NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 23. APR!LA 1976	Št. 6
^	*	VSEBINA Občina Ilirska Bistrica	
-	ODLOK o določitvi stanarine na območju občine Ilirska Bistrica Občina Izola -	ODLOK o določitvi območja za usmerjeno stanovanjsko grad-	Občina Koper — POPRAVEK odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper
njo -	SKLEP o določitvi najvišje cene za zbiranje in odvoz smeti na območju občine Izola -	SKLEP o soglasju k cenam storitev socialnega zavoda Dom upokojencev v Izoli	Občina Sežana — ODLOK o določitvi imen ulic in trgov v naselju mestnega značaja Divača
Občina Koper - RESOLUCIJA o družbenoekonomskem razvoju občine Koper v letu 1976	Občinska zdravstvena skupnost Postojna — SKLEP o prevzemu sklada za gradnjo zdravstvenega doma Postojna
OBRHA !HRSKA BISTRtCA
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list, št. 50/72), 4. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave 14/73) in 2. točke
16.	člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 ter 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
OD LOK
O DOLOČITVI STANARINE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA
BISTRICA
1.	člen
Na območju občine Ilirska Bistrica se stanarina poviša za 20 %.
2- člen.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi stanarine na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave 8/75).
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. maja 1976 dalje.
Št.: 06-8/76-4/6
Ilirska Bistrica, 31. marca Ì976	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, I. r.
. OBRNA IZOLA
Na podlagi 245- člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI OBMOČJA ZA USMERJENO STANOVANJSKO
GRADNJO
1.	člen
S tem odlokom je določeno za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Izola območje Livad in Jagodja.
Meja območja poteka kot sledi:
Od Prešernove ceste zavije proti jugovzhodu po poti pare. št. 9351 /2 do stičišča parcel 790 /2 in 793, preko parcel št. 826 in 830, ob meji parcele 2025 do ceste Izola - Dvori (pare. št. 9333/1), ob cesti Izola — Dvori v dolžini 70 m, nato zavije proti jugozahodu preko parcel št. 921, 878, 816, 817/2,1867, 820/1, 822/3, 804/2, 803/1, 3826, ter naprej ob daljnovodu proti Jagodju preko parcel 3828/2, 3837, 3874/2, 3874/1, 3882/2, 3872, 9349/2, 9348/4, 9534/10, 3901, 3900/1, 3899, 3893/1, 3895, 9347/2, 4166/2, 4166/1, 4181 /1, 4154/5, 4182/2, 9450, 4193,4726, do ceste pare. št. 4744/194, ob severovzhodnem robu parcele 4744/189, 4744/97, 4744/96, 4744/88, 4744/85, 4744/86, do Prešernove ceste ter ob robu Prešernove ceste do poti pare. št. 9351/2, do izhodiščne točke.
2.	člen
Za to območje bo na podlagi sprejetega programa obalne samoupravne stanovanjske skupnosti za stanovanjsko gradnjo ter sprejetega programa izgradnje spremljajočih objektov izdelan predlog zazidave z možnostjo postopne etapne gradnje v zaokroženih in komunalno zaključenih enotah.
Za urbanistično ureditev in zazidalno zasnovo tega predela Izole bo razpisan javni urbanistično arhitektonski natečaj, ki naj poda najustreznejšo prostorsko rešitev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah:
Št.: 330-14/75
Izola, 30. marca 1976	Podpredsednik skupščine
CIRIL DEBELJAK, l.r.
Na podlagi 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 10/73) in 246- člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 30. marca 1976 sprejela
SKLEP
O DOLOČITVI NAJVISJE CENE ZA ZBIRANJE IN ODVOZ SMETI NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.
S tem sklepom se določa naj višja cena za zbiranje in odvoz smeti na območju občine Izola, ki znaša:
90
„URADNE OBJAVE"
23. aprila 1976 - Št. 6
videvajo za leto 1976 za nad 60% povečanje obsega izvoza, kar bo predstavljalo nad 9,3 milijonov USA dolarjev. Tomos bo izvoz poveča! za tri četrtine, Stil za petkrat, Iplas za 40%, Lama za 20 %, Troples pa v trenutni situaciji ne more predvideti povečanja obsega izvoza. Ob povečanju izvoza so pomembni tudi napori za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in skrb za izboljšanje devizne bilance. Tomos bo to razmerje bistveno izboljšal, saj je v letu 1975 uvozil po vrednosti za 40% več kot izvozil, leta 1976 pa bo za 25-30 % več izvozil Tudi ostale organizacije združenega dela bodo ta razmerja bistveno spremenile, kar ne bo samo rezultat povečanja izvoza, temveč tudi prehoda na uporabo domačih reprodukcijskih materialov. Izpolnitev teh izredno zahtevnih napovedi je pogoj za dosego letošnjih ciljev poslovanja v celotnem gospodarstvu občine, zato jim mora biti posvečena vsa pozornost.
Povečalo se bo tudi kooperacijsko sodelovanje Cimosa s Citroenom. V tem okviru se bo izvoz celotne OZD Cimos poveča! za 20 %, uvoz pa bo od izvoza za 18 % nižji, kar bo rezultat prizadevanj za ..nacionalizacijo" proizvodnje vozil.
V	tem okviru je potrebno poudariti pomen obrata za proizvodnjo anhidrida ftalne kisline (Iplas), ki je v izgradnji, saj bo pomembno vplival na uvozno neodvisnost samega Iplasa in celotnega družbenega gospodarstva. Ta obrat bo ob preskrbi s surovinami iz domačih virov pokril vse potrebe po anhidrida ftalni kislini v Jugoslaviji, ki se sedaj v celoti uvaža.
Luka predvideva nadaljnje povečanje devizne realizacije za 20 %, medtem ko Intereuropa, ki je posebno v transportni dejavnosti že dosegla optimum deleža devizne realizacije v svojem poslovanju, ne pričakuje bistvenega povečanja njenega obsega. Vsekakor pa se bo skupna devizna realizacija teh OZD povečala vsaj za 10 do 15 %.
Ob teh nominalno izraženih napovedih je potrebno poudariti, da se bodo morale prizadete OZD intenzivneje vključevati v:
-	prizadevanje za zmanjšanje odvisnosti od uvoza;
-	iskanje možnosti za povečanje izvoza;
-	utrjevanje, dopolnjevanje in nadaljnje uveljavljanje oblik trajnejšega mednarodnega sodelovanja, oziroma kooperacije;
-	uveljavljanje nastopa na zunanjem tržišču v okviru grupacij oziroma asociacij združenega dela;
-	nadaljnje razvijanje zunanjetrgovinskih odnosov z deželami v razvoju in vzhodnoevropskimi deželami;
-	organizacijska krepitev in zlasti kadrovska krepitev zunanjetrgovinskih oddelkov, posebno izvoznih.
6.	Izpolnjevanje investicijskih nalog iz srednjeročnega družbenega plana
Osnovna zahteva na področju investicijske aktivnosti bo ob doslednem spoštovanju sptošnih načel in konkretnih predpisov na tem področju dosledno sprovajanje nalog, opredeljenih v srednjeročnem družbenem pianu.
V	tem planu ima težiščno vlogo investicija v rafinerijo. Ne glede na to, da se njena izgradnja v tem letu še ne bo pričela, ostaja v letu 1976 osrednja naloga vseh dejavnikov v občini in regiji nadaljevanje priprav za njeno izgradnjo.
