea Bosza na elektrotehnično mestno pisarno. „Gospodu“ Bačheiju se je baje izreklo nezaupanje in se mn je namignilo, da naj izstopi iz odbora. Precej gnjiline je pač v našem ultrašene-rerijanskovsenemškem občinskem zastopa!
Bože*. Naš notar patentirani stidiharkoree Hans Winkler je 15. t. m. nastopil svojo slažbo v Slovenjgradeu. Na Koroškem so mu postala tla prevroča, ker naše trde roške bnče niso hotele pripoznavati njegovih nevenljivih zaslug. Izvolili so pri zadnjih obč. volitvah v Hi. in n. razreda same Slovence navzlic vsi südm. agitacyi, ko je prej bil odbor popolnoma nemški. Štajerski bratje glejte mu na prste! Pbžor V
• Svinec. Grof Nemkel je prepovedal pašo v svojih gozdih. Posestniki v Hüttenbergu, St. Janžu, Loljniku so hudo prizadeti, posebno pa delavci, ki nimajo lastne paše.
3t Peternjan. Kako so še omejeni neinškokoroški kmetje, kaže to, da je nek posestnik v Gšritu skril svojih 4Q0 K, ki jih je dobil za prodane vele, v starem zaboju. Tam so mn je zgrizle miši na drobne kosce.
Kranjsko.
Ljubljana. Na notico v naši 8. številki z dne 18. jan. inštalaterja Podbevška nam je poslal vodja plinarne g. drrj Senekovič popravek v tem, da ni bil Ometyeni Odpuščen od službe, ampak bit radi malomarnosti prestavljen z isto plačo k drugemu đčlu. Toliko resnici na ljubo.
Ljubljana. Državno pravdoištvo baje namerava proti odvetniškemu kandidatu dr. Žerjavd radi njegovega govora na protestnem shoda vbttiti tožbo.
Ljubljana. Matura iz slovenščine Ministrstvo je odredilo, da morajo abiturijentje utrakvističhih gimnazij, za katero je slovenščina kot materinščina obvezni učni jezik, poteg pismene mature iz nemščine napraviti tudi enak spis iz slovenščine.
Ljubljana. Mesto Ljubljana dobi kmalu tudi na vnanje čisto slovensko lice. Samoslovenski ulični napisi in hišne tablice, ki so naročene, bodo kmalu zgotovljene in pridejo
na Svoja mesta.
Imenovanje. Ministrstvo za javna dela je podelilo poslovodji na obrtno strokovni šoli v Ljubljani, Ivan Tavčarju naslov strokovnega učitelja.
Trata, v poljanski dolini se nahaja jarek, po katerem se odteka petrolej. Lansko leto so prvič zasledili izvirek petroleja, a letos se je jarek razširil in je poln pravega gorljivega petroleja.
Kupil posestvo. Grajšinsko posestvo Dol pri Ljubljani je kupil graščak Fr. Povše za svoto 70.000 K od dosedanjih posestnikov Fr. Fajdige in Fr. Bartola.
Žužemberk. Župnik Janez Zupančič iz Šmihela je padel v torek zvečer z vozom vred, v Krko. Voznik in konj ste ss rešila, župniks Zupančiča so pa drugi dan, to je.v sredo mrtvega potegnili iz vode. Pokojni župnik je bil rojen leta 1859 y Toplicah na Dolenjskem. Naj v miru počiva!
JPrimorje.
Trst. Premeščena sta c. kr. okrajni zdravnik dr. Avgust Gregorič iz Sežane v Trst in zdravstveni asistent dr. Ivan Verčon iz Trsta v Sežano.
Trst. Parnik „Dalmatia“ je pripeljal vse blago namenjeno za Smirno nazaj, ker bojkot še ni ponehal.
Trst. Semkaj je dospel parnik „Francesca“, iz Buenos Airesa v Južni Ameriki, Vkrcanih je imel od Buenos Airesa 260 potnikov. Med vračajočimi se je nahajal tudi neki M. Jovanovič, ki so ga pa že ob prihodu v Rio de Janeiro pogrešati. Najbrže je padel v morje, a ga ni nihče opazil.
Trst. Opekel se je triletni Alojzij Brišček z Opčin. Vsedel se je na ognjišču na razbeljeno lopato in dobil močne opekline.
Trst. Pred kavarno „Minerva“ na ulici Aquedotto so se sprli neki kvartopirci in se začeli pretepati. Pri tem so razbili več svetilk. Pozvani policaji so pretepače odvedli na inspektorat in jih niso preje izpustili, dokler niso povrnili storjene škode lastniku kavarne.
Trst. V noči od sobote na nedeljo je neznan tet odnesel iz mesarije Dominika Gallo 10 kapunov, 15 kil masti in še gotovine za 10 K.
Idersko. Posestnik Fr. Tratnik je bil obsojen na teden dni zapora, ker ni pustil posekati drevja, načetega od škodljivega mrčesa, kakor je zaukazala gozdna komisija.
Ladija brez ljudi. Parnik ogrsko-hrvaške družbe „Skadra“ je na svojem potovanja v Kotor našel 12 milj od kopnega oddaljeno ladijo, na kateri ni bilo nobenega živega bitja razun ene mačke. Ladija je imela naloženih polno drv raznih vrst. Odkod je ladija se še sedaj ne ve. Parnik jo je pripeljal v Trst.
