dnevnik
SOBOTA, 12. DECEMBRA 2015
št. 289 (21.526) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

PODNEBJE - Na 2. strani
Danes sporazum. Bo ambiciozen?
V Parizu so zmerno optimistični
TRNOVCA - Na 5. strani
Kdo bo prevzel Škerkovo domačijo?
Pomisleki deželne uprave
ŠTANDREŽ - Na 14. strani
Kraj eksplozije so iskali zaman
Kovinski delci leteli več sto metrov
SLOVENIJA - Po Starodu in Jelšanah na vrsti Dragonja
Ograja kmalu tudi v Istri
Opčine - Narodna ul. 28	tel. 040 / 211465
urnik: 9.00 - 13.00 / 16.00 - 19.30
KOPER - Slovenska vojska je postavila žične zapreke tudi na območju mejnih prehodov s Hrvaško v Starodu (Notranjska) in Jelšanah pri Ilirski Bistrici, vse je pripravljeno tudi za ograjo v bližini meje na Dragonji. Včeraj je tam postopal bager, v prihodnji urah sledi bodeča žica. Med prvimi je odločitev slovenske vlade zelo ostro kritiziral piranski župan Peter Bossman. Postavitev mejnih zaprek povzroča ostre odzive na Hrvaškem.
Na mejnem prehodu Starod so žičnato ograjo postavili vse do ceste, in sicer dobrih 100 metrov so postavili na severno stran mejnega prehoda, na južni strani pa so potegnili približno 300 metrov ograje. Na mejnem prehodu Jelšane pa so tekom včerajšnjega dneva postavili nekaj kilometrov ograje. Ograjo postavljajo vojaki iz Celja in Postojne.
Na 3. strani
Mejna ograja pri Starodu
rtv slo
TRST - Podprl ga je tudi vodja NCD Alfano
Dipiazza kandidat za tržaškega župana
t
#
A
carpinus
OUTLET PELLET
AKCIJA MESECA
BUKOVI PELETI BIOPROFIT 3,90 € PRIPELJEMO NA DOM
minimalno paleta - 90 vreč
Za naročilo: 0038653334404 S___/
KNJIŽEVNOST
O novem prevodu Mojega Krasa
TRST - O novem slovenskem prevodu ob italijanskem izvirniku avtobiografskega dela tržaškega pistaleja Scipa Sla-tapera Moj Kras ob 100-letni-ce njegove smrti na bojišču prve svetovne vojne, objavljamo analizo avtorja prevoda Marka Kravosa.
Delo bodo predstavili v torek v Narodnem domu v Trstu.
Na 11. strani
Alfano v Trstu
Na 3. strani
V	Sloveniji in FJK manj zanimanja za manjšini
Na 4. strani
Fabrizio Polojaz na čelu Caffe Trieste
Na 6. strani
Trst: zavetišče za brezdomce
Na 7. strani
V	Gradišču zapira tovarna Nar
Na 14. strani
Čista Vipava ima potencial
Na 16. strani

L-- ^
Božična pravljica . v Thermani Laško
- ** * - * *.
URNIK
ponedeljek - petek: 7.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 13.00
Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina
www.carpinus.si
od 18.12. do 24.12.2015
Sîfî
OTROCI DO 5 LET GRATIS.'
BOGATA PONUDBA BOŽIČNE ANIMACIJE ZA OTROKE:
• božične kreativne delavnice (izdelovanje voščilnic, peka božičnihpiškotov, izdelovanje okraskov za božično drevo ...) • športne in miselne igre • mini disco • obisk maskote Vodomček,... •
THERMANA LAŠKO
4 dni/3 noči že od 188,70 €* na osebo
*Cena velja za Hotel Zdravilišče Laško**** *Cena vključuje 15% popust za imetnike Zlate kartice Thermana Cluba
:<5>.
Ill THERMATMAIašfeo
9.
Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško www.thermana.si | 00386 3 423 21 00
9771124666007
2
Sobota, 12. decembra 2015
AKTUALNO
/
pariz - Danes odločilni dan na globalni podnebni konferenci COP21
Koalicija več kot sto držav želi ambiciozen sporazum
Objava končnega osnutka napovedana danes - Med opazovalci zmeren optimizem
PARIZ - Novi - morda zadnji - osnutek globalnega podnebnega dogovora bo objavljen danes ob 9. uri, je napovedal predsedujoči pariški podnebni konferenci, francoski zunanji minister Laurent Fabius. Obenem je znova izrazil prepričanje, da bodo države dosegle soglasje. Prvotno je bila objava osnutka napovedana včeraj popoldne, a so se pogajanja zavlekla, kar pa po ocenah opazovalcev ni nujno negativen znak. Nasprotno, šlo naj bi za spodbuden signal, da se pripravlja dogovor, ki bi vsebinsko utegnil biti ambicioznejši v prizadevanjih za omejevanje globalnega segrevanja.
»Glede na opravljena posvetovanja bom lahko v soboto zjutraj ob 9. uri vsem stranem predstavil besedilo, za katerega sem prepričan, da bo potrjeno in bo velik korak naprej za celotno človeštvo,« je Fabius povedal novinarjem. »Skoraj smo na koncu poti in sem optimističen,« je dodal. V četrtek pozno zvečer je Francija objavila precej očiščen predlog besedila, ki je vseboval le še okoli 50 različnih opcij in oklepajev. Vendar pa je včeraj zjutraj, po še eni
Ban Ki Moon: »Sodeloval sem na številnih zahtevnih multilateralnih pogajanjih, a po vseh standardih so ta pogajanja najbolj zapletena, najtežja, a najpomembnejša za človeštvo«.
neprespani noči za pogajalce, Fabius sporočil, da bo pogovore treba podaljšati. To kaže na nadaljnje nasprotovanje držav pri nekaterih ključnih točkah. Novica o podaljšanju je bila sprejeta precej mirno. Čeprav je odprtih še precej točk, na katerih bi pogovori lahko propadli, pa tako predsedstvo konference kot delegati in opazovalci ostajajo zmerno optimistični.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je na novinarski konferenci po poročanju Guardiana poudaril, da ga dosedanje delo "opogumlja". »Sodeloval sem na številnih zahtevnih multilateralnih pogajanjih, a po vseh standardih so ta pogajanja najbolj zapletena, najtežja, a najpomembnej-
francija - Volitve
Raziskave napovedujejo poraz FN
PARIZ - Voditeljici Nacionalne fronte Marine Le Pen in njeni nečakinji Marion Marechal-Le Pen se v drugem krogu lokalnih volitev v
Franciji obeta poraz, kljub rekordno dobremu rezultatu stranke v prvem krogu, razkrivajo rezultati zadnjih javnomnenjskih raziskav. Marine Le Pen naj bi tako v regiji Nord-Pas-de-Calais-Picardie premagal Xavier Bertrand iz vrst des-nosredinske Republikanske stranke, ki naj bi prejel 53 odstotkov glasov podpore. Ista raziskava napoveduje, da naj bi Marion Marechal-Le Pen, ki je v četrtek praznovala 26. rojstni dan, v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala izgubila proti republikanskemu kandidatu Christianu Estrosiju, ki naj bi prejel 54 odstotkov glasov podpore.
Francoski socialisti so v številnih regijah v drugem krogu umaknili svoje kandidate in volivce pozvali, naj podprejo republikance.
ša za človeštvo,« je poudaril. Novi izčišče-ni tekst je po njegovi oceni dobra osnova za pogajanja, pogajalci pa bi se morali odločati z mislijo na človeštvo in ne na nacionalne perspektive.
Kitajski pogajalec Gao Feng je povedal, da je bila noč naporna, vendar pa pogajalcem ostaja še en dan za dosego dogovora. »Trenutni tekst je v redu, bolj ali manj. Še vedno sem optimističen,« je dejal. Pri denarju je opozoril, da številne razvite države pozabljajo na obljubo o 100 milijardah dolarjev. »Doslej nismo videli jasne poti in časovnice, kako bo teh 100 milijard zbranih,« je opozoril. Prav tako Gao opozarja na problem diferenciacije. »Revnim državam želimo dati dovolj časa, da pripravijo nacionalne odzive,« je dejal. »Za Kitajsko ni težave. A če Indija ali katera koli druga država v razvoju nima kapacitet, mislim da jim lahko damo nekaj odloga,« je še dodal.
K premiku v pozitivno smer je prispevalo tudi to, da se je v zadnjih dneh konference okrepila tako imenovana koalicija ambicioznih; neformalna povezava več kot 100 držav, med katerimi sta EU in ZDA, pa tudi številne afriške, karibske in pacifiške države. Skupini, ki se zavzema za zelo ambiciozna določila novega podnebnega sporazuma, se je v četrtek pridružila Kanada, včeraj pa še Brazilija. Ameriški državni sekretar John Kerry je pridružitev ZDA "koaliciji ambicioznih" razglasil v sredo. V četrtek je skupino podprla Kanada, včeraj pa so z navdušenjem v skupini pozdravili še Brazilijo. Gre za pomemben korak, saj doslej med članicami koalicije ni bilo velikih hitro rastočih gospodarstev, kot sta Kitajska in Indija.
Skupina se zavzema za ambiciozna določila v novem globalnem podnebnem sporazumu, predvsem za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija in vzpostavitev jasnih mehanizmov pregleda in stopnjevanja prizadevanj držav za izpolnitev tega cilja.
Po besedah evropskega komisarja, pristojnega za podnebje, Miguela Ariasa Canete je zavezništvo dokaz, da države v razvoju in razvite države lahko delujejo skupaj in v skupnem interesu. »Ta pogajanja niso o njih ali o nas. Dotikajo se vseh nas, razvitih in v razvoju, pri iskanju skupnih rešitev,« je dejal.
Po besedah opazovalcev različne koalicije in zavezništva na tovrstnih pogajanjih niso nič nenavadnega. Več pozornosti pa zbuja dejstvo, da so močno zavezništvo sklenile države v razvoju z razvitimi državami. Prvi uspeh te skupine je očitno že viden. Najnovejši osnutek podnebnega dogovora glede omejitve dviga globalne povprečne temperature namreč navaja, da bodo pogodbenice omejile dvig na "precej manj kot" dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo ter si prizadevale za omejitev na 1,5 stopinje Celzija.