Glavni nosilci investicijske dejavnosti v gospodarstvu občine bodo v letu 1976 Iplas (282 milijonov dinarjev), Luka (177 milijonov dinarjev), Tomos (76 milijonov dinaijev), Intereuropa (37 milijonov dinarjev) in Agraria (33 milijonov dinarjev). Investicije se nanašajo predvsem na gradnjo novega obrata za proizvodnjo anhidrida ftalne kisline in razširitev oziroma izgradnjo novih proizvodnih prostorov ter nabavo opreme za proizvodnjo poliuretanskih mas pri Iplasu; izgradnjo proizvodnih prostorov ter nabavo opreme pri Tomosu; v Luki bo v teku izgradnja in izpopolnitev splošne infrastrukture, kontejnerskega terminala, hladilnice ter nabava opreme; Intereuropa pa bo obnavljala vozni park in uredila odprt skladiščni prostor; Agraria bo nadaljevala z obnovo vinogradov in sadovnjakov, melioracijami in izgradnjo infrastrukture in izpopolnila mehanizacijo in drugo opremo ter objekte, namenjene kooperaciji. Četrtino vlaganj Agrarie bodo predstavljala vlaganja kmetov in hranilne službe. Znatne razširitve zmogljivosti in nabavo opreme bodo izvršile tudi druge OZD (Lama, Istra benz, PTT, TKG). Glede investicijske dejavnosti je poudariti, da predstavljajo predvidevanja za 1976 po vsebini, obsegu in dinamiki realizacijo srednjeročnih prizadevanj, definiranih v družbenem planu obale za obdobje 1976-80.
Dejstvo, da so v te'napore vključeni vsi najpomembnejši nosilci gospodarskega razvoja občine, zagotavlja kontinuiteto v njenem razvoju. Poudariti pa je tudi realnost teh načrtovanj, saj so za predvidene investicije sredstva zagotovljena.
Organizacije združenega dela, banke, poslovna združenja, zbornica, družbenopolitične skupnosti in drugi bodo pri odločitvah in investicijski politiki predvsem težili k dvigu tehnološke ravni in produktivnosti.
7.	Zagotovitev razvoja malega gospodarstva, posebno storitvenih dejavnosti
Naloge občine kot družbenopolitične skupnosti pri razvoju te oblike gospodarske aktivnosti so načeloma opredeljene v družbenem dogovoru o pospeševanju ravzoja malega gospodarstva v obdobju od 1975 do 1980.
Te naloge so predvsem:
-	sprejetje programa razvoja malega gospodarstva in ukrepov za njegovo izvajanje;
-	spodbujanje in pospeševanje samoupravnega združevanja sredstev za razvoj malega gospodarstva.
Ob sprejemanju družbenega plana razvoja obalnega območja za obdobje 1976-1980 bo zato potrebno malemu gospodarstvu posvetiti večjo pozornost. Na podlagi temeljitih analiz bo potrebno določiti nosilce razvoja posameznih dejavnosti ter opredeliti deficitarne dejavnosti, ki bodo v bodočem razvoju terjale posebno družbeno skrb. V tem okviru mora dobiti ustrezno mesto tudi zasebno malo gospodarstvo.
Ker nekatere pomembne storitvene dejavnosti danes v občini v družbenem sektorju nimajo pravega nosilca, je potrebno vzpodbuditi posamezne TOZD pri OZD Center, da to vlogo prevzamejo, zlasti glede vzdrževanja (gradbenega in inštalaterskega) starega stanovanjskega fonda. TOZD Storitvene dejavnosti bo morala razširiti svoje delovanje na deficitarna področja.
Poleg teh nalog splošnega in trajnega pomena velja kot neposredne naloge v letu 1976 poudariti naslednje:
-	TOZD, ki se ukvarjajo s servisom motornih vozil (Agraria, Trgo-avto, Center, Slovenija avto), morajo utrjevati in dopolnjevati doseženo stopnjo sodelovanja in dogovarjanja glede delitve dela in usklajene investicijske dejavnosti, zlasti na deficitarnih področjih (posebno kmetijska mehanizacija);
-	skupščina občine in njeni organi se zavezujejo, da bodo ob sprejemanju urbanističnih dokumentov odpravljali pomanjkanje poslovnih prostorov za zasebno in družbeno storitveno obrt;
-	komisija za namembnost lokalov mora pri spreminjanju namembnosti poslovnih prostorov dobiti veljavnejšo in bolj učinkovito vlogo, njena politika pa mora težiti k zagotovitvi poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti;
-	storitvene dejavnosti bodo morale proučiti možnosti za organizacijo dela v dnevnem času, kije za občana najbolj primeren;
-	potrebno je intenzivirati napore za izkoreninjenje šušmarstva in usmeriti take dejavnosti v zakonite oblike (npr postranska obrt), saj so občanu očitno potrebne; zagotoviti je potrebno ustrezno kvaliteto in družbeni nadzor nad takimi dejavnostmi; v ta prizadevanja naj se vključijo pristojne inšpekcijske službe;
-	zainteresirani dejavniki si bodo prizadevali, da bodo zasebne obratovalnice, ki imajo ustrezne pogoje, preraščale v pogodbene organizacije združenega dela.
Ob ugotovitvah, da je malo gospodarstvo, posebno storitvena obrt družbeno izredno pomembno, da pa je v današnjih pogojih, ob velikem deležu živega dela v njem, skromno akumulativno, bodo občinska skupščina in njeni organi v letu 1976 to dejavnost posebej obravnavali in proučili možnost za podvzemanje iniciativ za njeno razbremenjevanje.
8.	Nadaljnji razvoj infrastrukture
V letu 1976 bo največja pozornost — poleg stanovanjske izgradnje - posvečena problemom cestne infrastrukture.
Rezultati stanovanjske izgradnje bodo nekoliko bolj obsežni kot v letu 1975. Dokončanih bo okoli 475 stanovanj s 33 tisoč kvad. ni površine. Od tega bo družbeni sektor dokončal 344 stanovanj Na tem področju bo potrebno odločneje uveljaviti učinkovitejši pristop k usmerjeni stanovanjski izgradnji v interesu racionalizacije gradnje in pocenitve kv. m nove stanovanjske površine Za to je prvenstveno
23. aprila 1976 - Št. 6
„URADNE OBJAVE"
91
potrebno zagotoviti ustrezne dovolj velike komplekse. Odločilno vlogo pri izbiri in določitvi kompleksov za usmerjeno stanovanjsko gradnjo ima obalna samoupravna stanovanjska skupnost. Večje družbene pozornosti je potrebna izgradnja v zasebnem sektorju, kjer beležimo okoli 950 nedokončanih stanovanj; njihova gradnja se v večini primerov vleče izredno dolgo, mnogokrat brez skorajšnje perspektive za dokončanje.
Na področju cestne infrastrukture je poudariti izvršitev v letu
1975	neizpolnjene naloge - rekonstrukcijo ankaranske ceste Nadaljevala se bo izgradnja nove ceste Koper-Smarje Z uspešno izvedbo natečaja za ureditev obalne ceste v letu 1973 so podani vsi elementi za nadaljevanje postopka za pridobitev dokumentacije in nadaljevanje izgradnje obalne ceste. Podpisniki sporazuma o skladnem razvoju, projektiranju, gradnji in financiranju skupnih infrastrukturnih objektov na urbanem območju občine Koper morajo ob odgovornejšem pristopu in sodelovanju vseh organizacij, ki so vezane na promet skozi luko Koper, podvzeti vse napore, da bo nova cestna povezava z luko (,.ogrlica") usposobljena v najkrajšem času, Vojkovo nabrežje pa s tem razbremenjeno težkega tovornega prometa Vsi dejavniki si bodo z iskanjem rešitev za financiranje prizadevali, da bo primarna kanalizacija v tem letu zgrajena do izliva v Rižano; s tem se bo približala dokončna rešitev enega ključnih infrastrukturnih in ekoloških problemov Kopra. Luka Koper bo pred predaio v upravljanje SIS za komunalno gospodarstvo popravila poškodovani pomol v starem pristanišču.
Na področju PTT zvez je treba poudariti prizadevanja za nadaljnje povečanje telefonske mreže, ki bo v občini pridobila novih 500 naročnikov. Pomemben napredek bo predstavljala podvojitev kapacitet telegrafske centrale, ki sedaj ne more več zadostiti potrebam.
V letu 1976 se bo začelo z izgradnjo novega potniškega terminala in to z izgradnjo železniške proge (investitor železniško gospodarstvo). V tej akciji je kot investitor izgradnje komunalnih naprav vključen Sermin. Sermin v sodelovanju s skladom za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč in drugimi dejavniki predvideva v tem letu tudi pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije za:
-	bertoško vpadnico,
-	ankaransko povezovalno cesto,
-	prestavitev Badaševice,
-	vodnogspodarsko osnovo Kopra,
-	industrijski cestni izvennivojski priključek Bivje,
-	inventarizacijo industrijske cone.