Narod.no-obram bno delo.
Nemške, šulvereinske Šole na slovenskem Star jerju. Na slovenskem Štajerskem vzdržuje ^Schulver-ein“ 5 šol (Sevnica, Slatina, Šoštanj, Velenje in Hrastnik), podpira pa 8 šol (Brezno, Slow. Bistrica, Pragersko, Rogatec, Ljutomer, Vitanje, Vojnik in Laški trg). V Št. Lenartu v Slov. goricah se je ustanovila nova šola. Zdrževana sta Bila otroška vrtca v Ormožu in Slov. Bistrici, podpirani so bili v Brežicah, Marenbergu, Slov. Gradcu in Velenju. Nadalje je „Schulverein“ podpiral industrijsko golo v Radvanju pri Mariboru, „Studentenheima“ v Celju in Ptuju, plačeval je nagrado za verouk v Št. liju ter podpiral — deželno vinorejsko šolo v Mariboru. JudeŽevo podkupnino je prejemalo 9 učiteljev. — V teh feulverein-skih šolah so seveda z velike večine sami slovenski otroci, ki se jim godi tako, kakor se godi cvetlici, ki jo presadijo v tuja tla. Cvetlica usahne, otrokom pa vedno bolj usiha duh, ker jim manjkat oživljajoče rose materinskega jezika. Ne smemo se čfuditi, da te šole niso učilnice, temveč mučilnice, M poneumnjajo slovensko deco. Zato pa morajo slovenski otroci ven iz teh šol , naj nemški * Schulverein“ brani nemško decö!
Sulferajn na Štajerskem. V Gradcu misli napraviti šulferajn cel dan trajajočo veselico na ledu. — V Gradcu je nastala nova podružnica „bivših bur-šov.“ — Podružnica v Storeh pri Celju ima letos 106 članov, največ (seveda slovenskih prisiljenih!) delavcev. — Podpora se je dovolila dijaškemu domu in dekliškemu domu v Ptuju, prispevek kuhinji za šolarja (Suppenanstalt) v Ormožu. — Darovali so Stil-lerajnu: deželni odbor 400 K; občine: Celje 100 K (Slovenci, zakaj ne vložite ugovora kot davkoplačevalci?!), Lonč 10 K, Halendorf 20 K, Kindberg 20 K, St. Peter na Kam. 10 K ; ptujska hranilnica (od Slovenčev živečaSIT Kr Ä. Gartlčrnher* v flrnrimi
Slovencev živeča!) 50 K; A. Gartlgruber v Gradcu 42 K; dr. Hansel v Vildonu (za. odklonitev predsedniškega mesta pri podružnici, Slovenci posnemajmo!)
40 K; železničarji na Pragerskem kot Silvestrovo zbirko (Slovenci posnemajte!) 55 K; v nabiralniku nabral 1Ä. Blumauer v Röthelsfeihu 20 K; skupaj 767 K. — Na, Koroškem: V Celovcu pripravlja ženska podružnica veliko maskerado. — V Renvegu pod Kačbergpm je nastala pred nekimi meseci podružnica, ki šteje sedaj že 150 članov. (Kje je kaj takega v kaki slovenski gbrski vasici mogoče?) — Darovalci:
Omizje „pri Kroni“ v Špitalu kot ustanovnino 50 K.
Občini: Beijak 100 K, Weitensfeld 20 K. Iz nabiralnika v Vovbrah 20 K; skup 190 K. — Splošno delovanje: Nabiralnike so začeli nastavljati ne le samo gostilničarji in kavarnarji, nego tudi obrtniki in trgovci (Slovenci, kupujte le pri trgovcih, ki nabirajo za naša obrambna društva!): tako zadnje šulferajno-vo poročilo hvali brivca Becka na Dunaju, da je nastavil v svoji brivnici nabiralnik. Koledar šulferajn-ski je že sedaj ves razprodan. Pocfružnio ima šul-ferajn 1364, od teh 338 leta 1908 nastalih, in med temi 36 ženskih. V Kunevaltu na Moravskem je posilinemška občina naložila vsakemu občanu 2 v davka za Šulferajn in zbrala s tem 42 K 32 v. (Slovencem tudi posnemanja vredno!)
Südmarka na Štajerskem. Darila podružnic; St.Stefan nad Gradorino 16 81 K, Vitštanj 10 K, Liezen 17 K, Ligist 23-40 K1 Anger 6 72 K, Pomilica 12 K, Uncmarkt 24 51 K, Vrate-Jablanica 33 K, Veitsch (občina) 10; Marijino-celjsko pevsko društvo 36-20 K, Weßsnbach ob Tr. 404 K (!!!),
Mitterdorf ob Marici 4 50 K, Judendorf-S'ražilo 10 K, Obitelj Lešnikova v Košaku pri Mariboru 2-26 K. — Iz nabiralnikov: Mürzzuschlag 63-66 K (!!), Gomilica ,15'34 K,
Anger 45-23 K (!) Lonč 41-09 K .(!), Tunovice pri Ljubnem 52-30 K (!!), Špilfeld 49 K (!!), Judeudorf-Stražilo 25 K.
^____^	..... ■Ill, ' lli
—	Veselice : v Gomilici 39-19 K, Mürzzuschlag 32-50 K. — Ustenovniki: Kvodlibetaši v Ormožu 50 K; kot ustanovnino je poslala tudi podružnica Šmihel ob Lab. na Koroškem čisti dobiček svoje Silvestrove veselice 50 K. — tolovenoi nabirajmo pridno za obrambna društva, ako hočemo s siidmarko in šslferajnom uspešno tekmovati.
