Pripravljen na odhod
Cveto Preželj
Zacepetala je prav nalahko. In ne v prazno.
V mlečni paradiž me vleče m se smeje stokrat ovita, zapita prikazen.
Pripravljen na odhod
Jaz pa,
še dobro ji nisem videl obraza,
že ves mlad in poskočen,
zapregam iskre vrance
in pokam z bičem.
Natikam si rokavice
in se šminkam za dolgo pot,
za predstavo veselo,
za žalostno akademijo mrličev,
ki jim šolarji
mečejo medalje po razredu.
ČAS NOROSTI V L. 91     V srednjem veku
sem gorel v plamenici.
Za nočni pohod delijo bakle.
Moški obrazi
bodo odsevali v ženskih.
Razkazovali se bodo.
Ko bodo name pokazali, bo svetloba moj rekviem.
ZGODOVINSKO VALOVANJE     Veseli čas pobira Pusta s tal
in tako vedno zadnji vstopi. (1941-1945)
(1991-1995)     Objeti se zibamo sem ter tja.
Veseli čas
se nekaj časa greje pri nas,
potem se s Pustom odpravita drugam.
Mi pa kot ure tiktakamo: Jutri gremo v vas.
BREZPOSELN LETA 91     Praznih rok
se utapljam. Belogardist? Brezposeln leta 91.
911
912
Vse se odeva v nove barve.
Napuh
se pred lačnimi
umika
v zaklonišče.
ASKET PRIHODNOSTI     Tistega dne tudi jeze ne bo več.
Rešil se bom očitkov, da malo zaslužim, da diham v tujem prostoru, da sem vsem odveč. Kdor je brez službe, je kriv za vse, je asket prihodnosti. Ta pa je odrešitev in obenem odpuščanje vsega hudega.
PO BITKI     Pod širokim plaščem skrivam roke in napravo za letenje. Pustinja se razteza na levo in desno. Poraženi angeli se želijo vdati in dobiti kaj za pod zob. Ničesar jim ne smem dati. Sovražiti jih moram in jih usmerjati v predmestja, v betonske bunkerje jih moram pripeljati, da se bo na njih preizkusila božja volja.
Z udrtimi lici
se me dotikajo.
Morda jim je to v veselje.
V meni pa zbujajo gnus
in prezir.
In njihove vijoče se roke
me ne ganejo,
saj nisem človek
niti svetnik.
Cveto Preželj
913
Pripravljen na odhod
Še celo papež
dopušča takšen potek dogodkov
in ne oporeka svojemu nadrejenemu.
Dobro ve,
da bi se lahko znašel med padlimi angeli
in bi se v samoti grel z njimi
in jim pripovedoval vojaške dovtipe
in si še bolj mazilil dušo,
kot si jo je s svojimi prevzetnimi zastavami,
s fanfarami
in mislimi o samostojni,
edini državi.
V ČAKANJU NA SREČO     Neskončna sreča me poišče.
V spanju bom drgetal in se v moraste sanje zaklepal. Kraste bom imenoval vaše veličanstvo. Kamen mi bo blag sodnik, ko pride čas. Časa pa ni od nikoder. In trepalnice se znova poklonijo Materi in Marija se začne spuščati v prostor.
POZNAVALCI ZIVUENJA     Prevzetni pišejo.
Pogumni živijo. Vsi pa potiskajo življenje vstran, saj dobro vedo, kako se mu bodo izmuznili, da jim ne bo ves čas pozvanjal s svojimi zvonovi in jim ministriral ob nedeljah, ko se jušni cmoki v ustih tope in se dekletu skozi obleko svetita čokoladna bonbona.
LAHKOTNOST ZIVUENJA     Lahkotnost?
Naslonim lestev. Kdo jo bo šel iskat? Žrebamo. Obstane pokonci. Oglasi se ura: Sem točna? Sem točna? Gledam jo. Potem sem znova lahkotnost življenja, ki se za prvo brazdo ne odloči. Na koncu polja stojim, stojim in sem kot strašilo na poti.
KAM?     Izmerim noč? Petelin hiti peti. Ob zori ga spustim, da se bo vrnil na svoj dom. Toda kam z nočjo v vreči?
914
Cveto Preželj