624
Razni zapiski.
1907) — Fran Meško: Na smrt obsojeni Dramat. slika v 3 dej. (21. jan. 1908.) ~ Adolf Robida: Daemon Venus. Tri enodejanske slike. (26. marca 1908.) -Fran Meško: Mati. Drama v 3 dej. (19. nov. 1908.) - Fr. G.: Simona. Drama v 5 dej. (16. jan. 1909.) - Ksav. Andrejev: Zaklad. Narodni igrokaz v 3 dej. (26 jan 1909) - I. Z. No vak: Strup. Narodna igra v 4 dej. (24. okt. 1909.) -Etbin Kristan: Katon Vrankovič. Drama v 3 dej. (1. dec. 1909.) - V. F. Jelene: Erazem Predjamski. Drama v 5 dej. (26. decem. 1909.) - Jakob Spicar: Miklova Zala. Narodna igra v 4 dej. (28. marca 1910.) - Anton Medved: Kacijanar. Tragedija v 5 dej. (1. okt. 1910.) - Srn. Veselko: Sarivari. Burleska v 1 dej (19 marca 1911.) — Etbin Kristan: Samosvoj. Drama v 5. dej. (25. marca 1911.) Jakob Špicar: Kralj Matjaž. Narodna pravljica v 3 dej. (12. nov. 1911) - Anton Pesek: Slepa ljubezen. Igra za mladino v 4 dej. (3. dec. 1911.) - F. V. Jelene: Vaška romantika. Ljudska igra v 3 dej. (10. dec. 1911.) - F S. Finžgar: Naša kn Drama v 4 dej. (2. jan. 1912.) - Rodion: Komedija. Drama v 1 dej. (15. jan. 1912.) - Ivan Cankar: Lepa Vida. Drama v 3 dej. (27. jan. 1912.) - Ant. Fantek: Tekma. Drama v 3 dej. (5. marca 1912.) - Etbin Kristan: Tovarna Socijalna drama v 4 dej. (16. marca 1912.)                                    /'• °^r'
Prva obrambna razstava, Akademično ferijalno društvo „Prosveta je 15. sept t 1 otvorilo v Jakopičevem paviljonu prvo obrambno razstavo. Razstava je imela namen, pokazati našo narodno bilanco: kje nazadujemo, kje napredujemo, kje je iskati vzroke našega nazadovanja, koliko storimo mi v svojo obrambo in koliko storijo naši narodni nasprotniki. Različni diagrami, karte in slike so glasno klicah aledalcem: povsod se umikate. V odstotkih smo padli v zadmh 60-tih letih na Primorskem za 5'04 (kljub napredovanju pri zadnjem ljudskem štetju), na Štajerskem za 6-43 in najhuje na Kororoškem za - 876. Edino na Kranjskem smo napredoval, za 6-260/0 kar pa nikakor ne odtehta izgube v ostalih slovenskih deželah. Zopet drugi diagrami so povedali vzroke nazadovanja: pomanjkanje slovenskih, obilica utrakvističnih in nemških šol na našem ozemlju in izseljevanje Na Koroškem n. P, je padlo število slovenskih šol od 68 na - 3 Utrakvističnih sol imamo Slovenci več kakor vsi ostali avstrijski narodi skupaj. V najlepših letih (od 20-30 leta) zapuščajo naši ljudje domovino; procentualno padamo Slovenci v tej starosti 'najnižje pod državno povprečje izmed vseh narodov monarhije. Razstava pa je tudi pokazala, da se množimo bolj kot Nemci in Lahi; če se otresemo po-tujčevanja, tedaj je naš narodni obstanek zagotovljen, saj smo, tudi najzdr^e narod v Avstriji: procentualno doseže največ Slovencev starost 60-70 let. Videli smo na razstavi, kako obširno obrambno literaturo imajo Neme, pri nas pa je obrambna literatura skoro še - ledina. Poleg fotografij družbenih sol so bile slike mogočnih stavb .Schulverelna" in „Lege nazionale«. Kdor s. je pazno ogledal razstavo je dobil vtisk: veliko smo sicer izgubili, a z delom se da se mnogo resi, in tudi - novo pridobiti. - Razstava je bila otvorjena tudi v Trstu, dalje v Gorici, Celju in Mariboru. Povsod je bilo zanimanje za razstavo nenavadno živahno, najbolj pa v Trstu. Končni namen obrambnih razstav je ustanovitev .Obrambnega muzeja« v Ljubljani, ki bodi zakladnica za statistika, politika in za j/sakega obrambnega delavca.
^fV