Südmarka na Koroškem. Grajfenporška podružnica se je podvojila v letu 1908 od 48 na 100 članov. — Darovali so za südmarko; tepežkarji (šapalei) v Sovodju 59 36 K, namesto venca pok. Dr. Eggerju šentpaternjanski prijatelji 50 K, prijatelji v Selčah 20 K; iz nabiralnikov: na Vratah 36 K, v Svinca 10 31 K, v Zgornjem Obdrevju 69 86 K, v st. Pavlu 26 76 K. Veselica na Brdu pri ttmo-hoiju 10 K. Ustenovniki: Kvodlibet. v Trgu 50 K; omizje pri Kroni v Špitalu 50 K. — Podružnica Spodnje-Krška je poslala kot dar občine „für das deutsche Kind“ k cesarjevemu jubileju 150 K! Kje so slovenske občine kaj dale za slovenske otroke na Štajerskih in Koroških jezikovnih mejah? Ali ste že slišali, da bi naši tarokaši ali durakaši ati šnopslarji dali toliko za obrambne namene, ko kvodlibet. v Trga?! — Občina Beljak je tudi dala 40 K.
Koga branijo nemška društva? Drastično jelo. zopet pokazal novi nemški otroški vrtec v Vojniku. Ker je namreč tukaj nepotrebna nemška šola začela vedno hujše hirati na pomanjkanju krvi, to je učencev, je „ Schulverein “ sklenil, mu za zadosten pritok krvi skrbeti e tem, da je ustanovil ponemčevalnico tistih nežnih otročičev, ki Še ne hodijo v Solo. Za novoustanovljeni otroški vrtec so seveda na vse kriplje agitirali med slovenskim ljudstvom. In res se je 38 slovenskih starišev dalo preslepiti, da pošiljajo svoje otroke v nemški otroški vrtec; nemška pa feta samo 2 (reci dva,). Koga torej obranbujeta nemški društvi „Schulverein“ in „Südmarka“. Od slovenske nespameti žanje nemška obramba svoje uspehe. Čuditi pa se tudi moramo, da se tamošnji rodoljubi niso postavili bolj v bran. Saj je Vojnik tako blizu Celja, glavnega taborišča Narodne stranke, kjer se baje nahaja najčistejša kristalizacija rodoljubja in kjer je baje tudi največja odbojna sila proti nemški ekspahziv-nosti.
Koroška. Prva skrb misijonarjev v pokrajinah divjih narodov je, da ustanovijo šole ha podlagi maternega jezika dotičnih divjakov, ker vedo, da je vsako drugo delovanje brezuspešno. In ti velmožje dosežejo uspehe ne samo v verskem, ampak ob enem v kulturnem oziru, in širši svet jih občuduje, jih hvali in jim je hvaležen za to. Pri nas na Koroškem pa? Ja, pri nas se mora pišče nemško učiti, če ne bi bilo preveč modro in bi preveč krme našlo in požrlo in „nemškutarji ne bi mogli doplačati piščancev.“ Vendar šalo ob stran! Četudi se v njej zrcali žalostna, gola resnica: Slovenci ob mejah naj ostanejo neumni, ida se jih more potem tem ložje izkoriščati. Značilen za to dejstvo je napis na spominski plošči v vestibilu nove šole v Smartnu ob Porečah:
„Deutsch an Sprache und Schrift, was ich ohne Euch wäre, ich weiß es nicht; aber mir grauet, geh’ ich, was ohne Euch Hundert und Tausende sind.“ Kdo je tako gorostasnost zadolžil, ne vem, ali to vem, da se naši vladajoči Stranki hlače tresejo („grauet“) pred tistimi, ki so zavedni, izobraženi Slovenci, ne pa samo „deutsch an Sprache und Schritt“, sicer pa brezznačajneži!
„Slovenisch an Sprache und Sohrift, nein, bei Gott! Ansonst wird unsere Herrlichkeit hin. Slovene sei brav und bleib’ Idiot; denn: deine Bildung wär’ uns zum Ruin!“
A la Hans Sachs, sicer pa gola resnica. Osem let. hodijo pri nas otroci v šolo in pridejo iz šole — popolni idiotje, neumneži. In potem pri vojakih: win-discher Tost, Tölpel, Esel, Ochs, Schwerenöther, Millionenkreuzdonnerwetter, so saudumm, windisetie Kanalje, Schwein, Sau, Kamel in kar je še kaj lepega. — Gospod neakademično izobraženi Benda, recite štirikrat: O Bog, jaz nisem zmožen koroških šol na Slovenskem inšpicirati, ker vendar nisem žavsem Idiot. Kdo vendar največ pripomore do takih) , razmer? C. kr. ponemčevalne šolske oblasti in Südniar-ka in Sohulverein. Na vsaki novi ali novopoprayljeni šoli je pri nas nabit napis:	„Errichtet mit Unter-
stützung des deutschen Schulvereines“ (Postavljena s podporo nemškega Sulferajna). 5.000 -10.0(H) kron posodi društvo brezobrestno pod pogojem, da šola dela v nemškem smislu. Slovenci plačujejo kapital tn ga morebiti plačajo dokladnim potom; potem naj šola postane utrakvistična ali slovenska: hop! „Naš pogoj se je prelomil, plačajte obresti in zamudne obresti!“ — In Nemec ima vsestranski profil in p.a. mirno'vest. Šolsko leto beži; otrok v šoli sedi; zna, kar učitelj uči; če ve, kaj zna ? Ne!! Ali nadzorniki so po slovenskem Koroškem najbolj zadovoljni. Slovenski otroci So nadarjeni; zapomnijo si tudi to, česar ne razumejo. Učitelj jih „dresira.“ Najboljše si za inšpekcijo zapomni in ti so njegovi naviti „avtomati. Treba samo sprožiti prvo besedo in potem gre avtomatično brezumno, ne pa človeško razumno: „Einmal eins ist eins, — Es war einmal ein Gral . - - uu*.