Takšno določilo so v nočnih pogajanjih skušale zrušiti naftne proizvajalke Savdska Arabija, Venezuela in Rusija, ki so združile moči z velikimi onesnaževalkami Kitajsko in Indijo, pa tudi Malezijo, poroča britanski Guardian. Te države želijo umik kakršne koli omembe 1,5 stopinje Celzija iz sporazuma. Še posebej ostra je Savdska Arabija.
Po drugi strani koalicija ambicioznih napoveduje vztrajanje pri vseh vidikih; ne le pri 1,5 stopinje Celzija ampak tudi pri vprašanju dekarbonizacije in na drugih področjih. Nemška okoljska ministrica Barbara Hendricks je napovedala: »Ne bomo pristali na najmanjši skupni imenovalec«. Ob tem je zagotovila, da EU ne želi izenačevati položaja razvitih držav in držav v razvoju. »Nismo proti diferenciaciji, ampak za pošten in moderen sistem, kjer vsi akterji prispevajo, kolikor lahko,« je pojasnila.
STA/M.M.
Z rumeno barvo prepleskan trg okrog slavoloka Arc de Triomphe	ansa
Številne akcije okoljskih aktivistov
PARIZ - V Parizu pričakujejo številne demonstracije, shode in druge aktivnosti predstavnikov civilne družbe. Posledično se zaostrujejo tudi varnostni ukrepi; policisti na primer pregledujejo aktiviste, ki skušajo priti na prizorišče konference. Včeraj so se aktivisti organizacije Greepeace povzpeli na Arc de Triomphe in z njega spustili transparent s pozivom svetovnim voditeljem na odločno ukrepanje proti globalnemu segrevanju, njihovi somišljeniki pa so sočasno z rumeno ekološko barvo prepleskali trg in nekatere ulice okrog spomenika.
Danes se bodo v središču Pariza zbrali aktivisti, ki bodo nosili 5000 rdečih tulipanov. Ti naj bi predstavljali "rdeče črte", ki jih pogajalci ne bi smeli prestopiti pri sprejemanju dogovora. Zjutraj se bodo aktivisti v manjših skupinah do pet ljudi zbrali na vnaprej določenih lokacijah v Parizu, s čimer bodo gledano iz zraka izpisali besede podnebje, pravica in mir. Popoldne načrtujejo tudi shod pod Eifflovim stolpom, na katerem naj bi razglasili "izredne razmere za podnebje" in sklenili človeške verige. V Parizu po novembrskih terorističnih napadih še vedno veljajo izredne razmere, zato so javna zbiranja prepovedana. »Vsak posameznik se mora sam odločiti, kaj se mu zdi ustrezno. Mi pa verjamemo, da je utišanje glasu aktivistov civilne družbe v odgovor na nepravičen in nevarno šibak podnebni dogovor nesprejemljivo,« so zapisali na spletni strani kampanje proti podnebnim spremembam, ki združuje dogodke različnih nevladnih organizacij.
italija - Begunci
Rim ogorčen zaradi opomina komisije EU
RIM - Italijanska vlada se je z ogorčenostjo odzvala na opomin Bruslja glede pomanjkljive registracije beguncev. Grčija, Hrvaška in Italija so v četrtek dobile opomin Evropske komisije, ker ne izvajajo ustrezno evropskih pravil o odvzemu prstnih odtisov. Gre za neustrezno izvajanje uredbe Eurodac, ki določa pravila za odvzem prstnih odtisov državljanom tretjih držav, ki nedovoljeno vstopajo v državo, in prenos podatkov v osrednji Eu-rodacov sistem v 72 urah.
Premier Matteo Renzi je bil zaradi opomina ogorčen. »Evropa za zaustavitev begunskega vala ne počne vsega, kar bi morala. Prerazporeditev beguncev, ki prispejo v Italijo, v druge članice EU, ni stekla«. Kritičen je bil tudi notranji minister Angelino Alfano, ki je dejal, da je opomin Bruslja nerazumen. »Za delo, ki smo ga opravili, ko gre za sprejem beguncev, si zaslužimo velik 'hvala' EU,« je dejal in kot Renzi izpostavil pomen prerazporeditve beguncev. Da bi bila ta uspešna, pa morajo sodelovati vse članice EU.
Grški premier Aleksis Cipras je medtem v odzivu na opomin priznal, da se je Grčija z zamudo odzvala na dotok migrantov, katerega obseg jo je presenetil. A od septembra ni več nobenega migranta, ki ne bi bil registriran, je v parlamentu v Atenah povedal Cipras. Priznal pa je, da zaradi pomanjkanja naprav Eurodac za oštevilčenje zbranih prstnih odtisov včasih poteče več ur med odvzemom prstnih odtisov »na tradicionalen način, s črnilom« in njihovim vpisom v evropski sistem, kar bi lahko pomenilo varnostno tveganje. Zato je ponovil poziv, naj evropski partnerji Grčiji dostavijo več omenjenih naprav. Glede na podatke grškega notranjega ministrstva so Atene doslej prejele 39 tovrstnih naprav, zaprosile pa so za 100.
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojic je medtem v odzivu na opomin dejal, da to ni velika težava za Hrvaško, saj da du-blinska uredba ne ustreza sedanji begunski krizi.
evropska komisija - Po napovedih v Financial Timesu
Nadzor EU na zunanji meji?
Kontrolo naj bi prevzele posebne »evropske« sile - Bodo države prepustile del suverenosti?
BRUSELJ - Evropska komisija načrtuje vzpostavitev stalnih sil za nadzor zunanjih meja Evropske unije, ki bi lahko nadzor izvajale tudi ob morebitnem nasprotovanju prizadete države, poroča Financial Times (FT). Če bo to zaživelo, bo to največji prenos suverenosti na skupnost po uvedbi evra.
Evropska komisija naj bi prihodnji teden razkrila načrt za resnejše soočanje z begunsko krizo, glavni del ukrepov pa naj bi bila zamenjava sedanjih sil agencije Frontex s stalnimi silami za nadzor zunanjih meja. Vzpostavili naj bi tudi skupno obalno stražo, glavno besedo pri uporabi teh sil pa naj bi imela Evropska komisija, navaja FT, ki ugotavlja, da gre za vzpostavljanje skupnega varovanja zunanjih meja, kot to zahtevata Berlin in Pariz in gre v bistvu za zadnji poskus za rešitev schengenskega območja. Ideja o vzpostavitvi skupnih sil za nadzor zunanjih meja EU je sicer stara že več kot 15 let, vendar pa članice nikoli niso dosegle soglasja, da bi skupnosti poverile nacionalne pristojnosti za nadzor svojih meja - enega glavnih atributov suverenosti države.
Glede na načrte, o katerih poroča FT, bi imela končna pooblastila za nameščanje sil na zunanje meje EU Evropska komisija, delovala pa naj bi po priporočilih upravnega odbora evropskih sil za nadzor meja in obalne straže, ki naj bi ga vzpostavili. Odločitve bi veljale tudi za države, ki niso članice EU, a so članice schengenskega območja, kot je npr. Norveška. Članice bi se o načrtovanih ukrepih lahko posvetovale, ne bi pa imele pravice veta, da bi enostransko lahko preprečile namestitev teh mejnih sil.
Tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos
je potrdil, da bi bila vzpostavitev evropskih sil za nadzor meja in obalne straže pot "za zavarovanje in okrepitev schengna". Avra-mopulos je na konferenci o varnosti v Sredozemlju v Rimu dejal, da EU za zajezitev migracij potrebuje nekaj bolj strukturiranega, ker da nacionalne oblasti niso bile pripravljene na tako veliko število prosilcev za azil. Nove sile bi ščitile zunanje meje EU, mi-grantom ponujale podporo ter izvajale iskalne in reševalne operacije, je povedal komisar in dodal, da bi sile štele okoli 1000 pripadnikov, ki bi lahko posredovali, ko nacionalne oblasti ne bi mogle. Sile bi tesno sodelovale z načrtovanimi evropskimi sprejemnimi centri oz. hotspotsi, ki jih nameravajo vzpostaviti v Grčiji in na jugu Italije za zagotovitev celovitejše identifikacije, registracije in obravnave migrantov, je pojasnil Avramopulos.
Predlog, o katerem naj bi razpravljali na vrhu voditeljev EU naslednji četrtek in petek, pa bo verjetno naletel na neodobrava-nje nekaterih članic, ki nasprotujejo prenosu tovrstnih pristojnosti na EU, prav tako pa bo potreboval blagoslov Evropskega parlamenta in nacionalnih vlad. »Svet EU bo moral sprejeti odločitev. Menimo, da je treba narediti korak naprej in imeti več Evrope, da se ta problem reši,« je še povedal Avramopulos.
Sedanja agencija za nadzor zunanjih meja Frontex ima težave z mandatom, ker lahko le "usklajuje" varovanje meja. To se je kot težava pokazalo tudi pri reševanju migrantske krize, saj agencija ni mogla nabavljati lastne opreme ali napotiti policistov tja, kjer bi bili najbolj potrebni. Zanašati se je morala le na obljube držav članic, ki pa se pogosto niso izpolnile, še navaja FT. (STA)
/
AKTUALNO
Sobota, 12. decembra 2015
3
SLOVENIJA - Po Starodu in Jelšanah na vrsti Istra
Bodečo žico načrtujejo tudi na meji na Dragonji
KOPER - »Takšne ograje še nikoli ni bilo tukaj. Istra ni bila še nikoli v zgodovini tako razmejena. Naj bodečo žico raje postavijo na Črni Kal,« je bil jezen Igor Kramesteter iz Dragonje. To je dejal, ko so delavci z bagerjem v spremstvu policistov ob hrvaško-slovenski meji včeraj pripravljali in čistili teren, da bi vojaki začeli postavljati bodečo žico tik ob Dragonji, poročajo Primorske novice. »Upajmo, da to pomeni zadnje neumno dejanje aktualne vlade,« je dejal kmet, ki ga niso vprašali za dovoljenje za vstop in za delo na njegovi njivi.
Delavci Okolja Piran so si v spremstvu treh policistov z buldožerjem utirali pot skozi goščavo na desnem bregu Dragonje, vendar le na območju od mejnega prehoda Dragonja proti krajinsko zavarovani Steni in Škrlinam. Po čiščenju terena sodeč naj bi ograjo postavili tik ob Dragonji in na predelih, kjer menda ni spora o poteku državne meje s Hrvaško. To pomeni, da bi mejo radi postavili od mejnega prehoda Dragonja v notranjost proti Škrlinam. Tam, kjer je teren težko prehoden, naj ograje ne bi bilo.