Sermin bo prevzel tudi izgradnjo vodovodnega priključka in rezervoarja na Bivju za potrebe industrijske cone in naselja Dekani
Hitrejšo izvedbo akcij za izgradnjo infrastrukturnih objektov ovira še nerešeno vprašanje državnega kapitala na ravni občine. Likvidacija občinskega družbeno investicijskega sklada mora biti zato izvršena z vsemi že dogovorjenimi načeli v prvih mesecih leta.
9.	Razvoj družbenih dejavnosti
Naloge iz programov SIS za področja družbenih dejavnosti predstavljajo element te resolucije. Poudariti je potrebno, da bodo v letu
1976	na področju družbenih dejavnosti vlaganja najpomembnejša v dejavnostih otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja. V ta okvir sodijo pričetki izgradenj dijaškega doma v Kopru, otroškega vrtca z 264 mesti za gradom ter nove osnovne šole na Škofijah ter izvedba priprav za dograditev šole v Dekanih. Sicer bodo v dejavnosti vzgoje in izobraževanja razvojna prizadevanja usmerjena v uvedbo celodnevne šole na osnovni šoli Cračišče ter na širjenje podaljšanega bivanja na drugih šolah. Za izpopolnitev kadrovske strukture in s tem izboljšanja delovanja otroškega varstva v občini in v širši regiji je pomemben pričetek dela šole za varuhinje pri gimnaziji v Kopru. Prvenstvena naloga otroškega varstva pa je nadaljevanje krepitve njegove mreže v somestju Kopra in na podeželju.
Konkretni napori kulturne dejavnosti bodo usmerjeni v popestritev in množičnost amaterske dejavnosti v organizacijah združenega dela, somestju Kopra in na podeželju; bistveni napori profesionalne dejavnosti pa bodo reševanje kadrovskih in materialnih problemov Pokrajinskega muzeja in organizacija knjižnice v Semedeli.
Prednostna naioga socialnega skrbstva bo v skrbi za socialno varnost občana usmeijena v zaposlovanje različno motenih oseb; ostale naloge so skrb za pridobitno nesposobne osebe in oskrbovance v domovih, varstvo otrok in družine, rejništvo, vedenjsko in oseb-
nostno motene mladoletnike ter kadrovsko krepitev socialnovarstvene službe.
Prednostne naloge zdravstvenega varstva izhajajo iz stabilizacijskega programa ukrepov za uskladitev skupne porabe in za racionalizacijo na področju zdravstvenega varstva, kijih je sprejela regionalna zdravstvena skupnost Koper. Pri tem bo dana pozornost krajšanju čakalne dobe za nekatere specialistične preglede in zmanjšanju njihovega števila, trošenju zdravil v skladu s potrebami, racionalnemu odrejanju bolezenskih dopustov, skrbi za delovno disciplino zdravstvenih delavcev ipd.
Poudariti je tudi pričetek izgradnje nekaterih športnih objektov v rekreacijski coni na Bonifiki, ki naj med drugim nudi ugodnejše pogoje razmahu množičnega športa in rekreacije, kar je ob procesu podružabljanja telesne kulture njena bistvena naloga v tem letu.
Zaradi varčevanja in potreb po izboljšanju kvalitete je proučiti možnosti za združevanje finančnih opravil za več organizacij s področja družbenih in drugih negospodarskih dejavnosti na enem mestu in ob strokovno primemo usposobljenem kadru.
10.	Krepitev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe
Za krepitev varnosti in enotnega sistema družbene samozaščite bodo temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti sprejele družbeni dogovor o uresničevanju enotnih oblik aktivnosti vseh nosilcev družbene samozaščite. TOZD ter druge samoupravne skupnosti bodo sprejele samoupravne akte za neposredno aktivno vključevanje delovnih ljudi in občanov v opravljanje teh nalog. Pristojni organi bodo dajali informacije in strokovno pomoč nosilcem družbene samozaščite za njihovo aktivnost.
Za učinkovito delo nosilcev pri krepitvi varnosti bodo temeljne in druge organizacije združenega dela zagotovile potrebne kadrovske in materialne pogoje v skladu z varnostnimi razmerami in danimi možnostmi.
V procesu podružbljanja ljudske obrambe je potrebno usmeriti vse sile, da bo vsak delovni človek in občan vključen v uresničevanje svojih z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti pri obrambi samoupravne socialistične družbe, zlasti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. S tem v zvezi je potrebno vključevati delovne ljudi in občane v obrambno vzgojo ter povečevati prizadevanja za pridobivanje mladine v vojaške poklice.
Še nadalje je treba skrbeti za hitrejši razvoj, večjo množičnost ter bolj tehnično izpopolnitev civilne zaščite ter posvetiti skrb za izgradnjo novih zaklonišč za zaščito prebivalstva v primeru vojne.
111. NAČELA ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA SPLOŠNO !N SKUPNO PORABO
Ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega položaja in nujnosti, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanja za stabilizacijo, bo skupna realna stopnja rasti skupne in splošne porabe za 20 % nižja od realne rasti družbenega proizvoda. !z tega sledi, da bo v letu 1976 dovoljena skupna potrošnja le za 11,1 % večja v primeijavi z letom 1975 (6,8 % na račun prenesenega povišanja cen iz leta ! 975 in 4,3 % na račun realne rasti družbenega proizvoda v letu 1976). Realno bo znašal indeks v naši občini le 110, zaradi prispevka za RTV in prenesenih obveznosti od splošne porabe. Prispevne stopnje za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in socialno varstvo bodo znašale skupno 7,71 % od bruto osebnih dohodkov, to je za 0,29 % več kot v letu 1975.
Skupnost zdravstvenega varstva bo imela indeks 105,1, ker znaša indeks za denarna nadomestila osebnih dohodkov in povračila 133.5.
Skupna stopnja prispevkov iz bruto osebnih dohodkov za financiranje vseh samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti bo predvidoma znašala 30,88%, to je 1,26% več kot v preteklem letu.
Očitno je, da bodo imele vse skupnosti resne težave v izvajanju svojih programov, toda izhod je edino v podrejanju vseh nalog danim finančnim možnostim.
Poraba proračuna občine Koper se bo v letu 1976 oblikovala po določilih, kijih predvideva resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju ter neposrednih nalogah v letu 1976 v SR Sloveniji ter po merilih in kriterijih, določenih z dogovorom o splošni porabi v proračunih slovenskih občin.
92
„URADNE OBJAVE"
23. aprila 1976 - Št. 6
Po določilih dogovora o splošni porabi se bo globalna proračunska poraba v SR Sloveniji povečala v letu 1976 za 10,8 %, v občini Koper pa za 8,3 % ali za 2,5 % manj, ker ima občina Koper nadpoprečno proračunsko porabo na prebivalca v SR Sloveniji. Povečanje 8,3 % je predvideno na porabo iz leta 1975, zmanjšano za prenose na interesne skqpnosti, za splošni ljudski odpor in za komunalno dejavnost ter povečano za dejavnost sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. K tako izračunani porabi pa se bo prištelo delno financiranje splošnega ljudskega odpora, komunalne dejavnosti in neporabljena sredstva iz leta 1975, kakor tudi ostali dohodki.
Predvidena poraba v letu 1976 bo znašala v občini Koper 46,891.000 dinarjev za financiranje dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, za priznavalnine borcev NOV, za del dejavnosti splošnega ljudskega odpora ter za financiranje drugih z ustavo določenih nalog občine.
V proračunu bodo zagotovljena sredstva tudi za komunalno dejavnost za pospeševanje kmetijstva ter za naloge, ki jih v letu 1976 še ne bo mogoče prenesti na ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
Št.: 30-11/76
Koper, 30. marca 1976	Predsednik
MARIO ABRAM,!, r.