—	Bravo!	.	;
Učitelj je torej izvrstna moč in Südmarka g<-honorira po višjem priporočilu! In učitelj gre y go-
lipUlUbUU.	-- .	pöd
stilno in pije; saj so nezasluženi da so tudi pri nasMzjeme ^t"^^vrane ter jajo svojega pre,p^niališ^e Na Koroškem imamo ÄS’ Ärotmki . nami vedno
celo leto pust, ker
saEE&gssaig

nore« brijejoin je poduk na naših šolah pust, ksokor puščava Sahara; Resnim v preudarek, zapeljanim v poboljšanje, • slepcem v spregled in umobolnim v spametovanje. ■	•	‘
Razgled po sveta.
'Prijet VÖhUB. V Vichy na Francoskem so prijeli- mladega človeka, katerega sumijo, da je prodal nekemu nemškemu admiralu načrte vojnih ladij in arzenala v Toulonu.
Izbruh vulkana na Filipinih. V provinciji Tayabos na otoku Luzon je pričel bljuvati ognjenik Lagnas. Napravil je ogromno škode. Žetev je popolnoma vnioena. Pota in ceste so nepristopne. Ljudstvo se je moglo še rešiti, ker je čulo že prej podzemeljsko bobnenje in je zbežalo na prosto.
i V Parizu js umrl edini sin znanega francoskega kemika Pasteurja v starosti 57. let.	.
Iz harema je ušla. Prejšnji poveljnik carigrajski Sad-ed-Din paša je ugrabil pred letom dve mladi sesiri. Eno je obdržal pri sebi, drugo je pa podaril sultanu. Ko je pa sultan proglasil ustavo, je tudi zmanjšal svoj harem. Od-• pustil je pri tem tudi omenjeno dekle. Ta'je hotela sedaj rešiti-*e tudi sestro in je šla ponjo. Ali pri begu jih je-Mr safil'Sad-ed-Din-paša, ju dal zvezati, mučiti in zapreti, la ; stvar je prišla v javnost in sedaj so pričele odlične turške gospe odločno agitacijo, da parlament prinese zakonsko osnovo, po kateri je turškim ženam zajamčena svoboda..
-	:	Tožen amerikanski Časopis. Proti amerikanskemu časo-
pisu eWorld“ je dvignil državni odvetnik tožbo zaradi žaljenja predsednika RossevClta. Več časnikarjev je bilo že zaslišanih v tej zadevi. Omenjeni časnik je namreč pisal, da je Roosevelt izrabil svoj položaj pri gradnji panamskega kar nala v osebno korist.
Vlaka Sta trčila v Denveru (Colorado) na postaji Greenhoussprinsa. Mrtvih je 22 oseb, 40 pa je ranjenih.
Rodbinska drama. V Gross-Lichterfeldu pri Berolinu se je odigrala žalostna rodbinska drama. Ćrevljar Braun je zastrupil sebe in svoja dva sinova v starosti tretjega in petega leta. Vzrok čina so nepovoljne denarne razmere.
V	Saragozi je razneslo kotel v kemični tovarni in pri tem usmrtilo dva delavca, težko ranjeni so 4 delavci in poslovodja. Usmrčena delavca je na kosce raztrgalo, tako močna je bila eksplozija.
V	Petrogradu se je ustrelil perzijski princ šah Khan, ker je moral odložiti čast polkovnika radi raznih afer.
Volkovi na Hrvaškem. V okolici sela Dobroselo na Hrvaškem se je pojavila velika množina sestradanih volkov. Vdrli so v staje in napravili mnogo škode med drobnico. Nekemu seljaku v Dobroselu so v eni noči raztrgali do 50 ovac: Ljudje so jako prestrašeni in se ne upajo na prosto. Oblasti so napravile veliko gonjo proti volkovom.
Ogenj V gledišču. V Budimpešti je nastal med predstavo v narodnem gledališču ogenj na odru. Ljudstvo je, ko je zapazilo ogenj ostalo mirno in se v popolnem redu odstranilo iz gledališča. Škoda na kulisah je precej velika.
železniška nesreča. Trčila sta blizo Duhcova na Češkem dva vlaka vkup, pri tem sta bila usmrčena dva potnika, a vlakovodja, kuijač in 4 potniki so težko ranjeni. Več oseb je zadobilo lahke poškodbe.