V Ljubljani obljubljajo, da bo ograja le do pomladi
Državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve Andrej Špenga je koprskega podžupana Petra Bolčiča obvestil, da bodo postavljali ograjo na območju koprske občine. Ob mejnih prehodih naj bi postavili le nekakšne panele in ne bodeče žice. Povedal je tudi, da so sami že kontaktirali lastnike vseh zemljišč ob meji in lovske družine.
V prihodnjih dneh naj bi se državni sekretar srečal tudi s koprskim županom Borisom Popovičem.
»Ob mejnih prehodih naj bi se odločili za postavitev tako imenovanih panelov in ne za bodečo žico. Povedal je tudi, da so
Tako je bager v bližini mejnega prehoda Dragonja »ovekovečila« novinarka Radia Koper Lea Širok
sami že kontaktirali lastnike vseh zemljišč ob meji in lovske družine,« poročajo iz Občine Koper. O konkretnih postavitvah naj bi jih z ministrstva sproti obveščali. Bolčič je o pogovoru že obvestil tudi predsednike prizadetih krajevnih skupnostih. Kot pravijo v občinski službi za stike z javnostmi, naj bi v krajevnih skupnostih postavitev pričakovali, saj da gre za "višjo silo" upajo pa, da bodo držale napovedi države, naj bi ograjo odstranili do pomladi.
Piranski župan Bossman: žičnata ograja je nezaželena
»Odločitev o postavitvi žičnate ograje v Istri je nezaželena in bo povzročila veliko nevšečnosti ljudem, ki ob meji živimo
skupaj. Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije. Istra slovi po svoji povezanosti, odprtosti in strpnosti in vanjo ograje ne sodijo. Bodeče žica nas ne bo varovala in ne bo preprečevala sanj o boljšem in varnejšem življenju, ki jih sanjajo migranti. Upamo, da bo ograja čim prej odstranjena,« je za Primorske novice povedal piranski župan Peter Bossman.
Prepreke tudi že na mejnih prehodih Starod in Jelšane
Prepreke, namenjene zaustavljanju beguncev, torej že segajo na Primorsko. Vojska jih postavlja ob mejnih prehodih
Starod (Notranjska) in Jelšane (Ilirska Bistrica), v prihodnjih urah bo na vrsti, kot rečeno, Dragonja.
Na mejnem prehodu Starod so ži-čnato ograjo postavili vse do ceste, in sicer dobrih 100 metrov so postavili na severno stran mejnega prehoda, na južni strani pa so potegnili približno 300 metrov ograje. Na mejnem prehodu Jelšane pa so tekom včerajšnjega dneva postavili nekaj kilometrov ograje. Ograjo postavljajo vojaki iz Celja in Postojne.
Novi list: Takih stvari v Istri niso počeli niti fašisti
Slovenska odločitev o postavitvi ži-čnate ograje z ostrimi ploščicami ob meji s Hrvaško je sprejeta zelo premišljeno in z zelo jasnim namenom, ocenjuje v komentarju reški dnevnik Novi list. »Edini cilj 'or-banizacije' slovenske politike glede begunske krize je bil pokazati, da je Slovenija zmožna vrniti red na svojo mejo, tudi s pomočjo bodeče žice, ter da izpolnjuje vse svoje obveznosti iz članstva v schengen-skem območju, kot je pravilna registracija beguncev,« piše reški časnik.Omenja, da je bila odločitev o žici sprejeta, potem ko so slovenske oblasti na začetku begunske krize dajale vtis, da so popolnoma presenečene in šokirane.
Časnik v ločenem prispevku predvaja tudi izjave hrvaških politikov in saborskih poslancev z Reke in Pulja, ki ostro nasprotujejo postavljanju slovenske žice ob meji s Hrvaško. Nezadovoljni so tudi prebivalci s hrvaške strani meje. Za časnik so ocenili, da je žica nesmiselna, ker ni enega samega razloga, da bi jo postavili na tem delu meje, kjer so vezi med ljudmi, ki živijo z obe strani meje, močno prepletene. Komentator med drugim ocenjuje, da si niti italijanski fašisti niso upali »raztrgati« Istre z žico.
ŽICA V ISTRI
Aleksander Koren
kk
aleksander.koren@primorski.eu
Trdnjave nočemo
Ne vem, kaj si m islite, vi, jaz sem ob novici, da bo Slovenija začela postavljati žične ograje tudi v Istri, zelo slabe volje. Ta poteza je glede na sedanje migracijske tokove nerazumljiva, narekujeta jo najbrž le strah in notranje politična ra-čunica. Za kaj gre, je (morda) razkril italijanski notranji minister Angelino Alfano na včerajšnjem obisku v Trstu. Če bodo varnejše zunanje meje schengna, bodo varnejše tudi notranje, je dejal po srečanjih pri nas. To si lahko v praksi razložimo tudi tako, da nas žica na slovensko-hrva-ški meji obvaruje pred žico na Fernetičih ali Rdeči hiši, o kateri Italija očitno ne razmišlja in na kateri za zdaj velja samo režim poostrenega nadzora. In to je za nas, ki smo se veselili padca fizičnih ograj med Italijo in Slovenijo, celo dobra novica.
Toda dejstvo, da se širši prostor pospešeno zapira, da nam grozijo celo s stalnimi silami na zunanjih schengenskih mejah (kot modre čelade med Južno in Severno Korejo?), nikakor ni dobro. Slovenija je najbrž dobila zagotovilo, da se ji ni treba bati izključitve iz skupnega prostora prostega gibanja, če bo na južni meji dobro opravila svojo domačo nalogo. In jo opravlja prizadevno. Če je morda res, da postavljanje žičnih ograj podpira večina Slovencev, to za tiste, ki ob meji živijo in jo dnevno prečkajo zaradi službe, družinskih vezi ali samo kot izletniki, pa zagotovo ne drži. Če je to res edina rešitev, je treba vedeti, da bo povzročila veliko škodo.
Trdnjave Evrope na tej meji nočemo.
TRST - Italijanski notranji minister je na tržaški prefekturi poglobil vrpašanje varnosti v deželi FJK
Alfano: Vzhodna meja je strateška
TRST - »Boljše kontrole na schengenski meji pomenijo učinkovitejše nadzorovanje notranjih meja in torej večjo varnost«. To je povedal notranji minister Angelino Alfano, ki se je včeraj v Trstu sestal z vladno komisarko Francesco Adelaide Garufi, predstavniki deželne in lokalnih uprav ter zastopniki sil javnega reda.
Namen obiska, ki se je pozno popoldne nadaljeval v Čedadu, je bil analizirati položaj po okrepitvi nadzora na vzhodni meji. Kot smo že poročali, se je namreč italijanska vlada po terorističnih atentatih v Parizu odločila, da pošlje v deželo Furla-nijo Julijsko krajino 90 vojakov, ki se bodo pridružili policijskim silam pri nadzorovanju meje. Vojaki bodo razdeljeni po pokrajinah, in sicer 35 vojakov za videmsko pokrajino, 20 za goriško in 35 za tržaško pokrajino. Od teh bo 15 skrbelo za varnost v tržaškem pristanišču. Namen Rima je poleg povečanja stopnje varnosti pred morebitnimi terorističnimi atentati tudi boljše nadzorovati migracijske tokove, še zlasti z Balkana.
Sicer na meji med Italijo in Slovenijo večjih težav ni, je povedal minister Al-fano na krajšem srečanju z novinarji pred tržaško prefekturo. Stanje je pod kontrolo, če pa bo to potrebno, bo vlada še okrepila nadzor, kajti vzhodna meja je za Rim strateška. Z okrepitvijo nadzora na vzhodni meji je Rim že storil pomemben korak (poleg tržaškega pristanišča so npr. okrepili nadzor nad terminalom Italijanske
družbe za čezalpski naftovod SIOT), je ocenil Alfano. »Če pa bo potrebna dodatna okrepitev, bomo za to poskrbeli: v deželi FJK ne veljajo izredne razmere in je položaj pod kontrolo, a moramo biti pripravljeni tudi na morebitne dogodke, ki seveda niso odvisni od nas, ampak od razmer na mednarodni ravni«, je razložil minister.
Glede schengenske meje je Alfano še povedal, da je potrebno utrditi nadzor policije in še predvsem okrepiti kontrole potnih listov. Učinkovitejše kontrole na tej meji, kot rečeno, predstavljajo večjo varnost za vse.
Minister Alfano je odgovoril tudi na opomin iz Bruslja, češ da Rim ne izvaja
»Boljše kontrole na schengenski meji pomenijo učinkovitejše nadzorovanje notranjih meja in torej večjo varnost«
ustrezno uredbe Eurodac oziroma pravil za odvzem prstnih odtisov državljanov tretjih držav, ki nedovoljeno vstopajo v državo, in ne prenaša podatkov v osrednji Eu-rodacov sistem v predvidenem roku. Alfa-no je ocenil, da je stališče EU nekorektno do Italije. Bruselj mora odločiti, ali imajo prav pogumni (Italija je rešila mnogo ži-
predsednica Dežele FJK Debora Serracc-hiani, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Cosolini, ki so nakazali ministru doslej opravljene korake tako glede varnosti kot vprašanja migrantov in predočili najbolj pereče probleme. Predsednica Ser-racchiani je ob izhodu s prefekture oceni-
la, da je minister Alfano pokazal veliko pozornost do dežele FJK. Med glavnimi vprašanji je bilo tisto o vprašanju naglega premeščanja morebitnih migrantov. Na to sta opozorila tako deželna predsednica kot tržaški župan Cosolini, minister Alfano pa je zagotovil pomoč italijanske vlade.