POPRAVEK
ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČIN! KOPER
Pri primerjavi objavljenega besedila odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 2/76) z originalom je bila ugotovljena tiskovna napaka. Zato dajemo naslednji popravek odloka:
„Besedi!o zadnje vrstice 3. točke 4. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 2/76) „zakona o davkih občanov - 225 %" se pravilno glasi: „zakona o davkih občanov - 25 %".
9. Leže&a cesta od Kraške ceste levo proti pokopališču
10.	Stara pot	od Kraške ceste levo v polkrogu do Ulice
Istrskega odreda
11.	Ulica Istrskega
odreda	od Kraške ceste levo v polkrogu proti jugu do
spojitve s Kraško cesto
12.	Ulica l.maja od Kra&e ceste levo proti vzhodu do Ulice
Istrskega odreda
13.	Ulica Stanka Volka od Ulice 1 maja desno v smeri juga
14.	Ulica dr. Bogomira
Magajne	od Kraške ceste ob šoli d ' železniške proge
15.	Kolodvorska ulica od Kraške ceste pri Restavraciji „Risnik" do
Trga 15. aprila
16.	Trg 15- aprila med železni&o postajo Divača, Kolodvorsko
in Vojkovo ulico
17.	Vojkova ulica od Trga 15- aprila do Ulice dr. Bogomira
Magajne
18.	Ulica Gregorja
Žiberne	od železniške proge Divača-Sežana proti
jugozapadu vzporedno z železniško progo Divača-Koper
19.	Lokavska cesta od križišča Kraške ceste v smeri proti Lokvi !0. Ulica Ludvika
Požrlja	od Lokavske ceste v smeri proti železniški
postaji Divača.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 015-1/74-4
Sežana, 25. februarja 1976	Predsednik zbora
SREČKO ČEVNJA,l.r.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST POSTOJNA
0BČ!NA SEŽANA
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list SRS, št. 10-46/48,8-35/49 in 20-108/60) in 183. člena statuta občine Sežana je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Sežana na seji dne 25- februarja 1976 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI IMEN ULIC IN TRGOV V NASELJU MESTNEGA ZNAČAJA DIVACA
1.	člen
Odpravi se dosedanji sistem hišne nume racije v naselju mestnega značaja Divača in se uvede ulični sistem.
2.	člen
Posameznim ulicam, trgom, cestam in potem se določijo naslednja imena:
1.	Kraška cesta
2.	Nova cesta
3.	Kettejeva ulica
4.	Bevkova ulica
5.	Kosovelova ulica
6.	Ulica Albina Škrlja
7.	Gregorčičeva ulica
8.	Partizanska ulica
od razdelilne transformatorske postaje Divača do križišča ceste Divača-Lokev od Kraške ceste desno do križišča z Gregorčičevo in Kosovelovo ulico desno od Nove ceste proti zahodu v polkrogu proti vzhodu do Nove ceste med Kettejevo ulico od Nove ceste desno proti jugozahodu od Kraške ceste desno preko Partizanske ulice do Kraške ceste
od ulice Albina Škrlja desno do Nove ceste od Kraške ceste desno preko Ulice Albina Škrlja do Nove ceste
Na podlagi XVII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Postojna in odloka skupščine občine Postojna o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi oziroma prenosu sklada za gradnjo zdravstvenega doma Postojna, je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Postojna na skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1976 sprejela
SKLEP
O PREVZEMU SKLADA ZA GRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA POSTOJNA
1.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Postojna prevzema od skupščine občine Postojna sklad za gradnjo zdravstvenega doma Postojna.
S tem preidejo ustanoviteljske ter druge pravice in obveznosti skupščine občine Postojna po odloku o ustanovitvi sklada (Uradne objave, št. 16/7 3) in statuta sklada na občinsko zdravstveno skupnost Postojna.
2.	člen
Dosedanji upravni odbor opravlja svoje naloge do konstituiranja po novi ustavi in delegatskem načelu, vendar najdlje šest mesecev po uveljavitvi statuta občinske zdravstvene skupnosti Postojna, enako velja glede statuta sklada.
3.	člen
Ta sklep stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od dne, ko stopi v veljavo odlok skupščine občine Postojna o prenosu sklada za gradnjo zdravstvenega doma Postojna na občinsko zdravstveno skupnost Postojna.
Št.: 402-9/76-5
Postojna, 29. marca 1976	Predsednik
ing. LOJZE ČEHOVIN, Ir
86
„URADNE OBJAVE"
23. aprila 1976 - Št. 6
mesečno
dinarjev
1.	za	stanovanjske površne	0,30/m^
2.	za	pokrite površine v negospodarstvu	0,30/m^
3.	za pokrite površine v gospodarstvu
-	za proizvodne hale	0,26/m^
-	za ostale prostore	0,66/m^
4.	za nepokrite poslovne površine
v gospodarstvu in negospodarstvu	0,10/m 2
3.	za nepokrite površine avtocampov, kopališč in parkirnih prostorov
v	sezoni (3 meseci)	0,30/m 2
OPOMBA: Za nepokrite poslovne površine se smatrajo površine, ki jih organizacije združenega dela uporabljajo aktivno pri opravljanju svoje dejavnosti.
2.
Komunahm delovna organizacija Splošno komunalno podjetje Izola obračunava storitve po cenah iz 1. točke tega sklepa od 1. maja 1976 dalje.	^
S ceno iz 1. točke tega sklepa mora komunalna delovna organizacija zagotoviti izvajanje razvojnega programa dejavnosti.
4.
Z uveljavitvijo tega sklepa, preneha veljati sklep o določitvi najvišje cene za zbiranje in odvoz smeti na območju mesta Izola (Uradne objave, Št. 15/73).	^
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. maja 1976 da9e.
St.: 38-13/76
Izola, 30. marca 1976	Podpredsednik skupščine
____________ CIRIL DEBELJAK, l.r.
Na podlagi 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 10/73) in 246. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 30. marca 1976 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K CENAM STORITEV SOCIALNEGA ZAVODA „DOM UPOKOJENCEV" V IZOLI
1.
Socialnemu zavodu „DOM UPOKOJENCEV* v Izoli se daje soglasje k ceni oskrbnega dne, in sicer:
58 dinarjev za oskrbni dan za pomične oskrbovance,
70 dinarjev za oskrbni dan za delno pomične oskrbovance,
87 dinarjev za oskrbni dan za težko bolne nepomične oskrbovance.
2.
Socialni zavod ,JDOM UPOKOJENCEV" v Izoli zaračunava storitve iz 1..točke tega sklepa od 1. aprila 1976 dalje.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38-11/76
Izola, 30. marca 1976
Podpredsednik skupščine
CIRIL DEBELJAK, l.r.
OBČMA KOPER
Na podlagi Resoluctje o družbenoekonomski politiki in razvoju Souahshčnc repubhke Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 !n 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976 sprejela
RESOLUCIJO
O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBClNE KOPER V LETU 1976
I. OCENA RAZVOJA V LETU 1975
Predvidevanja v gospodarskem razvoju občine Koper v letu 1975 so bila karakteristična po pričakovani izredno visoki stopnji rasti, posebno v industriji. V ostalih dejavnostih so bile predvidene stopnje realne rasti poslovanja in produktivnosti tudi visoke, posebno v pri-merjavi z ustreznimi republiškimi. Industrija kot celota svojih pričakovanj ni uresničila. Optimistična predvidevanja so temeljila na razmeroma ugodnih pričakovanih tržnih razmerah, ki so obetale, da bodo ob odpravi pomanjkljivosti v proizvodnem procesu omogočile končno razmeroma ugodno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Na videz izredno visoka predvidevanja o porastu proizvodnje in produktivnosti niso mogla biti dosežena v glavnem zaradi neugodnih razmer na domačem in tujem tržišču. Vseeno pa je dosežena stopnja rasti proizvodnje v industriji zelo visoka v primerjavi z republiško, glede na položaj na tržišču celo previsoka, kajti v ustvarjenih zalogah gotovih proizvodov je zamrznjenih preveč obratnih sredstev. Ta problem je zaradi premalo odločnega reagiranja proizvodnje na dogajanja na tržišču najbolj pereč v Tomosu.