Gibanje med klobučarji. Med klobučarji v New-Yorku se je pričelo neko gibanje proti tovarnarjem. Nad 15.000 Mobučarskih delavcev je sklenilo stopiti v štrajk, ker jim tovarnarji ne puste na svojih izdelkih rabiti zaščitni znak klobučarske zveze»
Strašna OSTSta. v Caltabelloti je bil dopisnik časopisa „Giornale di Šicilia“ Rizzuti priobčil članke, v katerih ostro napada oblasti, da ne preprečijo početje brigantov, kakor bi morale. To je razbojnike tako razljutilo, da so ponoči napadli Rizzntijevo hišo in dopisnika do smrti zabodli.
Odlikovanje Hrvata v Ameriki. Nortwestera University eno najstarejših vseučilišč v Ameriki, na katerem so najbolj izurjeni zdravniki novega sveta, je imenovalo dr. Antona Biankinija zdravnika v Chikago, docentom kirurgije.
Koliko goveje živine je na zemlji ? Neki časnikar je zračuual, koliko je goveje živine na zemlji. Po njegovi statistiki se je največ nahaja v severni Ameriki in sicer 66.86 milijonov, v Argentiniji 21, na Nizozemskem 17, na Ruskem 42 2, v vzhodni Indiji 52, v Nemčiji 19-3, na Francoskem 143, v Avstro-Orgrski 16, v Avstraliji 8 34, v Italiji 5, na Rumunskem 2 59, v Bulgariji 18, v Švici 1-4, v Kaplandiji 1*9, na Angležkem 11-7 in v Belgiji pa 1 milijo« gtav.
Zločinci na avtomobilu. „Journal“ poroča iz Poitiersa, da sta se pripeljala nekega večera dva avtomobilista v Sa-viggu ter tam oddala tamošnjemu gostilničarju precej velik kovčeg, da naj ga shrani. Gostilničarju se je to zdelo zelo sumljivo in je obvestil orožnike o tem. Ti so odprii kovčeg in našli v njem skritega človeka z bodalom iu samokresom oboroženega. Vse tri so takoj prijeli in zapili.
Prepoved opije. V francoskem mestu Toulonu so zaplenili velike množine opija. Dobili so tudi popis vseh ku-povalcev opija, med katerimi se nahaja dosti pomorskih častnikov.
Narodno gospodarstvo.
Interpelacija poslanca, dr. Korošca in tovari-., šev na gospoda voditelja justičnega ministrstva: C. kr. državno pravdništvo v Mariboru je zaplenilo 8. Štev. „Straže“ od dne 18. t. m. radi naslednje notice:
Podpirajmo slovensko obrti Poroča se nam,
da tovarna sveč, mila itd. Seemann na Glincah pri Ljubljani pošilja duhovnikom slovenske priporočilne listke, v katerih se hvalijo Seemannove sveče. Tega prav nič ne zamejimo gospodu; Seemannu, ker po-
.'•'•it f ' C
■	'štena reklama je vsakomur ciovoljenn. jfoda kot slo-V-. venski list pa moramo; opozoriti slovenske- ur tudi hrvaške duhovnike, da je-na;- Slpvenskenr mnogo slovenskih svečarjev, kar.ipa gospod Seemann ni. Med
•tem ko Nemec Seeipann dela skoro izključno s slovenskim denarjem^, se slovenski- s veča rji, razun par . izjem,' ne'morejo dvigniti. * Naj naštejemo, tu slovenske svečarje,“ kolikor so. rian^ znani. V:. Kranju sta dve'tvrdki:	Windischer in Sink; v Kamniku dve:
■	Stele in Ahčin; ■ v Kandiji . pri p Novem mestu je tvrdka Mura; d Novem mestu- je -druga tvrdka Murn; r v Gorici je, kolikor nam je znano, najboljša Slovenska, tovarna sveč, Kopačv Ljubljani pa O. Dolenc. V Ljubljani je poleg drugih še večja sve-čarnica Supevc, katere lastnik je Nemec g. Perles, k-i je poleg nemškega poln- tudi svobodomiselnega duha. Prosimo, da se te vrstice upoštevajo!
Ker v teh vrsticah ne najdemo ilič kaznjivega, vprašamo: Je-li justičho ministrstvo pripravljeno storiti potrebne korake, da bodo v bodoče izostale take neosnovane zaplembe?	•
Dunaj, dne 20. januarja 1909.
Podpisi.
Avstrijska agrarna politika.
Avstrija igra nehvaležno in nečastno ulogo, da caplja povsod in v vsem za Nemčijo. To velja zlasti, kar se tiče narodno-gospodarske politike. Kar so naredili v Nemčiji pred 10, 20 leti, to stori potem naša vlada žalibog še le tedaj, ko je navadno že prepozno ali pa vsaj tako pozno, da se ne more dalje ustavljati toku časa. V Nemčiji se je že davno pisalo o agrarnem vprašanju in o agrarni politiki, vlada je to uvaževala in se je ravnala po tem. Naši vladi se takrat še ni niti sanjalo,- da je sploh agrarno vprašanje. .
Naši vseučiliški profesorji za narodno gospodarstvo niso nič boljši. Navadno se Izgubljajo v meglenih teorijah, za realne potrebe ( pa nimajo mnogo smisla, ker so večinoma ali plemenitaši ali Židje. Omenjam samo, da so nemški profesorji, n., pr. Bücher, boljše poučeni o gospodarskih razmerah v Avstriji, posebno o našem slovanskem jugu, ko dunajski profesorji. Le tako si moremo razlagati, zakaj še sedaj nimamo sistematičnega dela v avstrijskem zadružništvu, zakaj je vsa naša agrarna literatura tako uboga, cfa do zadnjega časa nismo imeli večje in dobre knjige o avstrijski agrarni politiki.