Aljoša Gašperlin
4
Sobota, 12. decembra 2015
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
ČEZMEJNI PROJEKTI - Srečanje Italijanske unije, SSO in SKGZ
V Sloveniji in FJK žal upada zavest o aktivni vlogi manjšin
Manjšinski skupnosti snujeta nove vzajemne evropske načrte
TRST - Večjezičnost in ovrednotenje bogate kulturne čezmejne dediščine je relevanten dejavnik pri nadgradnji meddržavnih odnosov med sosedama Italijo in Slovenijo. To je glavno sporočilo srečanja predstavnikov italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je bilo na sedežu Sveta slovenskih organizacij v Trstu. Na srečanju so predstavniki Italijanske unije, Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in Sveta slovenskih organizacij analizirali stanje medsebojnih odnosov in širšega meddržavnega sodelovanja, posebno pozornost pa so namenili programu čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2014-2020, piše v sporočilu o sestanku.
Projekt JezikLingua, ki ga sta ga izvedli slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska narodna skupnost v Sloveniji sodi med najpomembnejše projekte v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 in je istočasno pomemben temelj pri nadaljevanju in nadgradnji novega programa Interreg V A Slovenija-Italija 2014-2020 tudi kot projekt strateške relevance za obe državi. Prisotni so z zaskrbljenostjo ugotovili, da je zavest o pomembni vlogi, ki jo odigravata manjšinski narodni skupnosti pri krepitvi čez-mejnih odnosov, nekoliko upadla. Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR ima kot temeljni cilj ustvarjanje gospodarske in socialne kohezije ter teritorialne integracije v Evropski uniji.
V tem smislu so manjšinske narodne skupnosti sestavni element unije in pomemben dejavnik pri uresničitvi evropske kohezijske strategije. Tako slovenska kot italijanska manjšina, ki živita ob slovensko-italijanski meji, sta z učinkovitim sodelovanjem poskrbeli za bistven doprinos k razvoju čezmejnega sodelovanja in snovanju socialne integracije čezmejnega in širšega programskega prostora. V tem smislu se je izrazil tudi na najvišji ravni predsednik Slovenije Danilo Türk ob priložnosti obiska italijanskega predsednika v Sloveniji Gior-gia Napolitana in to je bilo tudi podčrtano na obeh letošnjih bilateralnih srečanjih med Slovenijo in Deželo FJK. »Zato si predstavniki obeh narodnih manjšin pričakujejo, da bodo lahko tudi v bodoče pripe-vali svoj pozitivni doprinos h krepitvi in utrjevanju italijansko-slovenskih meddržavnih odnosov in tako pripomogli k širitvi duha sodelovanja, snovanja našega skupnega doma in svetle evropske prihodnosti,« piše v sporočilu.
Udeleženci srečanja delegacij SSO, SKGZ in Italijanske unije
SLOVENIJA - Reportaža o begunski krizi in sprejemu migrantov
Kraj za kratek odmor
»Slovenija se je osredotočila na hiter tranzit,« piše novinar Frankfurter Allgemeine Zeitunga
DOBOVA - Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je včeraj objavil daljšo reportažo o sprejemu migrantov v Sloveniji, predvsem o dogajanju v Dobovi na jugu države. V Dobovo je od sredine oktobra prispelo skoraj 310.00 migrantov. Ne ostajajo dolgo. Njihov prehod poteka zelo hitro in profesionalno, piše Karl-Peter Schwarz.
Odkar je Madžarska 16. oktobra zaprla mejo s Hrvaško, je Dobova, majhen kraj s 700 prebivalci, postala postaja migrantov na balkanski poti. Skorajda vsi od okoli 310.000 migrantov, ki so vstopili v Slovenijo, tukaj vstopijo v schengensko območje, piše avtor. Ob tem navaja besede Huseina Rašida, mladega Kurda s severa Iraka, ki v novem tranzitnem centru vodi majhno skupino Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR).
Migranti, ki so izčrpani po dolgi poti prek Makedonije, Srbije in Hrvaške, tukaj dobijo vodo, hrano, se lahko umijejo, na voljo so tudi stranišča. Rdeči križ, karitas in prostovoljci imajo zanje pripravljene obleke, tudi plenice in izdelke za osebno higieno. Ko migranti prispejo v tranzitni center, jih Rašid po arabsko pozdravi prek megafona, prejmejo tudi informacijsko brošuro z najpomembnejšimi odgovori na morebitna vprašanja, opisuje FAZ. »Spočijte se, lahko da bo trajalo kar nekaj časa, preden boste lahko odpotovali,« piše na brošuri. Večina migrantov po besedah Ra-šida ostane pet do šest ur v tranzitnem centru, nato jih z vlaki or-
ganizirano odpeljejo do meje z Avstrijo, bodisi prek Šentilja v Špi-lje in Gradec ali prek Jesenic v Beljak.
Obravnava migrantskega vala poteka zelo hitro, brez težav in profesionalno. Slovenska vlada zelo natančno vsak dan objavi število beguncev, ki so prispeli v državo, in število tistih, ki jih bodo predali Avstriji. Vrhunec pri prihodih so zabeležili 21. oktobra z 12.616 migranti in 12. novembra z 9681. Ob koncu novembra so se številke bistveno zmanjšale. Minulo soboto je prvič po zaprtju madžarske meje v Slovenijo prišlo manj kot tisoč beguncev, a v torek so jih spet registrirali 5351, še objavlja nemški časnik. Ob tem dodaja, da so še pred nekaj tedni v Dobovi in sosednjih krajih vladale kaotične razmere, saj so bile oblasti in organizacije za pomoč nemočne pred nenadnim navalom beguncev, a so se razmere kasneje uredile.
»Slovenija se je osredotočila na hiter tranzit in bo pri tej praksi vztrajala tako dolgo, dokler se ne bo spremenila pripravljenost Nemčije« za sprejem beguncev, še piše novinar nemškega dnevnika. Ob tem tudi navaja besede zunanjega ministra Karla Erjavca, da bo val beguncev in migrantov čez zimo ostal nespremenjen, spomladi pa okrepil. »Le malokdo tukaj upa, da bo EU uspelo prek dogovora s Turčijo in pritiskom Grčijo bolje zavarovati svoje zunanje meje, kar bi posledično pomenilo, da bi se val beguncev bistveno zmanjšal,« končuje Karl-Peter Schwarz.
Študentom primorske univerze na voljo startup vikend
KOPER - Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske v sodelovanju z Univerzo na Primorskem sta včeraj in danes v prostorih razvojnega centra in inkubatorja organizirala startup vikend. Ta je delavniškega tipa in je namenjen študentom vseh članic univerze kot tudi prijaviteljem natečaja Podjetna Primorska.
Startup vikend je namenjen spodbujanju k inovativnosti in razvoju konkretnih podjetniških idej. Pri tem bodo predstavili in podali kakovostne informacije in znanja, ki so trenutno zelo popularna v podjetništvu, z namenom, da se študentje, ki želijo svoje ideje in zamisli razvijati ali spoznati podjetniško okolje, pravočasno vključijo v podporne storitve univerzitetnega inkubatorja.
Včeraj so bile na vrsti delavnice s predstavitvijo podjetniških idej, tematskimi predstavitvami, razvojem in postavitvijo akcijskega načrta, delom na podjetniški ideji ter razvojem produkta, bodisi pod mentorstvom ali samostojno. Udeleženci bodo danes nadaljevali z razvojem in opisom podjetniške ideje po segmentih, delom po skupinah in oblikovanjem poslovnih modelov, rezultate dela po skupinah pa bodo na koncu tudi predstavili.
Dve ženski ranjeni v prometni nesreči
PALMANOVA - Nepreviden manever voznice je včeraj povzročil prometno nesrečo na vstopni avtocestni postaji pri Palmanovi. Voznica osebnega avtomobila je bila malo pred 16. uro namenjena proti avtocesti, a je zapeljala na napačni vozni pas v smeri Trsta. Ko je ugotovila napako, je skušala z vzvratno vožnjo nazaj, da bi se usmerila na pas v smeri Vidma. Pri tem je za njo pripeljal tovornjak, čigar šofer se ni mogel izogniti trčenju. Ranjeni sta bili obe ženski v avtomobilu. Eno, ki je noseča, so reševalci nemudoma prepeljali v vi-demsko bolnišnico, drugo pa so iz razbitin lahko izvlekli šele s pomočjo gasilcev.
Zaradi nesreče so morali vstopno avtocestno postajo pri Palmanovi zapreti za promet težkih vozil, nekatere tovornjake, ki so že šli skozi cestninsko postajo pa so zadržali na ploščadi. Tudi promet osebnih vozil je bil zaradi tega dalj časa oviran.
TERORIZEM - Tako zagotavlja direktor srbskega podjetja Zastava orožje Milojko Brzakovic
Puška iz Pariza je bila izvožena v ZDA
Polavtomatsko puško M92 so leta 2013 dobavili ameriškemu spletnemu prodajalcu orožja na Floridi - Drugo orožje zakonito dobavljeno v BIH, Hrvaško in Makedonijo
WASHINGTON - Včeraj so prišle na dan še nekatere novosti glede orožja iz srbske tovarne Zastava, ki naj bi se ga poslužili teroristi pri napadih 13. novembra v Parizu. Direktor srbskega podjetja Zastava orožje Milojko Brzakovic je za ameriško tiskovno agencijo AP dejal, da je bila ena od pušk, ki je bila uporabljena v terorističnih napadih v Parizu, leta 2013 izvožena v ZDA. Zaenkrat ni jasno, kako je to orožje ponovno prispelo v Evropo.
Brzakovic je dodal, da izvoz orožja iz Srbije poteka pod strogim nadzorom vlade in da bi bilo napačno Zastavo okriviti za prodajo orožja teroristom. Pojasnil je še, da se serijska številka polavtomatske puške M92, ki je bila uporabljena v terorističnih napadih 13. novembra, ujema s številko pu-
ške, ki jo je Zastava maja 2013 dobavila ameriškemu spletnemu prodajalcu orožja na Floridi. Srbsko podjetje mu vsako leto dobavi 25.000 kosov lovskega in športnega orožja.
AP, ki ga povzema srbska tiskovna agencija Tanjug, še navaja, da so za najmanj sedem kosov orožja, ki so ga uporabili v pariških terorističnih napadih, potrdili, da so bili izdelani v srbski tovarni orožja v Kragujevcu in to pred razpadom nekdanje Jugoslavije.
