Uredništvo in itprsvništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. IMnina listu: Celo leto . . Pol leta . . Četrt leta . . Mesečno . . 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, Št 10. Maribor, dne 22. januarja 1909. Letnik I. Kako naj je z nemščino v naših ljudskih šolah? V članku „Čudni ljudje smo“ smo dokazali, da se osnovna, posebe ljudskošolska izobrazba da prisvojiti le potom materinščine; pokazali smo tudi na. razsodbo upravnega sodišča, po koji tuj jezik v ljudski šoli ne sme biti učni jezik, ter končno naše ljudstvo pozvali, naj se izkorišča navedenega odloka, če hoče, da mu drage ljudske šole ne bodo še v škodo. Danes hočemo odgovoriti na vprašanje: Kako naj je z nemščino v naših ljudskih šolah? Nikdo ne bo odklanjal zahteve, da se naša de-ca v ljudski šoli uči tudi nemščine. To mnenje smo zastopali vedno in ga tudi včasi prav močno povdar-jali, zlasti ker so nemški kričači in nemškutarji, love ljudstvo za nemške in nemškutarske šole, vedno in vedno trobili in lagali, da smo sovražniki nemškega jezika in deci v njeno škodo branimo, učiti še ga. Izjavljamo zato še enkrat: naša deca se mora učiti nemščine, ker živimo v takih razmerah, da se brez nje ne da lahko izhajati, in sicer si jo mora prisvojiti v ljudski šoli, ker drugod nima prilike. Nastane pa vprašanje: V koliki meri si naj otrok v ljudski šoli prisvoji nemščine? Zdravi razum nam odgovarja: v toliki, da navaden človek pri nas more izhajati. Kar bi bilo več, bilo bi na škodo izobrazbi, kar manje, pa bi nič ne koristilo. Tudi to stališče smo zastopali vsak čas. Mimogrede opomnimo, da smo s tem koncertirali in še koncediramo menda več, nego je v obče neobhodno treba, ker ima pri nas malone vsak še v pošolski dobi dovolj prilike, se nadalje vaditi v nemškem jeziku; vendar svojih besed nočemo preklicati, dasi oni, ki te prilike nima, nemščine tudi gotovo v višji meri ne potrebuje. Označeni cilj se v naših šolah doseže popolnoma, ako je nemščina neobvezen učni predmet. Da bi bila učni jezik, je v pisavi izključeno; ako bi hoteli to svoje prepričanje utemeljiti, bi morali le ponoviti, kar smo že trdili v gori omenjenem članku; sicer pa bi se Slovenci eksistenci kot narod javno odpovedali in nekaj upeljali, česar nima noben narod na vsem svetu; o tem torej ni debate, marveč bodimo Jare-ninčanom iz vsega srca hvaležni, da so nam izvoje-vali upravnega sodišča odlok, po kojem more nemščina pri nas biti le predmet. Da pa neobligaten predmet, je tudi edino, kar je možno, ker sicer zapustimo državni osnovni zakon, po kojem se nikdo k učenju tujega mu jezika siliti ne sme, kateri zakon pa je v našem boju za narodni obstanek doslej edino nam zavetje. Sicer pa to vprašanje na uspehe v nemščini nima nobenega upliva. Gre se torej samo še za to, od katerega šolskega leta naprej in po koliko ur na teden se naj uči nemščina. In tudi tu smo si na jasnem ter rečemo: od 5. šolskega leta naprej in po 3—4 ure na teden. Vendar hočemo dokazati, da imamo prav. Djali smo: od 5. šolskega leta naprej, in sicer iz neovržnih vzrokov. Tujega jezika se vsakdo uči najhitreje in najuspešneje, ako se ga začne učiti tedaj, ko ima v materinščini že kolikor toliko trdno podlago; čim boljša je ta podlaga, tem boljši so uspehi v tujem jeziku; to mnenje velja kot živo prepričanje pri vseh učiteljih in pri vseh narodih. Da bi ga izčrpno utemeljili, za to nam tu manjka prostora; spomnimo le na to, da je pri takem uku najboljši pripomoček primerjava, to je primerjava besed, besednih in sintaktičnih oblik obeh jezikov. Zadostno podlago po materinščini pa pridobi otrok še le po štiriletnem uku. Nikakor ni dovolj, kar prinese z doma, ampak otrok se mora v pravilni rabi materinščine potom posebnih govornih vaj in s pomočjo praktične slovnice kolikor toliko utrditi, kar se more zgoditi le v šoli in poleg naših učnih načrtov doseči le do konca četrtega šolskega leta. Se en pripomoček hočemo omeniti, to je kolikor toliko spretno čitanje in pisanje tujega jeztoa; ravno za polovico hitreje si otrok zapomni r.ovo besedo in tudi mnogo globlji si jo začrta v spomin, ako si jo prisvoji ne le s posluhom, ampak tudi z vidom, to je, ako si jo zna zapisati, oziroma bodisi pišano bodisi tiskano čitati; toda tega pripomočka se more s pridom posluževati le tedaj, ako ima v čitanju in pisanju tujščine že nekoliko spretnost, ne pa, dokler se s črkami še bori. Tej spretnosti pa je predpogoj spretnost v čitanju in pisanju materinščine, ki se pa, pred četrtim letom doseči ne da. Ni se bati, da bi bilo prepozno, začeti s čitanjem in pisanjem tujščine še le v petem šolskem letu; ako otrok materinščino gladko čita in piše, se v tujščini temu dobro privadi v 14 dneh. Začetek v nemščini stavimo nadalje zato v peto šolsko leto, da izobrazba prvih štirih let ue trpi škode. Koliko bi tukaj šlo drugega časa v izgubo, ako bi se nemščino hotelo učiti z nekolikim uspehom! Tudi izobrazba v materinščini bi hudo trpela, kar je zelo velikega pomena. Pomisliti je le treba, da se vsa splošna izobrazba, ki jo podaja ljudska šola od prvega do zadnjega šolskega leta, more vršiti le potom materinščine in da trhla izobrazba v materinščini rodi omahljiv značaj. V natančneje pojasnitev te trditve ge ne moremo spuščati. Končno tudi ne smemo prezreti, da je z ozirom na razvoj raznih duševnih moči otrokovih druga polovica šolske dobe oni čas, v kojem se ravno one moči razvijajo najbolje, ki učenje novega jezika naj-Ic repke je podpirajo. Torej: nemščine v šolo ne pred petim šolskim letom! Pridemo k drugemu delu svoje trditve. Rekli smo. da se nemščino naj uči po 3—4 ure na teden. Kjer otroci obiskujejo šolo popotnih o ••mr tol, tam zadoščajo tri ure: kjer pa je v I. in 8. šoiskem letu uvedena splošna oprostitev za poletna tečaja, tam bo treba 4 ure. Pristavimo pa, da raje privolimo v 5. uro, nego v preložitev začetka v nemščini v 4. šolsko leto; sicer pa 5. ure ni treba. V 3—4 urah se otrok lahko nauči toliko nemščine, kolikor mu je je v prihodnjem življenju navadno treba; lahko smo v tem oziru popolnoma brez skrbi, zlasti odkar se ta jez, na Äin poroStvo po &Vis/« *n 1111 <»ebni 9 6#/?- Nadalje izposojale na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last poti povrnitvi gotovih Btročkov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica ‘a plača to Vid«*« brezplačno, stranka Uradno uro i so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemti praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila sc dajejo m prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8—12. dopoldne in od 2.—&• popoldne. 6 P«i'. Odgovorni ortdaik: Viktor CmiH, Tisk tiskan« rr. Cirila v Maribora.