To delo je: „Österreichs Agrarpolitik seit der Grundentlastung", spisal dr. Walter Schiff. V tej znameniti knjigi je nabrano toliko gradiva o avstrijskem agrarnem vprašanju in o naši agrarni politiki, da je za vsakega agrarca neobhodno potrebno, da preštudira in pozna to knjigo. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
V prvem zvezku razpravlja dr. Schiff o politiki deželne kulture, o uravnavi gozdnih in pašnih služnosti ali servitut, o skupnih zemljiščih (gmajnah), o komasaciji ali zlaganju zemljišč in o melijoracijah. Drugi zvezek obsega preosnovo posestnega in kreditnega prava, tretji pa agrarnopolitične težnje po zboljšanju kmetijstva, ki je posebno vsled padanja cen poljskih pridelkov in vsled prevelikih dolgov toko nazadovalo.
Pri has ne bi smelo biti izobraženega ičloveka, ki se vsaj količaj zanima za agrarno vprašanje, da ne bi poznal te knjige. Saj'je ravno agrarno vprašanje za nas tako pereče. Mi Slovenci smo v veliki večini kmečki narod. Naša industrija je še-le takorekoč v povojih in tudi naša trgovina ni bogve kako vzorna in na visoki stopinji. Vse toži, da se mu slabo godi: trgovec, obrtnik in poljedelec. Popolnoma umljivo! Kjer je kmečki stan slab, tam ne more uspevati niti obrt, niti trgovina, vsaj pri nas ne, , kjer ima trgovina in obrt največ odjemalcev t v kmečkih krogih. Tuj kapital nas ubija in spodriva naše ljudstvo z naših lastnih tal. In zakaj ? Ker smo gospodarsko slabši, ko naši narodni nasprotniki.
Ako torej hočemo, da bo naš narodni boj res uspešen, ako hočemo zajeziti izseljevanje našega ljudstva v tujino, v Nemčijo in Ameriko, in prodiranje nemštva proti jugu, ni drugega sredstva, kakor . gospodarska osamosvoja slovenskega ljudstva, v prvi vrsti kmečkega stanu, ki je temelj našega naroda. Za gospodarsko in kulturno povzdigo našega kmečkega stanu se moramo boriti z vsemi sredstvi, pred vsem pa moramo stremiti za tem, da se gospodarska izobrazba in zadružna organizacija razširi med najširše kroge našega ljudstva. V samopomoči je rešitev kmečkega stanu.
Gostilno v Narodnem domu v Maribora ste jako povzdignili gospodični Leon, odkar je &el spat slavni konzorcij. Vina se dobe raznovrstna, pivo vedno sveže, kuhinja priprosta in jedi nad vse okusne. Dobra postrežba je pridobila v kratkem času mnogo gostov, da so sedaj veliki prostori, ki so bili prej vedno prazni, natlačeno polni. Priporočamo gostilno zlasti č. duhovščini, kmetom in vsem, ki prihajajo v Maribor, najtopleje.
Vnanja trgovina Avstro-Ogrske. Iz statističnega izvestja c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju zajemamo sledeče podatke. V mesecu listopadu 1908 je iznašal izvoz 215.1 mil. kron (— 8.2 mil. kron listopada 1907), a izvoz 198.4 mil. kron (—36.6 mil. kron). Od prosinca do listopada 1908 je znašal uvoz 2306.7 mil. kron (— 85 mil. v isti dobi prošloga leta), a izvoz 21316 mil, kron j— 77.1 mil.). Trgovinska bilanca znaša torej od 1. prosinca do 30. listopada
■ 1908 pasive 175 milijonov. kron, proti pasivu .1? mjl. kron v istem času prošlega leta 1907.	.....	, H
Žitna borza Budimpešta. Termin.' Pšenica ža april 12.67, za oktober 10.79, rž za april 9.97': koruza za maj 7.23; oves za april 8.49 (za 50 kg).
Stanje setev na Ogrskem. Stenje je žeto povoljno, Nežne, posebno bolj zgodne iu močnejše setve so prav dobro obvarovane .pod sneženo odejo. Poznejše setve so bolj na slabših, ker ne morejo uspevati in kaliti pod snegom. Deževno-vreme zadnjega Čaša lahko napravi mnogo škode, ker bode najbrže potem pomrznilo, kar bo v posebno Škodo rastlinam.
Tom asova žlindra je postala dražja. Vsled sDbej&ih knpčijskih razmer, zlasti na Nemškem, je zna too padlo, izdelovanje železa iz rude, ki ima fosforovo kislino v Sebi, zato se prideluje tudi manj Tomasove žlindre. Tvoraioe za Tomasovo žlindro, ki so vse med seboj zvezane izkoriščajo ta položaj in so zvišale ceno kilogramskemu odstotka'ža leto 1909 za 2'/s v, toraj bo 16 °/n žlindra za 40 v, 18 a/°
46 v, 20 #/0 pa za 50 v pri 100 kg dražja. Interesentom bo torej letos bolj trda šla za Tomasovo žlindro, ker jo bodo dalo tvornice manj na razpolago.
Književnost in umetnost.