Brzakovic je v zvezi s tem dejal, da je bilo vse orožje dobavljeno zakonito. »Kos orožja je bil leta 1983 dobavljen v BiH, kos decembra 1987 v Skopje, kos leta 1988 v Golubice pri Kninu, kos v Zagreb leta 1987,« je še dejal. Pojasnil je, da je puška M92 "polavtomatska, lovska in športna" puška, ki jo je mo-
goče uporabiti samo za posamične strele in ne za rafalno streljanje. Dejal je še, da obstaja možnost, da je nekdo
po dobavi puško predelal v avtomatsko.
»Kjerkoli so vojne, obstaja možnost za zlorabe in prikrivanje kanalov
za dobavo orožja, ki tako konča tam, kjer ne bi smelo,« je še dejal Brzakovic. (STA)
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Sobota, 12. decembra 2015	5
APrimorski
~	dnevnik
POLITIKA - Minister in vodja stranke NCD Alfano podprl kandidaturo nekdanjega prvega moža
Dipiazza: Kandidiram za tržaškega župana

Angelino Alfano (drugi z leve) je z nasmehom pritrdil županski kandidaturi Roberta Dipiazze
fotodamj@n
TRNOVCA - Oporoka in pravno-finančni zapleti
Kaj bo s Škerkovo domačijo
Zadevo proučuje deželno pravobranilstvo - Igor Gabrovec predlaga fundacijo
?
Domačija pokojnega Jožeta Škerka v Trnovci
foto damj@n
Seveda kandidiram.
Kako bo to šlo?
Skušal bom poenotiti desno sredino.
Ali vam bo to uspelo?
Seveda, kajti prepričan sem, da to dolgujemo mestu.
Tako se je glasil kratek pogovor z nekdanjim tržaškim županom Robertom Di-piazzo, ki je končno javno izjavil, da bo na prihodnjih občinskih volitvah ponovno kandidiral za tržaškega župana. K temu ga je spodbudilo dejstvo, da ga je malo pred
Cosolini: nujno hitrejše premeščanje beguncev
Tržaški župan Roberto Coso-lini je na srečanju na prefekturi prikazal notranjemu ministru Angelinu Alfanu sistem sprejemanja beguncev, ki ga je postavila na noge občinska uprava. Kot je povedal v razgovoru z novinarji, je od ministra zahteval pomoč. Eno je upravljati s 350 begunci, drugo je imeti opravka s 1000 migranti, je poudaril Cosolini in razložil, da je občinska uprava skušala vselej pomagati beguncem ter jim nuditi hrano in zatočišče. »Ko pa se nekateri izmed nastanijo v silosu, to postane glavna vest,« je potožil župan, ki je ministru povedal, da je nujno poskrbeti za hitrejše premeščanje beguncev v druge kraje v deželi oz. v državi. Ko je število prosilcev za azil previsoko (Trst sprejema 700 oseb in torej daleč nad deželnim povprečjem), postane namreč stanje nevzdržno in sprejemanje vseh ljudi nemogoče, je dodal Cosolini. (ag)
tem formalno podprl notranji minister in vodja stranke NCD Angelino Alfano, ki se je včeraj popoldne na tržaški prefekturi udeležil srečanja o varnosti in protiterorističnih ukrepih (o tem poročamo na 3. strani).
O Dipiazzovi morebitni kandidaturi je govor že nekaj časa, do včeraj pa ni bilo še nič uradnega, saj v desni sredini niso vsi enotni in ga nekateri ne marajo, začenši z lokalno stranko Forza Italia. Blizu prefek-ture, kjer je včeraj zasedalo omizje z ministrom Alfanom, je bilo pozno popoldne kar naenkrat videti ravno Dipiazzo, ki se je pogovarjal s tržaškim občinskim svetnikom liste Trieste Popolare Paolom Rovisom. S prefekture je približno pol ure po Alfano-vem prihodu prišel deželni tajnik stranke NCD Isidoro Gottardo (sicer dolgoletni predstavnik stranke Forza Italia in Ljudstva svobode) in Dipiazzo povabil, naj vstopi. Jasno je bilo, da se nekaj kuha.
Rečeno, storjeno. Po zaključenem omizju o varnosti se je minister Alfano ponovno prikazal na vhodnih vratih vladnega komisariata, tokrat pa je bil z njim - Di-piazza. Alfano je v mikrofon povedal, da »Dipiazza je za nas najboljši kandidat za tržaškega župana« in ga povabil, naj ponovno kandidira, »pa naj bodo z njim tudi drugi ali ne«.
Sledil je krajši sprehod na Velikem trgu, nakar je moral Alfano zapustiti Trst. Ko je Dipiazza ostal sam, smo ga vprašali za oceno Alfanovih besed glede kandidature. »Minister je bil zelo jasen, njegove besede pa me seveda veselijo«, je dejal Di-piazza. Ali bo torej kandidiral? »Seveda!«
Aljoša Gašperlin
Ali bo Dežela sploh sprejela domačijo v Trnovci, ki jo ji je zapustil odvetnik Jože Škerk z namenom, da bi se tam rodil center za razvoj Krasa? S tem se intenzivno ukvarja deželno pravobranilstvo, ki proučuje odvetnikovo oporoko, svoja gledanja in predloge bo nato posredovalo pristojnim službam. Zadnja beseda o tem bo najbrž pripadala deželni vladi.
Odvetnik Škerk je v svoji oporoki zapisal, da veliko domačijo z dvoriščem in z nekaterimi zemljišči zapušča Deželi. Z namenom, da se tam ustvari center za promocijo in ovrednotenje Krasa, ki bi bil poimenovan po njem in ženi Zori Koren. Škerk si je dejansko zaželel, da bi stara družinska domačija, ki je bila prizorišče številnih razstav in kulturnih dogajanj, še naprej živela s Krasom in za Kras. Odvetnikova plemenita želja je po njegovi smrti »trčila« v birokracijo s posledičnimi pravno-fi-nančnimi zapleti.
Po zakonu naj bi njegova soproga imela pravico do polovične vrednosti domačije, kar pomeni, da bi
Pokojni odvetnik Jože Škerk
morala Dežela v primeru sprejetja Škerkove zapuščine izplačati gospo Korenovo. To bi predstavljal za FJK še kar velik finančni zalogaj, da ne govorimo o stroških (stavba je menda potrebna obnove) in o vzdrževanju centra, ki ga je načrtoval pokojni advokat. Poleg Dežele se s tem vprašanjem ukvarjata odvetnika. Eden, ki ga je Škerk imenoval za skrbnika oziroma izvajalca zapuščine, ter eden, ki
ščiti interese g. Korenove. Skratka zelo zapletena stvar.
Da je tako, se dobro zaveda tudi Igor Gabrovec, ki se je v začetku julija v deželnem svetu spomnil Šker-ka (bil je prvi deželni svetnik Slovenske skupnosti) in ob tej priložnosti sporočil njegovo zapuščinsko željo. »Dežela je lastnik številnih stavb in nepremičnin. Za mnoge nima denarja niti za redno vzdrževanje, kaj šele za obnovo, za nekatere pa sploh ne ve, kaj bi pravzaprav z njimi,« ugotavlja Gabrovec.
S Škerkovo domačijo pa je po njegovem drugače. »Odvetnik je svoj dom spremenil v kulturno-razstavni hram, ki so ga obiskovali ne le domačini, temveč tudi ljudje iz Slovenije in tujine. Domačija je z časom postala simbol Krasa in njegove zgodovine, zato bi bilo škoda, da bi se Dežela temu kar tako odpovedala,« dodaja deželni svetnik SSk. Po njegovem bi veljalo razmisliti, da bi domačijo v Trnovci prevzela namenska fundacija z doprinosom javnega (deželnega) in zasebnega kapitala.
Sandor Tence
AKADEMSKO LETO
Univerza: Visco častni doktor
Guverner Banke Italije Ignazio Visco je bil »protagonist« včerajšnjega slovesnega odprtja novega akademskega leta tržaške univerze. V zborni dvorani univerze mu je rektor Mauri-zio Fermeglio ob prisotnosti predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti podelil častni doktorat in statističnih in aktuarnih ved (na sliki Fotodamj@n). Visco se je v svoji lectio magistralis lotil številnih aktualnih vprašanj, predvsem tistih, ki zadevajo italijanski bančni sistem in skrbstvo. Ob tem je izjavil, da »kar se pokojnin tiče, ni alternative podaljšanju delovne dobe.«
Po uvodnem rektorjevem poročilu o stanju univerze je imel osrednje predavanje redni docent psihologije dela in organizacij Piergiorgio Gabassi.
Deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti pa je med svojim posegom poudarila, da so deželna finančna sredstva za univerzitetni sistem že letos narasla in so znašala 5,3 milijona evrov. Po njenem mnenju se mora tudi univerza soočiti z izzivom staranja prebivalstva po eni strani in nestabilnostjo gospodarskega položaja mladih na drugi.
ČRNA KRONIKA
Dostavno vozilo zbilo pešca
Dostavno vozilo je včeraj okrog 13.40 zbilo pešca, ki je prečkal Ulico San Pasquale na prehodu za pešce v ovinku blizu križišča z ulicama Revoltella in For-lanini. 55-letni voznik je pripeljal iz Ul. Revoltella, 76-letni P.S. pa je na prehodu prečkal ulico z leve proti desni, navaja lokalna policija, ki je uvedla preiskavo o nesreči.
Poškodbe pešca so se sprva zdele zelo hude in služba 118 je moškega z rešilcem hitro prepeljala v katinarsko bolnišnico. Kmalu zatem pa se je lokalnim policistom uspelo pogovoriti s poškodovanim, ki ni v življenjski nevarnosti.
6
Sobota, 12. decembra 2015
TRST
/
turizem
Sara Sternad
sara.stemad@primorski.eu
Zaprte
■ • v •
hišice
Te dni sem na spletu zasledila vest, da se je tržaški božični sejem uvrstil med deseterico najboljših (in cenovno najbolj dostopnih) božičnih sejmov v Italiji. Ponudba je res kakovostna, svojevrstna in vsako leto bogatejša, vendar si indirekt-no zasluži tudi kritiko.
Zadnja leta se v adventnem času namreč vse več turistov odloča za obisk božičnih sejmov, ki pričarajo predpraz-nično čarobno vzdušje med lučkami, pisanimi stojnicami, vonju po kuhanem vinu in topli čokoladi. Zlasti Italijani izrabijo dela prost dan ob prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, da se odpravijo kam na potep. Tudi letošnji praznik so številni izkoristili za nekajdnevno van-dranje po sledeh tovrstnih sejmov - najbolj obiskana destinacija ostaja še vedno Avstrija, kjer so božični sejmi že dolgoletna tradicija, vendar se vse bolj uveljavljajo tudi sejmi v Bocnu, Meranu ali Ro-veretu, da ne govorimo o Ljubljani ali Zagrebu.