V	ostalih dejavnostih so bila predvidevanja v poprečju sicer dosežena, vendar na račun izredno visokega porasta obsega poslovanja v gradbeništvu, medtem ko so stopnje rasti v prometu in trgovskih storitvah daleč pod predvidenimi. Nazadovanje v fizičnem obsegu poslovanja oziroma proizvodnje je zabeleženo v gostinstvu, in v sicer po obsegu skromnem in omejenem družbenem kmetijstvu. Trgovina na drobno je zabeležila razmeroma ugoden skupni fizični porast prodaje, zlasti v trgovini z avtomobilskimi deli, gorivi in prehrambenimi artikli, medtem ko trgovina z ostalim industrijskim blagom beleži stagnacijo.
V	takih razmerah so bile po oceni dosežene v letu 1975 naslednje stopnje rasti (v odstotkih):
	v občini	V SRS
	doseženo predvideno	doseženo predvideno
r	po oceni po resoluc.	po oceni po resoluc.
fizični obseg poslovanja	9,4	13,7	
produktivnost v gospodarstvu	4,9	n J	,	... .-j.'	<
realni družbeni proizvod	8,3	3	6,5
družbeni proizvod na zaposlenega	3,8	-2	3
zaposlenost v gospodarstvu	4,3	4.3	,	5	3
industrijska proizvodnja	8,9	24,6	5	7
produktivnost v industriji *	7,3	20,7	1	4
izvoz industrije	-2,7	40-50	8 21
devizni priliv prometa in trg. storitev	30	!7	
realni OD v		
gospodarstvu 2-	3 ca.	1,3	-	'l
Poslovni uspeh gospodarstva, izražen z nominalnimi pokazatelji, je v teh razmerah sicer nekoliko ugodnejši od poslovnega uspeha gospodarstva v republiki, vendar ne v toliki meri, kot bi to lahko pričakovali v primerjavi fizične rasti obsega poslovanja. Med letom seje dinamika rasti nominalnega družbenega proizvoda nenehno zmanjševala, čemur je botrovala neugodna prodaja na domačem in tujem tržišču pa tudi porast cen materiala in storitev in s tem v zvezi zmanjšana ekonomičnost poslovanja. Poleg velikega obsega nalog v industriji vpliva negativno na dohodek in družbeni produkt v organizacijah združenega dela in gospodarstvu občine kot celote tudi popravek finančnega rezultata.
V gospodarstvu otRine so postali kritični tudi odnosi v delitvi družbenega proizvoda. Za leto 1975 je bil predviden občuten porast deleža sredstev za reprodukcijo v razdeljenem družbenem proizvodu m padec deleža osebnih dohodkov. Dejansko dosežena razmerja pa so nasprotna zaželenim. Nanje pritiska pretirano visoka stopnja zaposlovanja, ki sicer ne presega po resoluciji predvidene, vsekakor pa ni usklajena z doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda. Ob tempa
23. aprila 1976 - Št. 6
„URADNE OBJAVE"
87
je tudi nominalna rast čistih osebnih dohodkov na zaposlenega prehitevala rast življenjskih stroškov, kar je v tako zabeleženih zaostrenih pogojih gospodarjenja vprašljivo. Sicer uspešni napori za razbremenjevanje gospodarstva z relativnim zmanjševanjem pogodbenih in zakonskih obveznosti so bili zaradi nagle rasti prispevkov iz osebnih dohodkov razvrednoteni.
Število zaposlenih v občini je v gospodarstvu najbolj poraslo v gradbeništvu in prometu (9 %), nadpoprečno pa je že v obrti in trgovini (5 %); v kmetijstvu je zabeležen rahel padec, medtem ko se je v ostalih dejavnostih število zaposlenih povečalo za 1 do 2 %. V negospodarstvu je bila rast števila zaposlenih intenzivnejša (5,9%), to pa zlasti zaradi velikega zaposlovanja v umetniško-zabavni dejavnosti (10%), zdravstvu (9%) ter financah in zavarovalstvu pa dejavnosti socialnega varstva (6,5 %). Visok je še porast v šolstvu (5,5 %); padec števila zaposlenih pa je zabeležen v kultumo-umetniški dejavnosti in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij.
Splošna ocena gospodarskih rezultatov v občini v letu 1975 torej ni ugodna tako z vidika splošnih podatkov o ustvarjanju družbenega proizvoda kot z vidika njegove delitve. Pri vključevanju v mednarodno menjavo in delitev dela so se splošna neugodna razmerja na tem področju v naši državi na ustrezni način odrazila tudi na poslovanje naših organizacij. Uvozne restrikcije so neposredno posegle v proizvodni proces posameznih industrijskih organizacij združenega dela, v prometnih in trgovsko-storitvenih dejavnostih pa je to zaviralo porast obsega poslovanja.
Izvoz industrijskih organizacij združenega dela je bil v letu 1975 nominalno za 3 % nižji kot leto prej, zlasti pa so se poslabšala razmerja med uvozom in izvozom, posebno v Tomosu in Iplasu. V Iplasu je zmanjšani obseg devizne realizacije posledica padca cen njegovih proizvodov na svetovnem tržišču, saj je bil fizični obseg izvoza na istem nivoju kot leto prej. Izredno se je povečala devizna realizacija v Luki, ki se ob pomanjkanju domačega blaga intenzivneje vključuje v tranzitni promet, medtem ko je Intereuropa kljub težavam in omejenem naraščanju mednarodnih blagovnih tokov povečala devizno realizacijo za 12 %.
Investicijska dejavnost je bila v občini najbolj intenzivna v Luki. Poudariti pa je potrebno še naslednje objekte: pričetek izgradnje obrata za proizvodnjo anhidrida ftalne kisline pri Iplasu, izgradnjo polnilnice brezalkoholnih pijač pri Agrarii ter obnovo vinogradov pri tej organizaciji združenega dela, dokončno ureditev poslovnih prostorov Centra ter prostorov za servisne delavnice gospodarskih vozil pri Trgoavtu.
Od investicij v infrastrukturne objekte je potrebno poudariti: dokončno ureditev elektrifikacije koprske železnice, izgradnjo izogiba-lišč ter druge ukrepe za povečanje njene propustnosti; dokončno ureditev ankaranskega križišča, modernizacijo ceste Gračišče-meja s SR Hrvatsko in križišča Šmarje-Dragonja ter pričetek izgradnje nove ceste Šmarje-Koper. V letu 1976 je bila s protiprašno opremo 27 km občinskih cest dokončana zasilna ureditev vseh občinskih cest. Občutno se je povečala telefonska mreža; v občini je število telefonskih naročnikov poraslo za nad 400 ali za nad 5 %.
Izgradnja višinskega vodovoda se je nadaljevala z izgradnjo razdelilnega omrežja, ki so ga financirali prebivalci s samoprispevkom.
Stanovanjska izgradnja je bila še nadalje intenzivna, saj je bilo v občini dokončanih 429 stanovanj s skupno 30 tisoč kvad. m površine, od tega 125 v zasebni gradnji, 304 pa v družbeni.
Investicijska dejavnost na področju družbenih dejavnosti je bila skromna. Omeniti je izgradnjo vrtca v Pobegih, kije skupaj z usposobitvijo vrtcev v Marezigah in Vanganelu omogočil zajetje nadaljnjih 120 otrok v otroško varstvo. Dokončana je bila dolgoletna adaptacija italijanskega šolskega centra, katere večji del je bil opravljen v tem letu. Center nudi sedaj solidne pogoje za delo osnovnih in srednjih šol ter otroškega varstva z italijanskim učnim jezikom v Kopru.
Poudariti je potrebno tudi uveljavitev osrednje knjižnice na podeželju ter uspehe galerijske in glasbene dejavnosti ter spomeniškega varstva. Sicer so bile naloge iz programov SIS izpolnjene kljub omejenim sredstvom, vendar na račun zavrte rasti osebnih dohodkov, posebno na področju vzgoje in izobraževanja.