Društveni koledarček za 1. 1909. lzdhla: S. K»
S.	Z. v Ljubljani. (Tudi letošnja izdaja društvenega koledarčka je zelo lične zunanjosti. Izmed vsebine nas najbolj' zanima število članic štajerske S. K. S. Z., ima namreč v koledarčku.zaznamovana. 104 društva, ki so Se pomnožila v zadnjem času že na 107. Razim seznama društev posameznih „Zvez“ se nahaja še poročilo o občnem zboru, (vseh „Zvez“ v Sfcpiji-loki dne 26. Julija in poslovnik za telovadne odseke. Želeti bi bilo, da bi pri sestavi „koledarčka“ sodelovale vse S. K. S. Z. ter v njem na kratko priobčevale poročila o svojem letnem delovanju, svoje programe in načrte, po katerih hočejo-nadalje ’delovati. Posamezne S. K. S. Z. bi gotovo z veseljem podale svoja letna poročila. Dalje bi se naj pustil prostor članku o obmejnem delu, katero moralo vse S. K. S. Z. posebno uvaže vati. Upamo, da se bo slavna S. K.
S.	Z. v Ljubljani pri prihodnji izdaji „Društvenega koledarčka“ na to ozirala. Se-le potem bo postal pravi „Društveni koledarček“. Cena koledarčku znašal krono in ga toplo priporočamo.
Sveti oče Pij X. Ob radostnem jubileju papeževe zlat»’ sv. maše 1858—1908 slovenski mladini podal Salezlj. To je ponatis lepega članka, ki ga je lani prinesel „Naš Dom“. Lično knjižico krasi jako lepa slika sv. očeta Pija X, Ker je to edino delce, ki je o Piju ,X. spisano v slovenskem jeziku, za to bi naj vsakdo segel po njem. Posebno primerno je darilo za mladino. Cena je kar mogoče nizka, namreč 20 v ža izvod. Gospodom katehetom, ki jih naročijo po 100 iztisov, damo primeren popust. Naročila se naj pošiljajo na Uredništvo „Naš Dom“ v Mariboru.
BC* „Širite Stražo**!
Najnovejše vesti.
Državni Zbor. Vlada je vložila predlog za italijansko univerzo na Dunaju. Slovenci so sicer zadovoljni, ker se je za sedež designiral Dunaj, nezadovoljni pa so, ker se istočasno ni vložil predlog za slovensko vseučilišče. Vsled tega so protestirali, da se predlog brez prvega čitanja izroči bad-getnemu odseku. — Češko-nemško pogajanja se ne bodo vršila, ker,Nemci zahtevajo, da se prej uredijo razmere pri praški poštni direkciji.
Radgona. Okrajna sodnija v Radgoni je odbila tožbo dr. Benkoviča, ker je bila spisana v slovenskem jezika. Dr. Benkovič je vložil pritožbo na deželno sodišče v Graden. Dosedaj še naši odvetniki niso vlagali v Radgoni slovenskih
vlog-
Dunaj. Klub slovenskih, hrvaških, katoliško-čeških in starorusinskih poslancev se bo imenoval: slovanski centrum.
Celjski Nemec v konkurzu K. Almoslechner, juvelir in uran, je prišel v kohkurz» Kot vzrok navaja bojkot Slovencev. Tucfi n j egov o n: ži nsko življenje; je v konkurzu. Žena mu je.ušla z otroci, on sam jo je popihal po svetu.
Celjski S tiger je dal za Herzmanovo hišo na glavnem trgu štev. 3 120.000 K.
Kdor
Kdor
Kdor
Kdor
hoče prodati ali kupiti kako posestvo;
hoče prevzeti ali oddati kako posestvo, hišo, obrt itd. v najem;
želi dobiti kako službo kot oskrbnik, šafar ali majar, strežnik, sluga, hlapec, viničar, gospodinjo, kuharico, hišno ali deklo, ali pa najeti strežnike, služabnike in obrtne delavce vseh strok;
hoče prodajati ali kupiti stvan in različne potrebščine, naj to naznanja v Uprav. »S t r a t e*.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratoem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarj e v. Drngače se ne odgovori.
Posestvo Z lepi“ sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno sa 2400 E. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik,	31
Učenke za damsko krojaštvo se sprejme v Mariboru, Sckillerstr. 6, II. nadstropje,	32
Kapi ..Wertheimerico“, ki je bila že v rabi. Župnijsko predstojništvo na Bizeljskem.	80
Pohištvo
v veliki zalogi, kakor tudi žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. u
Franc Pleteršek
Maribor, Koroška cesta 10.
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Kdo kupi jako poceni
12 kom. ovratnikov 12 „ manšet.
12 „ naprsnikov 6 „ žepnik robcev I par finih črevijov
vse samo za 6 X.
Nengajajočim se vrne denar ~~ če se vrne predmet
Brata Rieser
Krakov.
29
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v ÜAR9BORU, župnijskaulica st. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Cerkveni slikar
I Čez 1000 polovnjakov
izvrstnega novega vina ^ Peter Markovič ^
akadem. slikat* v Rožeku na Koroškem
se še da kupiti pri Sv. Petra niže Maribora. Kupci pridite sami poskušat v kleti k kmetom! Od marib. kolodvora je peš samo */4 ure, z vozom 20 minut.
Posreduje „Hranilnica in posojilnica“ pri Sv. Petru niže Maribora. Kupci obrnite se na „Hranilnico .in posojilnico“ ter jej naznanite dan in uro svojega prihoda.