Med ljubitelji čarobnega vzdušja božičnih sejmov so tudi znanci iz Milana in Ancone ter 40-članska skupina turistov iz Toskane, ki so pretekli vikend preživeli v Trstu. In? Čisto vsi so se domov vrnili razočarani, saj so se v Trstu lahko sprehajali le med zaprtimi lesenimi hišicami ... Zato so sejme poiskali v bližjih Čedadu, Ljubljani ali Ogleju.
Že res, da je bil do torka na Drevoredu 20. septembra Miklavžev sejem, vendar, bodimo iskreni, z božičnim nima čisto nič skupnega. Ponudba je namreč povsem drugačna, saj gre pri Miklavževem (z izjemo slovenske suhe robe) večinoma za šaro - lonce, metle, cunje, cenene rute in kitajske bolj ali manj nepotrebne izdelke. Lahko bi tudi zapisala, da je ta sejem namenjen bolj lokalnim obiskovalcem, medtem ko lahko najde v božičnih hišicah mimoidoči prikupna darila za pod jelko, originalne obrtniške izdelke, ročna dela in podobno.
Morda ne bi bilo neumno, ko bi božične hišice po tržaških ulicah in trgih od-prliže na začetku decembra, ne glede na to, ali poteka istočasno tudi Miklavžev sejem. Če želi Trst privabiti in morda dolgoročno tudi ohraniti ljubitelje tovrstnih sejmov, naj prihodnje leto boljše preuči koledar in zaigra tudi to vabljivo karto.
gospodarstvo - Novo vodstvo združenja Caffe Trieste
Polojaz novi predsednik Slovenska prisotnost v svetu
Združenje deluje od leta 1891, ima več kot sto članov in je tretje najpomembnejše v Evropi
Združenje Caffe Trieste, ki združuje krajevne operaterje na področju trgovine s kavo, ima novo vodstvo s slovensko prisotnostjo tudi na najvišjih položajih. Za novega predsednika je bil namreč na seji vodstvenega sveta, ki je potekalo preteklega 4. decembra, izvoljen 48-letni slovenski podjetnik in soustanovitelj podjetja Primo Aroma Fabrizio Polojaz. Polojaz izhaja iz družine, kjer se s kavo ukvarjajo že tri generacije, njegova ambicija pa je krepiti znanje o kavi tako pri operaterjih kot tudi pri občanih Trsta, ki dejansko prebivajo v prestolnici kave, piše v sporočilu za javnost.
Sestava vodstvenih in nadzornih teles združenja Caffe Trieste je tako po novem sledeča: častni predsednik je agent Alberto Gattegno, predsednik kot že rečeno Fabrizio Polojaz, podpredsedniki pa so Giorgio Caballini iz podjetja Dersut Caffe spa, Massimiliano Fabian (Demus SpA) in Furio Suggi Liverani (Illycaffe SpA). Blagajnik je Alberto Polojac (Imperator SrL), člani sveta pa so Marco Bazzara (Bazzara srl), Alessandro Bianc-hin (Bin Caffe SpA), Franco Camellini (Romani & C. spa), Riccardo Marchesi (Pacorini Silocaf SrL), Arianna Mingar-di (Torrefazione Amigos SrL), Marino Petronio (Torrefazione San Giusto), Alenka Obad (Cogeco SpA), agent Franco Schillani, Franco Zerial (Torrefazio-ne Guatemala), Fulvio Zugna (Coffee Friends SrL) in Maurizio Zugna (Vollers Italia SrL). V nadzornem odboru sedita Edy Bieker (Sandalj Trading Company SpA) in Lorenzo Polojac (Imperator SrL), člani razsodišča pa so Giorgio Ma-ranzana, Giulio Donini in Enzio Volli.
Združenje Caffe Trieste je bilo ustanovljeno leta 1891 in je po hambur-škem in amsterdamskem tretje največje tovrstno združenje v Evropi, ki trenutno šteje več kot sto rednih in dopisnih članov, med katerimi so uvozniki surove kave, lastniki pražarn in obratov za deko-feiniziranje, špediterji, agenti, izdelovalci naprav in ponudniki storitev. Združenje zagovarja interese svojih članov v okviru Italijanskega odbora za kavo ter drugih ustanov in združenj, katerih je član. Skupaj s specializiranim podjetjem tržaške Trgovinske zbornice Aries prireja sejem Triestespressoexpo, ki vsaki dve leti predstavlja najpomembnejšo specializirano manifestacijo za operaterje na področju kave, v zadnjem času pa tudi Tržaški festival kave. Poleg tega tesno sodeluje z združenjem Trieste Coffee Cluster za promocijo kave tako na krajevni kot na mednarodni ravni.
»Trst pomemben za kavo kot San Daniele za pršut«
Tržaška zgodba, povezana s kavo, se začne s prosto cono tržaškega pristanišča, odkoder so milijoni vreč kave romali na trg srednje Evrope, v trgovine in kavarne. Ker je posel v Trstu uspeval, so že daljnega leta 1891 ustanovili Združenje kave Trst, v katerega so se včlanili vsi tisti, ki so se ukvarjali s kavnim poslom. V skoraj 125-letni zgodovini je združenje prehodilo dolgo pot, na čelu pa so se zvrstili različni tržaški podjetniki. V preteklih dneh so za predsednika združenja imenovali dosedanjega podpredsednika Fabrizia Polojaza, ki sicer vodi uspešno podjetje PrimoAroma srl. Z njim smo na kratko spregovorili o kavnem združenju in njegovi poslovni strategiji.
Imenovani ste bili za predsednika združenja z dolgo tradicijo, ki je obenem tudi eno največjih v Evropi. Kaj je trenutno vaša prioriteta?
Vesel sem, da sem postal predsednik združenja, ki bo prihodnje leto praznovalo 125-letnico delovanja in soočenj stališč in mnenj med poznavalci kave. Sem počaščen, a obenem tudi zaskrbljen, saj se bom moral istočasno posvečati svojemu podjetju, ki sodi med manjša podjetja, in pomembnemu združenju. Osebno si želim, da bi med someščani imeli več usposobljenih poznavalcev kave. Tako kot denimo v kraju San Daniele, ki med drugim slovi po
Fabrizio Polojaz
fotodamj@n
pršutu, vsi znajo rezati pršut in o njem veliko povedati, bi tudi naše kavarne in bari potrebovali več poznavalcev kave. Že zaradi tega, ker smo prestolnica kave, in ker smo prepričani, da so lahko naše kavarne priložnost za kulturni turizem.
Začeli boste torej nekaj novega v utečenem poslovnem modelu?
Kot predsednik kavnega združenja si bom prizadeval, da bi se bolj sistematično delalo na izobraževanju, izpopolnjevanju in strokovni pripravi tako strokovnjakov kot laikov. Vse to bi rad izvajal v sodelovanju s člani združenja in z ekipnim delom, na katerega jaz vedno stavim. Kakšnih večjih spre-
memb pa ne bo, saj menim, da združenje neprekinjeno in uspešno deluje 125 let, ker se je znalo samo obnavljati in dopolnjevati.
Kako bi lahko še bolje označili vlogo Trsta v svetu kave? Bi to lahko storili tudi z muzejem kave, o katerem se v zadnjem času veliko govori?
Za vzpostavitev muzeja kave je potrebno sodelovanje različnih subjektov. Ne bi si želel, da bi se projekti delili na »naše in njihove«. Če se nam bo zdelo, da bi bil tradicionalni muzej kave dobrodošel, si bomo vsi skupaj zavihali rokave in poskusili uresničiti zadani cilj.
Že več let govorimo o gospodarski krizi. Zdi se, da je vaš sektor kriza le oplazila. Kako se je lotevati novih poslovnih projektov v takšnem času?
Tudi v kriznih časih se je treba izpopolnjevati in stremeti k doseganju večje kakovosti. Treba je iskati nove pristope in prijeme ter ponujati nekaj novejšega, boljšega in cenejšega. Vendar pa se vsa ta revolucija ne zgodi čez noč. Potrebni so eksperimenti, pokušnje in raziskave. Z vsem tem se kavni strokovnjaki ukvarjamo vsak dan. Inovacija je v našem poslu nujna in neizbežna, saj bo kava tudi v kriznih časih ostala dobrina, kateri se ljudje ne bodo odrekli. Seveda pa si potrošniki želijo skodelico dobre in ne povprečne kave ...
Soneta Čoralič
ulica slataper - Policisti so ju prijeli takoj po dejanju
Tatova padla v zasedo
Domnevna gruzijska državljana sta uporabljala eno od 200 vozil, ki imajo istega lastnika - Vedno zaklepajmo vrata
Policista Marco Call in Davide D'Auria
fotodamj@n Zaseženo vlomilsko orodje
fotodamj@n
acegasapsamga - Nasveti občanom ob nastopu zime
Kako pred mrazom zaščititi izpostavljene vodne cevi in števce
Z nastopom zime prihajajo mrzli dnevi z nizkimi temperaturami, z njimi pa tudi nevarnost, da povzročijo poškodbe na izpostavljenih vodnih ceveh in števcih, ki se ne nahajajo na izpostavljenih mestih. Zaradi tega družba AcegasApsAmga v slučaju, če se števci oz. cevi nahajajo zunaj objektov ali pa v neo-grevanih prostorih, svetuje, naj se pusti teči curek vode iz ene od pip. Dalje je treba izolirati s primernim materialom (najraje z vsaj 2,5 cm debelo plastjo iz polistirola ali poliuretana) niše, kjer se nahajajo števci oz. cevi, ki jih ne gre oviti s stekleno volno ali cunjami, saj se le-te lahko zmočijo in zmrznejo. V nenaseljenih hišah je dobro zapreti vodo in izprazniti cevi. V slučaju, da se števci oz. cevi nahajajo v jaških, je treba le-te prav tako zaščititi ter tudi v tem primeru pustiti teči curek vode iz ene od pip. Ravno tako je treba zavarovati izpostavljene cevi ter popolnoma izprazniti naprave za namakanje npr. na vrtovih. V slučaju poškodbe števcev je treba nemudoma obvestiti družbo AcegasApsAmga s kli-Nizke temperature so za vodne števce nevarne	cem na brezplačno telefonsko številko 800-996062.