!L CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V OBČIN!
V LETU 1976
1. Utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov in gospodarnejša organiziranost združenega dela
Resolucija o družbenoekonomski politiki i^i razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1976 ugotavlja, da je bistvena predpostavka za uresničitev ciljev in nalog tekoče ekonomske politike nadaljnje uveljavljanje socialističnega samoupravljanja, to pa zahteva:
-	utrjevanje ustavne vloge delavcev v TOZD, KS in SIS ter krepitev delegatskih odnosov in sistema;
-	oblikovanje, razvijanje ter stvarno uveljavljanje dohodkovno soodvisnih reprodukcijskih celot v procesu oblikovanja skupne razvojne politike na osnovi združenega dela in sredstev (dohodka);
-	nadaljnji razvoj SIS v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih ter krepitev vloge uporabnikov znotraj njih;
-	intenzivno nadaljnjo izgradnjo gospodarskega sistema v skladu z ustavo.
Ob potrebi po vključevanju vseh dejavnikov družbenoekonomskega razvoja v občini Koper v ta prizadevanja, velja poudariti nekatere posebne naloge, ki se tičejo poglabljanja samoupravnih odnosov v TOZD, KS in SIS.
V OZD Tomos, Luka, Center in Intereuropa terjajo doseženi odnosi v upravljanju, dosežena stopnja razvoja in narava dela organiziranost, ki bo upravljanje približala neposrednemu proizvajalcu ter istočasno s tem pogojeno omogočila večjo gospodarnost poslovanja. Zato bo Center že v prvih mesecih leta 1976 organiziral svojo dejavnost v pet TOZD in DS strokovnih služb. Sedanji TOZD tovarne motorjev Tomos v Kopru se bo organiziral v štiri TOZD, TOZD Inštitut pa v dve TOZD. Te družbeno in zlasti ekonomsko pogojene spremembe bodo seveda terjale tudi drugačno organiziranost skupnih služb. V OZD Luka Koper bo po večletnem proučevanju, kot plod dosežene stopnje razvoja, izvedena organizacija večjega števila TOZD t v sedanjem TOZD Operativa ob sočasni reorganizaciji in vsebinski prilagoditvi DS skupnih služb. Potrebna pa je tudi vsebinska proučitev in prilagoditev TOZD izgradnja in razvoj. Tudi razmeroma obsežna TOZD Špedicija (Intereuropa) se bo v letu 1976 organizirala v večje število TOZD, ki bodo posameznim filialam dokončno sankcionirale že pridobljene samoupravne pravice.
Razviti samoupravni odnosi so nujni za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja, izboljšanje akumulativnosti in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva tako v interesu samih kolektivov kot v interesu kvalitetnega izvrševanja družbenih funkcij posameznih dejavnosti. V to morajo biti usmerjena prizadevanja ob realizaciji združitve trgovskih in proizvodnih organizacij v občini in na obali (Agraria, Jestvina, Soča, Koloniale). Dosežena združitev teh organizacij v eno OZD mora postati šele prva faza evolucije njihove organiziranosti k večji gospodarnosti poslovanja, bolj usklajenem razvoju in učinkovitejši oskrbi tržišča. Istočasno pa je ta združitev le prva faza k ustvarjanju močnega kmetijsko-proizvodno-trgovskega kompleksa na obali in v širši regiji, ki naj zagotovi pospešeni razvoj vseh teh dejavnosti.
Med konkretnimi akcijami za povezovanje in združevanje gospodarstva v občini, ki bodo realizirane v letu 1976, je potrebno omeniti naslednje:
-	OZD Tomos in Cimos se bosta v interesu gospodarnejšega poslovanja, racionalizacije razvoja in koordiniranega planiranja ter ne nazadnje reševanja trenutnih perečih problemov združili v sestavljeno OZD, to pa v obliki, ki bo ob spoštovanju ekonomskih interesov in doseženih samoupravnih odnosov upoštevala tudi specifičnost nastanka in razvoja posameznih OZD;
-	povezovanje Trgoavta in Istra benza v enotno OZD s tremi TOZD, ki naj ob racionalizaciji poslovanja in boljših pričakovanih poslovnih rezultatih privede do kvalitetnejšega preskrbovanja tržišča z avtomobilskimi deli, pogonskimi goriyi in mazivi ter storitvami.
Intenzivna družbena akcija in pozorno angažiranje pri premagovanju zaprtosti v posameznih kolektivih so glede združevanja potrebna na naslednjih področjih:
-	Sedaj izredno razdrobljeno in neusklajeno gostinstvo, organizirano v OZD Triglav, Galeb, Sloga, Stara kavarna in Primorka, se bo moralo povezati v enovito OZD, ki se bo ob delitvi dela in usklajenim zadovoljevanjem potreb domačega prebivalstva in turistov enakopravno vključevala v procese povezovanja gostinstva na obali; ne glede na realizacijo prizadevanj za povezovanje v občinskem merilu pa je potrebno intenzivirati proučevanje za vključitev posameznih OZD v združeno gostinsko-turistično dejavnost na obali, kar je Adria Ankaran že izvedla.
„URADNE
- Pekarsko dejavnost (OZD Kruh in TOZD Mlinotest - Pekarn? Bertoki) v občini je potrebno povezati v eno TOZD, ki bo ob racio nalizaciji poslovanja, delitvi dela in specializaciji ter zagotovitvi boljših delovnih pogojev kolektivov omogočila tudi racionalizacijo in dolgoročno zagotovitev redne preskrbe potrošnikov; ta oblika je nujna tudi zaradi potreb po adekvatnem vključevanju preko Mlinotesta v popolni proces reprodukcije (in s tem zagotovitve preskrbe), kar predstavlja edino obliko racionalne in usklajene oblike preskrbe obale s pekarskimi proizvodi.
Na področju povezovanja gospodarstva je treba zabeležiti še nekatere naloge, ki delno celo presegajo občinske in obalne okvire. Tako je treba opozoriti na precejšnjo podobnost in prepletenost proizvodnih programov ter programov razvoja pa interesov v pro izvod no-obrt-nih (T)OZD Kemoteks, Soda in Embalažni servis, kar teija proučevanje možnosti za povezovanje v eno TOZD. Taka TOZD bi bila sposobna vključevanja v povezano kemično industrijo v regiji, katere nosilec je Iplas. To povezovanje je delno že opravljeno s pridružitvijo TOZD Polimer Izola, obstajajo pa še možnosti za povezovanje s sežanskim Mitol-om.
Opozoriti je še na potrebo in možnost povezovanja Iplasa v SOZD Polikem. V njegovem okviru, ki zagotavlja racionalnost proizvodne usmeritve in delitve dela v slovenski kemiji, bo združena kemična industrija v republiki skozi urejene dohodkovne odnose laže zagotavljala oskrbljenost s surovinami in učinkoviteje vzpostavljala odnose s sorodnimi partnerji v državi in tujini. V okviru Polikema bi Iplas učvrstil vlogo nosilca razvoja slovenske petrokemije in se s tem pridružil Serminu, kije že član te SOZD.
Povezava je potrebna tudi na področju prometne dejavnosti (posebno Intereurope in Slavnik - potniški promet), ki pa pravi smoter lahko doseže le v ustrezni povezavi z ostalimi prometnimi in trgovsko storitvenimi dejavnostmi (železniško in luško) v republiki.
Adriacommerce se bo moral pravočasno prilagoditi intencijam novega zunanjetrgovinskega sistema, ki je v pripravi; gre predvsem za povezovanje dela in sredstev zunanjetrgovinskih organizacij s proizvodnimi organizacijami na lokalnem in širšem območju (posebno Tomos, Iplas, Mehanotehnika ipd.). Ta OZD mora, skupaj z ostalimi prizadetimi dejavniki proučiti možnosti za ustrezno vključitev v integrirano trgovino na obali.