33	Načelstvo.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnijje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ufa debelo.	Ha drobno.
dykiiVsirVsirVsirVssvBirVhrVwVhrVewVlHnfbsVsnVInrYurVwvwVeeVlieVedVm
^voji lt svojim!	^
Urar, očalar in zlatar
Frai\jo Bureš
Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
& Popravila se točno in hitro izvršujejo. &
55	86 priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov.
^ občiostvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, vr posebno altarnih in bandemih slik, križevih po-tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja-** ko stanovitnih barvah \ slikam zdaj v zimskem u času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj-55 ša dela, popravljam tudi umetniške stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj ▼ za večja dela: za slikanje cerkva v različnih Y slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence
55 55 55 55 55 55 55 55 23 55
%
Kupujte manufakturno blago v stari trgovini
%
Jože Ulaga
Tegethof-ova cesta x 8s štev. 21. X X
Svečar in medičar
Jožef Dufek, maejboe
#	Wl V Viktringhofova ul. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
Za nakup priporočamo tvrdko
.	_____	.	mr
M. E. Sepe©, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	7
8 jJP jjPjJP	rfHPH»jjg
Slovenci!
Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovini, kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska kiša na drobno in debelo
R Stermecki, Celje
OC* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti ■ povzetja in čez K 20 — franko po avstro-ogrskib deželah.	i
'Sj-- I
Zastonj
se f ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv, Cirila v Mariboru.

se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.
•mm

S& ft j	- ;
aaiifi
—■
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence 12 ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri :: bolnikih’ in križe viseče za steno. :
• p p
O
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zsatlnuigfa z neomejeno zavezo
▼ »«“■*"< hiši: „Hotel pri helem volu“ (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje
I
r
HOTEL
„Pri belem voin“
obrestuje
vafiko gostilno • *
ujce po jako nizkih conah
♦ *
ir hiši
* •
m točno postrežbo.
branila« vloge po 41/«*/* brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge m jih obreetaje nepretrgoma. Sprejema vloge tadi no tekoči raČBB in jih obresfcge od dne vložitve do dne vzdiga. V »vrbo varčevanja v malih zneskih daje rionškom
domače nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvekvat Hijmagj 4 K.
posojuje
na Mstljitta po 5®/e do 51/2°/0, ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit ped ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v svojo lan proti povrnitvi malenkoataäi gotovih stroškov. Prošnje in listina m vknjižba dela brezplačno, stranka plaža k kolska
Zet vrplatöftlat po pošti mm dnjgjo sssaaSosaj
Uradni dam vsak torek in
ess Vmsji ii nje se sprojeauo rat tas, mm prusiSe i

l£
etak dopoldne.
od a—H ter ßl 3—i. m
dpOOOC Restavracija XXXX^
Mar
arodni dom
v Mariboru.
Pohištvo
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno keglijšče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,0brtni zadrugi mizarskih mojstrov,
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
0 IzdeMelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti dnhovsčini za naročila različnih moštrane, kelihov, eiborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojini!	Svoji k svojim!
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
i Franc Podgoršek 1
I bandažist ln rokavlčar, 21 jjjj
X Maribor, Grajska ulica št8V, 7 *
š se priporoča cenj. občinstvu v izde- š jj lovanje vsakovrstnih bandaž in rokavic. g
H Popravila se točno izpolnijo. ^
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Najlenše in najcenejše razglednice
dobijo trgovci in drugi odjemalci	TlfFfllfä	Jjjrn	¥|hŽ|h||l
v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1 _	f
ima veliko zalogo vsek vrsi
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice št. 4.
IidelovBBje pletenin aa stroju in sicer: nogavice, hlnse, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
Jlaročife „Stražo“!
letijskih strojev
in se gospodarjem posebno priporoča. =
V zalogi so mlatilnice, slamnoreznice. repo-reznice, mlini za jabolke, žitne čistilnice, trobilni mlini — Podpisani Vam preskrbi tudi vse druge stroje, ki so potrebni pri kmetijstvu, tudi motorje, sesalke in tudi vsa popravila.
Zastopnik: Vekoslav Muhič v Ptuju.
Spod	nješt	taji	irska ljudska posojilnica v i ronifttmvaetfl varlnma y nnnmAinnn vavan	Baritoni,
Grajski tr j 5».:			2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).	
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron
Hranilne vloge
86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: v a d n e po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po
na-po 41/*.
Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jalija vsakega lete. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganj« po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (ček konto 97.078). Rentni davek plača posojilnimi sama
posojil« so dajejo
to članom in sie«: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/«%, na vknjižbo sploh po &♦/<>, na
Äin poroStvo po &Vis/« *n 1111 <»ebni 9 6#/?- Nadalje izposojale na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last poti povrnitvi gotovih Btročkov, ki pa nikdar ne presegajo
7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica
‘a plača to Vid«*«
brezplačno, stranka
Uradno uro
i

so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemti praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila sc dajejo
m prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8—12.
dopoldne in od 2.—&• popoldne. 6
P<hm jUalra i»a I»8I ve r»«| < *•»* mmmtm hranil«. aaUrslalh«,
Zaloiaik in isdaiatalj: Koasonij >«i'.
Odgovorni ortdaik: Viktor CmiH,
Tisk tiskan« rr. Cirila v Maribora.