»Dobro veste, da je tatove težko prijeti takoj po dejanju, zato smo ob teh priložnostih posebno zadovoljni,« je včeraj na kvesturi povedal vodja tržaškega mobilnega oddelka policije Marco Cali, ko je komentiral zadnji podvig svoje ekipe. V četrtek okrog 11. ure so policisti pred stanovanjskim poslopjem v Ul. Slataper 22 nataknili lisice dvojici, ki je pravkar »izpraznila« eno od tamkajšnjih stanovanj. Gre za prekaljena tatova, ki naj bi bila v zadnjem obdobju dejavna v severovzhodni Italiji, a nimata stalnega prebivališča.
Policija je pred slabima dvema tednoma proučevala podatke o dvestotih vozilih, ki imajo enega in istega (fiktivnega) lastnika, nekega romunskega državljana. Štiri od teh sumljivih vozil so nekajkrat opazili v Furlaniji-Julijski krajini. Prejšnji petek so eno od teh, alfo 147, zagledali v Vidmu: avtu so sledili in naposled so aretirali trojico tatov, ko se je polnih rok pravkar vračala iz nekega stanovanja.
V četrtek dopoldne se je podoben prizor ponovil v Trstu. Policisti so opazili drug avto z omenjenega seznama, opel corso. Sledili so mu z varne razdalje, dokler se avto ni ustavil v Ulici Slataper pri glavni bolnišnici. Pri hišni številki 22 je en moški stopil v poslopje, drugi je ostal na straži. Ko je prvi spet zapustil stavbo, sta oba padla v zasedo: policisti so jima nataknili lisice. Tat je imel pri sebi pravkar ukradene ta-blične računalnike, fotografska aparata, zlatnino in denar, zasegli so jima tudi razno vlomilsko orodje. Storilca, ki sta zdaj v priporu, naj bi bila gruzijska državljana, 45-letni Giorgi Kačidze in 30-letni Marius Belovas, čeprav je imel drugi pri sebi litovski potni list. Cali pravi, da sta to tipična plenilca, ki se pomikata iz države v državo.
Policija vabi občane, naj zaklenejo vrata, tudi ko zapustijo stanovanje le za nekaj minut, kajti tatovi so zelo spretni. »Če pa vidite sumljivo vozilo, kar pokličite nas,« je dodal Cali. (af)
/
TRST
Sobota, 12. decembra 2015
7 1
OPČINE - Včeraj dopoldne v organizaciji Kluba zamejskih študentov
Privlačnost študija na slovenskih univerzah
Predstavitev za maturante slovenskih višjih srednjih šol - Spoštovati prijavne roke
Univerzitetni študij v Sloveniji ima svoje prednosti pred italijanskim, saj nudi moderne strukture, nizke vpisnine oz. šolnine, profesorji so na razpolago študentom, seveda pa je treba trdo delati in se učiti, zlasti v prvih letnikih. Ob študiju je tudi veliko možnosti za zabavo, konec koncev pa je študij v Sloveniji tudi način, da se nekoliko osvobodiš. To je bilo slišati na včerajšnji dopoldanski predstavitvi slovenskih univerz oz. fakultet, ki je potekala v Prosvetnem domu in v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah v organizaciji Kluba zamejskih študentov ter v sodelovanju s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem, Openskim mladinskim krožkom, društvom Tabor in ZKB.
Točnega podatka o številu mladih Slovencev iz Italije, ki se vpišejo na univerze oz. visokošolske zavode v Sloveniji, ni, čeprav po splošnih ugotovitvah to število narašča in se po nekaterih podatkih približno dvajset odstotkov naših višje-šolcev odloči univerzitetni študij opraviti v Sloveniji. Aprila letos je po daljšem premoru tudi ponovno zaživel Klub zamejskih študentov, ki šteje približno štirideset članov in kjer seveda računajo na krepitev članstva. To se bo zgodilo s čim bolj številnim vpisom na slovenske fakultete, od tod tudi pobuda za včerajšnjo predstavitev, ki jo je povezoval Ilija Ota, študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Najprej sta v Prosvetnem domu zbranim maturantom slovenskih višjih srednjih šol v Italiji spregovorili pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik Antoni in vodja vpisne službe Univerze v Ljubljani Enrika Černivec, ki sta predstavili predvsem korake, ki jih je treba storiti za vpis na katero od slovenskih univerz oz. visokošolskih zavodov, v nadaljevanju pa so prisotni prisluhnili dvanajstim zamejskim študentom, ki obiskujejo slovenske univerze. Po končani predstavitvi v Prosvetnem domu pa so v bližnji dvorani ZKB imeli možnost obiskati tudi priložnostne stojnice univerz v Ljubljani, Mariboru, No-
niti in ga poslati preko priporočene pošte s povratnico, najbolje kar iz Slovenije, da prijava prispe v roku. Za Slovence zunaj meja Republike Slovenije je predviden tudi poseben razpis za pridobitev štipendij.
Vsekakor se z možnostjo vpisa na katero od slovenskih univerz mladim odpira širok svet in seveda možnost, da študij nadaljujejo v slovenskem jeziku, za razliko od preteklosti pa je danes tudi v sluča-
V Prosvetnem domu je o svoji izkušnji študija v Sloveniji spregovorilo dvanajst zamejskih študentov (levo), v dvorani ZKB pa so maturante pritegnile stojnice slovenskih univerz
fotodamj@n
ju študentov, ki študijsko pot začnejo v Italiji, študij možno nadaljevati v Sloveniji. Nenazadnje, je bilo še rečeno, pa je pomembno tudi to, da se mladi pri izbiri univerzitetnega študija ne ozirajo preveč na
Pri izbiri študija naj se mladi ne ozirajo toliko na starše ali prijatelje, ampak naj izberejo tisto, kar jih zanima oz. jim je všeč
vi Gorici in na Primorskem ter Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer so jim predstavniki le-teh in zamejski študentje v Sloveniji bili na voljo za informacije, dobiti pa je bilo mogoče tudi najrazličnejše informativno in reklamno gradivo, od zgibank in publikacij do majčk in pisal.
Glede vpisa je zelo pomembno, da se pazi, kdaj bo objavljen razpis za vpisovanje na študijske programe: letošnji ni bil še objavljen, praviloma se to zgodi ob koncu januarja, razpis pa nudi pomembne informacije, zato ga je treba pozorno prebrati, pri vpisu pa spoštovati prijavne roke, predvsem prvega, ki bi moral zapasti v začetku marca (drugi in tretji rok naj bi zapadla v drugi polovici avgusta oz. v začetku oktobra, vendar bodo prišla v poštev samo še razpoložljiva mesta), je bilo slišati na predstavitvi. Vpisati se je mogoče kot Slovenec brez slovenskega državljanstva ali pa kot italijanski državljan oz. državljan države članice Evropske unije, v slučaju dvojnega državljanstva pa tudi kot slovenski državljan. Če prijavitelj razpolaga s kvalificiranim digitalnim potrdilom, lahko prijavo vloži samo preko spleta, v drugačnem primeru pa mora obrazec natis-
Zgoraj zgodovinski del poslopja, spodaj pa pročelje
fotodamj@n
UL.GASPARE GOZZI - Fundacija CRTrieste odkupila poslopje
Zavetišče za brezdomce
Upravljala ga bo Občina Trst - V njem bo vsako noč lahko prespalo 20 oseb - Skrb za trajnostno gradnjo
V Ulici Gaspare Gozzi, pri hišni številki 7, naj bi že prihodnje leto uredili novo zavetišče za brezdomce, v katerem bo lahko vsako noč prespalo 20 ljudi - tako moških kot žensk. Poslopje, ki je že v preteklosti gostilo brezdomce oziroma vse tiste z »dna« družbe (edino v petdesetih letih je tam domoval obrat za obdelavo in predelavo plute), je odkupila Fundacija CRTrieste in se pred nekaj tedni lotila njegove obnove za skupno 1,3 milijona evrov.
Kakor smo novinarji izvedeli med včerajšnjim ogledom gradbišča, obsega objekt na treh nadstropjih skupno 600 kvadratnih metrov, vključno z zunanjim vrtom. Vodja del, arhitekt Dario Piatelli, ki je podpisal projekt, je napovedal, da bodo v zgodovinskem delu, ki ga zaznamujejo krasne arkade, uredili štiri spalnice, v vsaki od katerih bodo namestili 5 ležišč, zraven pa bodo namestili seveda kopalnice in slačilnice. Zadnje nadstropje, ki ga bodo še dogradili, bo gostilo menzo s kuhinjo in pa dnevni prostor za druženje - v poletnih mesecih bodo gostje lahko koristili tudi letni vrt. »Zgornji prostori bodo svetli in delovali bodo odprto, saj smo v načrtu predvideli v glavnem velika okna in lesene obloge,« je povedal Pia-telli. Poskrbeli bodo tudi za stransko razširitev objekta, se pravi za ureditev prostorov za operaterje (spalnice, kopalnice in urade). »Seveda bomo pri obnovi pozorni na trajnostno gradnjo, se pravi, da bo zgradba nizkoenerget-ska: ob talnem gretju bomo na streho postavili 10 kvadratnih metrov sončnih panelov, ki bodo segrevali vodo. Poslopje pa bo hkrati dostopno osebam na vozičku.«
Obnovitvena dela, ki jih izvaja gradbeno podjetje Riccesi, naj bi se zaključila maja, nato pa bo treba opremiti še notranjost. »Fundacija CRTrieste se je že večkrat odzvala na socialno stisko, ki vse močneje trka na naša vrata. V domeni z Občino Trst, ki bo nato zavetišče upravljala skupaj z zasebniki, ki se posvečajo sprejemanju ljudi v sti-
to, kar jim pravijo starši ali prijatelji (zlasti glede možnosti zaposlitve), ampak naj se odločijo za študij, ki jih najbolj zanima oz. jim je najbolj všeč.
Ivan Žerjal
SLOVIK - Srečanje • •
Kaj je islam?