Utrditev samoupravnih socialističnih odnosov bo teijala napore v nadaljnjem izpopolnjevanju dejavnosti KS in SIS. Med nalogami na področju krajevne samouprave velja poudariti napore za krepitev njihove materialne osnove v okvirih določil družbenega dogovora o razporejanju dohodka in razporejanju sredstev za osebno, skupno in splošno porabo in neposrednih povezovanj z OZD tako na območju KS kot tudi s tistimi, v katerih združujejo svoje delo delavci z območja KS. Krajevne skupnosti bodo morale izpopolnjevati oblike samoupravnega dogovarjanja, ugotavljanja interesov in odločanja. Posebna naloga na tem področju je proučitev in realizacija ideje o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti kot oblike za reševanje skupnih problemov zainteresiranih KS (višinski vodovod, mestna problematika).
V okviru razvoja SIS kot specifične oblike samoupravnega združevanja, dogovarjanja in odločanja vseh zainteresiranih dejavnikov je potrebno poleg utijevanja vloge in izpopolnjevanja vsebine dejavnosti obstoječih skupnosti omeniti kot neposredne naloge:
-	ustanovitev SIS za ceste;
-	ustanovitev SIS za PTT promet;
-	ustanovitev SIS za urejanje stavbnih zemljišč; ob ustanovitvi te SIS je potrebno tudi opredeliti nosilca razvoja industrije in urejanja skupnih infrastrukturnih del na področju industrijske cone;
-	ustanovitev SIS za komunalno gospodarstvo, ki naj zagotovi med drugim tudi povezovanje in poenotenje interesov, prizadevanj in razvoja komunalne dejavnosti na obalnem območju. Ob organizaciji teh SIS mora biti racionalnost uporabe družbenih sredstev eno od vodil.
2.	Kvalitetna gospodarska rast
Leto 1976 je prvo leto, v katerem se realizirajo predvidevanja iz družbenega plana razvoja obalnega območja za obdobje 1976-1980. V tem planu imajo svoje mesto vsi srednjeročni cilji; plan definira stopnje gospodarske rasti in teži za kvalitetnimi spremembami v strukturi gospodarstva. Osnovni cilji razvoja v prihodnjem letu, kot tudi stopnje razvoja morajo biti s srednjeročnimi načeloma usklajeni.
OBJAVE"	23. aprila 1976 - Št. 6
Pri aplikaciji vseh razvojnih intencij in stopenj rasti iz srednjeročnega plana za načrtovanje gospodarske rasti v letu 1976 je potrebno opo-zoriti na nekatere omejevalne in pospeševalne dejavnike, kijih bele žimo ob prehodu v leto 1976 in ki pomembno vplivajo na predvideni obseg poslovanja v letu 1976 ter na razvojne poglede posameznih TOZD. Ti dejavniki so zlasti:
-	velike zaloge v industriji;
-	majhna vlaganja v razvoj tehnologije v preteklih obdobjih;
-	izredno visoka stopnja zaposlovanja, registrirana v preteklih letih;
-	splošna nelikvidnost, prehod na ugotavljanje dohodka po pia-čani realizaciji in ukrepi za zagotavljanje plačil pri vzpostavljanju dolžniško-upniških razmerij;
-	nizka stopnja rasti, dosežena v letu 1975 v prometu, nekaterih trgovskih dejavnostih, gostinstvu in kmetijski proizvodnji.
Zaradi visokih zalog bodo morale nekatere industrijske organizacije združenega dela zmanjšati predvideno rast obsega proizvodnje, medtem ko bo stopnja povečevanja obsega poslovanja v prometu, kmetijstvu in gostinstvu razmeroma ugodna, vendar bo temeljila na skromnem obsegu poslovanja oziroma proizvodnje v letu 1975, torej bo predstavljala kompenzacijo zaostanka v razvoju v predhodnem letu.
Posebno pozornost zasluži zaposlovanje. Predvidena stopnja je zelo nizka in predstavlja radikalno znižanje v primerjavi s preteklim obdobjem, vendar je realna in nujna posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja ter težnje TOZD po povečanju produktivnosti.
Upoštevaje intencije srednjeročnega družbenega plana in trenutne vplive na odločitve v gospodarstvu občine je torej pričakovati v letu 1976 naslednje parametre gospodarske rasti (v odstotkih):
Pokazatelj	v ocena	občini predvid.	v SRS 0 letno predvid.	
fizični obseg	75/74	76/75	76-80	76/75
poslovanja	9.4	7,0		..
realni družb, produkt	8,3	8,1	9,7	5,0
realni DP na zaposlenega	3.8	5,5	6,1	1-3
zaposlenost v gospodarstvu	4,3	2,5	3,4	3,0
industrijska proizvodnja	8,9	5,6	10,0	6,0
produktivnost v industriji	7,3	3,0	5,0	
izvoz blaga (ind.)	-2,7	60,0		6,0
devizna realizacija (Luka, IE)	50,0	10-15		
realni OD na zaposlenega	2-3	1,0		1,0
Večina predvidenih stopenj rasti je z vidika družbenoekonomskih značilnosti ter potreb občine ugodnejša kot v republiki, vendar zaostajajo za stopnjami, predvidenimi v srednjeročnem planu. Predvidene stopnje so predvsem odraz citiranih okoliščin, konkretno vplivajo na predvidevanja za prihodnje leto in tudi korigirajo tempo izvajanja srednjeročnih predvidevanj. V izračun stopnje rasti realnega družbenega produkta je vkljudena predpostavka, da bodo zaloge v Tomosu do konca leta 1976 znižane na relativni nivo, zabeležen ob koncu leta 1974. To bo mogoče ob pospešenem izvozu zlasti pa ob realizaciji povezovanj Tomosa tako s kooperanti kot s trgovino na osnovi dohodkovne soodvisnosti. Pogoj za dosego zastavljenih ciljev je tudi uspešna realizacija programa za preusmeritev proizvodnje oziroma zaposlitev Cimose ve TOZD Avtoproizvodnja.
V težavnem gospodarskem položaju ob prehodu v letu 1976 je doseganje predvidenih stopenj rasti odvisno od izvrševanja samoupravno sprejetih planov TOZD, ki morajo biti odraz stabilizacijskih prizadevanj ter od dviga produktivnosti, ki pa ga bo mogoče doseči le ob realizaciji izvoznih prizadevanj uresničevanju investicijskih načrtov. Pogoj za dolgoročno zagotovljeno rast družbenega produkta na račun dviga produktivnosti je tudi takojšen in učinkovit pristopa izvajanju kadrovske politike.
23. aprita 1976 — Št. 6
.URADNE OBJAVE"
89
3.	Krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva
Za doseganje tega cilja si bodo morale vse TOZD v okviru svojih stabilizacijskih ukrepov predvsem prizadevati, da v bodoče ne bo prizadeta ekonomičnost poslovanja, kar je pogoj, da bo realna stopnja rasti družbenega produkta ustrezala doseženi stopnji rasti fizičnega obsega poslovanja in proizvodnje. Ob tem pa bo potrebno doseči še primerna razmerja v delitvi družbenega proizvoda.
Načelna osnova teh prizadevanj je zahteva, naj sredstva za bruto osebne dohodke rastejo počasneje od produktivnosti, sredstva za reprodukcijo pa hitreje od rasti družbenega produkta. Srednjeročni družbeni plan obalnega območja poudarja težnjo po povečanju reprodukcijske sposobnosti kot enega strateških ciljev razvoja gospodarstva. Ta cilj zahteva, da naj bi v letu 1980 v gospodarstvu občine Koper bruto osebni dohodki predstavljali 42,2 %, sredstva za reprodukcijo pa 42,3 % družbenega proizvoda.
Upoštevajoč razmerja, dosežena po oceni v letu 1975, zahtevo, naj realni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu rastejo s približno 1 % stopnjo (republiška resolucija) ter ob težnji, da bi se čimbolj približali zaželeni dinamiki sprememb razmerij v delitvi družbenega produkta, je potrebno ob predvideni rasti družbenega produkta v gospodarstvu občine uveljaviti naslednje omejitve: indeks rasti bruto osebnih dohodkov mora biti od indeksa rasti družbenega produkta nižji vsaj za 4,2 %, indeks rasti sredstev za reprodukcijo pa za 6,2 % vigi. Ob izpolnitvi teh pogojev bi bila v delitvi družbenega produkta dosežena naslednja razmerja:
Struktura družbenega produkta (odstotki)
	Ocena	Predvideno	Po sr. planu
	1975	1976	1980
družbeni proizvod	100,0	100,0	100,0
bruto OD	53,7	51,2	42,2
sredstva za reprodukcijo	30,0	31,8	42,3
OPOMBA: V tem prikazu predstavljajo sredstva za reprodukcijo seštevek skupne amortizacije in ostanka dohodka (vsa izdvajanja za poslovne in rezervne sklade ter sklad skupne porabe).
Predvidena stopnja rasti družbenega produkta je torej prenizka, da bi bila lahko ob zagotovitvi realne rasti osebnega standarda delavcev dosežena dinamika sprememb v delitvi, ki bi ustrezala postopnemu doseganju ciljev srednjeročnega razvoja. Prav zato mora biti tudi v letu 1976 usmerjena posebna pozornost TOZD, skupščine in družbenopolitičnih organizacij k ohranitvi rasti osebnih dohodkov v dogovorjenih okvirih. Poudariti je, da predvidena razmeija veljajo za občinsko gospodarstvo kot celoto, posamezne TOZD pa se jim morajo prilagajati v skladu s svojimi specifičnostmi.
4.	Razvoj zaledja
Pod razvojem zaledja razumemo poživitev in valorizacijo podeželja ter zaustavitev njegove depopulacije ob ohranitvi izrabljanja resursov, ki jih nudi. Gre torej tako za dvig njegove ekonomske moči, kot za vzpostavitev življenjskih pogojev občanov na podeželju, ki bodo ustrezali tistim v mestu.
Prizadevanja za dvig ekonomske moči podeželja morajo biti usmerjena v poživitev njegove tradicionalne dejavnosti — kmetijstva V razmerah, kot jih imamo v občini, predstavlja to v pretežni meri razvoj zasebnega kmetijstva. Njegovi poglavitni nosilci so TOZD Kooperacija, kmetijska pospeševalna služba (Agraria), Kmetijska zemljiška skupnost, Sklad za kmetijstvo in družbenopolitične organizacije. Njihovi skupni napori morajo voditi v zavrtje pretirane de^grarizacije, ki jo beležimo v zadnjih letih, v poživitev blagovne zasebne kmetijske, še posebej kooperacijske proizvodnje, v smotrno izkoriščenost razpoložljivih zemljišč, v specializacijo proizvodnje in uveljavitev socialističnih odnosov v tem sektorju dejavnosti Realizirati je torej potrebno tako vlaganja v posodobitev in dvig pro luktivnosti kmetijske proizvodnje, kot ustvarjati odnose, v katerih bo zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu preko trajnih vezi zagotovljena prodaja njegove proizvodnje pod ugodnimi pogoji in razpolaganje z rezultati dela v okviru načel, kijih uveljavlja zakon o združevanju kmetov.
V tem smislu je potrebno poudariti naslednje naloge, ki terjajo realizacijo v letu 1976:
— v naslednjih letih bo za potrebe družbene in organizirane zasebne kmetijske proizvodnje melioriranih 260 ha zemljišč v Vanga-
nelski dolini in v dolinah Dragonje in Drnice. Skrb za izdelavo načrtov in delno za sofinanciranje prevzame Kmetijska zemljiška skupnost.
Načrti bodo pripravljeni in prva dela izvršena že v letu 1976;
-	ta skupnost bo z zamenjavami in arondacijami ustvarila za potrebe družbene vinogradniške in sadjarske proizvodnje komplekse v skupni površini 110 ha;
-	kmetijska zemljiška skupnost bo predložila skupščini občine v sprejem odlok o zaščitenih kmetijah;
-	v sodelovanju vseh nosilcev razvoja bo ob sedmih že obstoječih usmerjenih še nadaljnjih 12 kmetij v živinorejo in intenzivno izkoriščanje travnih površin;
-	rešena bodo vsa zemljiška vprašanja in odstranjene druge ovire za ustanovitev štirih vinogradniških skupnosti v okviru kooperacijske proizvodnje;
-	Agraria bo pripravila v sodelovanju z drugimi nosilci razvoja kmetijstva program razvoja zasebnega kmetijstva v občini za obdobje 1976-1980;
-	sklad za kmetijstvo skupščine občine Koper bo razpoložljiva sredstva (1,4 milijona dinaijev) vložil v obliki kreditov, premij, in regresov v obnovo nasadov, nabavo mehanizacije, živine in plemenske živine, umetno osemenjevanje, kritje razlik v obrestni meri, premi-ranje reje plemenske živine in pitanje govedi, pospeševalno službo, izobraževanje kmetijskih proizvajalcev itd., pri čemer bo tesno sodeloval z ostalimi nosilci razvoja in sofinanciral izvedbo programa razvoja zasebnega kmetijstva.
Kot skupna naloga vseh nosilcev se postavlja zahteva po nadaljnji uveljavitvi pospeševalne službe, kajti le tako bo mogoče ta, sicer po obsegu skromni načrt razširiti. Seveda pa je ves razvoj zasebnega kmetijstva vezan na kreditno in reprodukcijsko sposobnost zasebnikov. Ta je sedaj prešibka, da bi bila lahko realizirana večja vlaganja. Temu vprašanju pa tudi prizadevanju, da bo več kmetov doseglo status delavca v združenem delu, bo morala biti posvečena večja pozornost.
Za dolgoročni razvoj kmetijstva in za ohranitev kmetijskih površin . v občini je izrednega pomena kmetijski zemljiški prostorski plan, ki bo sprejet v letu 1976. Pri izdelavi tega plana seje pokazalo, da so njegovi interesi v nekaterih primerih v nasprotju z veljavnim urbanističnim načrtom. Ta nasprotja naj bi rešila njegova prva novelacija. Do takrat bi bilo potrebno posvetiti eventuelni spremembi namembnosti spornih površin posebno pozornost.
Pri izboljšanju življenjskih pogojev na podeželju kot enega od faktorjev razvoja zaledja ne gre zgolj za zmanjševanje razlik med mestom in vasjo, temveč so lc-ti tudi neizogibni faktor gospodarskega razvoja. Sem sodi v preteklih letih izvedena zasilna ureditev cestnih zvez. Odprta vprašanja pa so še posebno preskrba z vodo in električno energijo, telefonske zveze in posodobitev stanovanjskih razmer.
Izgradnja višinskega vodovoda je s sprejetjem regionalnega družbenega dogovora o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebno, skupno in splošno porabo, ki sistemsko ureja njegovo financiranje, postala realnost. Podjetje za PTT promet bo v letu 1976 pripravilo projekt, po katerem bodo vsa večja naselja v občin; vsaj z eno zvezo vključena v telefonsko omrežje. V tem letu bodo z večjim številom zvez zajeta vanj naselja Pobegi, Čežarji in Pridvor. Proučiti bo potrebno tudi vse možnosti za obnovo stanovanjskega fonda na vaseh, kar je tudi v interesu zmanjšanja pritiska na stanovanja v mestu. Ob tem pa je potrebno v letu 1976 proučiti možnost izgradnje industrijskih obratov na podeželju ter njihovo upravičenost z vidika prispevka k zmanjšanju depopulacije in izboljšanju življenjskih pogojev ter z vidika pospeševanja razvoja kmetijstva.
Kompleks teh problemov terja angažiranje krajevnih skupnosti, SIS (zlasti obalne samoupravne stanovanjske skupnosti, SIS za PTT promet in drugih) ter organizacij združenega dela s posameznih področij.
Občinska skupščina, njeni organi in družbenopolitične organizacije bodo stalno in tvorno spremljale izvajanje nalog v zvezi z razvojem zaledja.
5.	Izboljšanje razmerij v mednarodni menjavi in vključevanju v mednarodno delitev dela in blagovne tokove
Industrijske organizatije združenega dela, ki se v občini vključujejo v izvozna prizadevanja (Tomos, Lama, Iplas, Stil, Troples), pred-