Na Slov.I.K.-u začenjajo nov ciklus predavanj na temo Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Raid al-Daghistani, diplomirani filozof in magister islamskih ved, bo predstavil temeljne pojme islama (Koran, Alah, šarija, suna, hadis, džihad, fitra in su-fizem) in jih umestil v zgodovinski, kulturni in teološki kontekst. Predavatelj bo skušal odgovoriti na vprašanja, ki se danes pogosto pojavljajo. Kajti o islamu vemo v resnici malo, mediji pa redno poročajo o ravnanju islamističnih skrajnežev in te dogodke večkrat nekritično povezujemo z muslimansko vero.
ski, smo odkupili poslopje, ki ga obnavljamo,« je povedal podpredsednik Fundacije CRTrieste Lucio Delcaro. Podobno so storili že leta 2009, ko so poskrbeli za dnevni center v spodnji Ulici Udine, ali ko so leta 2004 obnovili Center San Martino al Campo.
Število brezdomcem zaradi krize narašča, programi zanje pa ne prejemajo dodatnega denarja, zato je vsakršna podpora dobrodošla, je ob kon-
cu ogleda gradbišča ocenila občinska odbornica za socialo Laura Famulari. Ob zavetišču v Ulici Udine in sprejemnem centru Teresiano v Istrski ulici namreč primanjkuje podobnih struktur, ki bi nudile streho in udobno posteljo ljudem v stiski. Odborni-ca je dodala, da si občinska uprava želi, da bi poslopje koristila tudi širša javnost, saj bi se tam lahko poskrbelo za mladinske dejavnosti in podobno. (sas)
EMERGENCY
Darila? Raje koristna in solidarnostna
Če ste med tistimi, ki bi radi v božičnem času svoje drage obdarili s koristnimi in solidarnostnimi darili, potem vam človekoljubna organizacija Emergency lahko nudi marsikaj zanimivega in lepega. Danes, 12. decembra, in prihodnjo soboto, 19. decembra, vam bodo v prostorih članov Etične banke (Ul. Donizetti 5/a) med 15.30 in 19. uro na voljo majice, pisala, knjižice in podobni predmeti, s katerimi boste lahko obdarili drage in podpri organizacijo. Izkupiček prodanega bodo namenili centru za materinstvo v afganistanskem Anabahu, ki ga je Emergency odprl pred 12 leti. Tam nudijo ženskam ginekološke preglede in jim pomagajo pri rojevanju. Naj zabeležimo, da je to edina tovrstna specializirana, brezplačna struktura v regiji, kjer se mesečno rodi 500 otrok.
-/
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE	I
26.9.-3.10.2015
POD POKROVITELJSTVOM OBČINEZGONIK »PRAZNOVANJA«
_Vabimo vas na ponovitev prireditve_I
KEJ SE DRŽISTE TAKU ŠTEMANE
v božičnem duhu ob dnevu Evropske kulturne dediščine, ki bo v Športno kulturnem centru vZgoniku v soboto,! 2. decembra 2015, ob 18. uri Poklon 70-letnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem
NSŠ »Simon Gregorčič« Dolina,	OŠ »Lojze Kokoravec/Corozd-1. Maj 1945«
OŠ »Ivan Grbec-Marica Gregorič Stepančič«	Zgonik,
Skedenj,	OŠ aPrežihov Voranc«
OŠ »Alojz Gradniku	Dolina
Repentabor	in OŠ »Fran Milčinski«
Katinara
Prireditev so omogočili: ŠK Kras-Zgonik, SKD Rdeča Zvezda-Salež,	TRST
podjetje At Consulting Albert Tul-Dolina in Tedesco s.n.c. Discount-Doiina
8
Sobota, 12. decembra 2015
TRST
TKS - Predstavitev pesniške zbirke Vroči ledeniki Borisa Pangerca
Kontrasti v naravi,
V«	• •	■	•
življenju in ljubezni
Pesnik Boris Pangerc (desno) z mladimi »breškimi pupami«
fotodamj@n
Apokaliptični prizor sivega pše-ničnega polja, nad katerim se zbirajo oblaki, izza katerih se na obzorju prikazuje val grozeče krvavo rdeče snovi. Taka, skrivnostna in hkrati napeta, se bralcu kaže naslovnica knjige, pravzaprav nove pesniške zbirke Vroči ledeniki, ki je zagledala luč izpod peresa dolinskega pesnika, pisatelja, šolnika, kulturnega delavca in oljkarja Borisa Pan-gerca.
Četrtkov večer z avtorjem in njegovim delom je v Tržaškem knjižnem središču v imenu založbe Mladika uvedla Nadia Roncelli, za njo pa je Pan-gerčevo zbirko (oblikoval jo je grafik Danilo Pahor), kateri je spremno besedo napisala literarna zgodovinarka Irena Novak Popov, poglobljeno predstavila profesorica Univerze na Primorskem Maja Smotlak. Skozi petdeset pesmi, razdeljenih v sedem sklopov, spozna bralec avtorjeve kontraste v vzdušju, čutenju in barvah. Tri so glavne teme, katerim se avtor posveča - to so življenje, narava in ljubezen. »Življenje upodablja Pangerc kot podeželsko krajino, katere zemljo mora človek obdelovati, zato da iz nje vzklije rastlina. Iz mladosti se preveša v starost, ko so na vrsti obračun prehojene poti, iskanje smisla in misli na smrt.« Narava ima v zbirki dvojno vlogo: včasih je metafora za pesnikova občutja, včasih pa predmet opevanja. Enkrat je silovita in kruta, ki se kaže v rde-če-črnih odtenkih ognja, krvi, lave, ognjenikov, drugič je ovita v toplino in
ZAPOSLOVANJE
Družbeno
koristno
delo
V tržaškem centru za zaposlovanje do 16. decembra zbirajo prijave za dve mesti družbeno koristnega delavca v okviru dveh projektov Občine Trst.
Zahtevata se poklicna profila tehničnega inštruktorja (gradbenega izvedenca oz. geometra - ekonomski položaj C1) oz. sodnega operaterja (ekonomski položaj F1). Prijave zbirajo na sedežu centra za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45.
nežnost v zlatorumenih odtenkih žitnega polja ali sončnih žarkov; včasih prevzema človeške lastnosti oziroma se z njimi spaja, naposled pa njena mogočnost vselej presega človeka.
Ljubezen je edina skrivnostna sila, ki se lahko vzporeja misterijem narave. Tudi ljubezen ima dve dimenziji -je temna, ko prevladujejo hrepenenje, izguba, praznina; svet brez ljubezni je namreč svet senc, grozečih slutenj in melanholije, medtem ko se njegova svetla razsežnost kaže v trenutkih kolektivne povezanosti in na intimni ravni, v doživljanju ljubezni kot varnega pribežališča. »Ljubezen ni več le kar-
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 12. decembra 2015
ALJOŠA
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21
-	Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 8.02 in zatone ob 17.44.
Jutri, NEDELJA, 13. decembra 2015
LUCIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C.
[1] Lekarne
Do nedelje, 13. decembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368.
www.farmacistitrieste.it
nalna strast, pač pa se pomika v bolj uravnovešene, duhovne sfere zvestobe in vdanosti. Ljubezen je smisel vseh smislov, je popolna povezanost, ki bo ostala do konca sveta, do konca vsega, kot zapiše pesnik.«
Da bi požgečkal občinstvo je nato Boris Pangerc prebral nekaj novih pesmi, medtem ko so za še slovesnejše praznovanje »rojstva« zbirke poskrbele mlade pevke Dekliške vokalne skupine Primorsko Mačkolje pod vodstvom Aleksandre Pertot. Občinstvu so postregle z uvodno božično pesmijo, za zaključek pa še s tremi domačimi, ljudskimi obdelavami. (sas)
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Kino
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«. ARISTON - 15.30 »Uno per tutti«;
17.00, 19.00, 21.00 »45 anni«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.30 »La Isla Minima«; 20.00 »Best bar in America«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15
»Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.20, 22.15 »11 donne a Parigi«; 18.20, 20.00, 22.00 »La felicità è un sistema complesso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45,
21.15 »Mon Roi - Il mio re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10
»Chiamatemi Francesco«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 20.30, 21.20 »Božič pri Cooperjevih«; 13.40, 15.45 »Dobri dinozaver«; 14.40, 16.40 »Dobri dinozaver 3D«; 14.10 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 15.50 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 21.10 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 13.45 »Kurja polt«; 17.45 »Most vohunov«; 18.40 »Ob morju«; 19.00, 21.00, 22.40 »Parkelj«;
15.00, 17.00 »Snoopy in Charlie Brown - Film o arašidkih«; 14.00, 16.00, 18.00 »Snoopy in Charlie Brown - Film o arašidkih 3D«; 20.40 »Spectre«; 18.20, 20.00, 22.30 »V srcu morja«; 18.55 »Čarobna piš-čal«.
NAZIONALE - 18.45, 21.15 »007 Spectre«; 15.20, 17.00, 18.30 »Il viaggio di Arlo«; 16.40, 20.10, 22.10 »Hunger Games - Il canto della rivolta 2«; 18.50, 22.20 »Regression«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Il professor Cenerentolo«; 15.30, 17.00, 20.40 »Il mio vicino Totoro«; 15.20 »Snoopy & Friends«.
SUPER - 15.45, 19.40 »Mr. Holmes - Il mistero del caso irrisolto«; 17.30, 21.30 »Il sapore del successo«.
THE SPACE CINEMA - 15.15, 17.20, 19.25, 21.30 »Chiamatemi Francesco«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Belle & Sebastien - L'avventura conti-nua«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.05 »Il professor Cenerentolo«; 15.30, 17.40, 19.50 »Il viaggio di Arlo«; 16.05, 18.50 »Hunger Games - Il canto della rivolta 2«; 20.00, 22.10 »Regression«; 16.20, 19.00, 21.40 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 21.35 »The Visit«; 22.00 »Il sapore del successo«; 15.00, 17.00 »Il mio vicino Totoro«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.10, 22.10 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; Dvorana 2: 15.00, 17.15, 20.00, 22.15 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.00 »Il professor Cenerentolo«; Dvorana 4: 16.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.50, 19.50, 22.10 »La felicita e un sistema complesso«; Dvorana 5: 15.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.40, 19.50, 22.00 »Chiamatemi Francesco«.
H Šolske vesti
UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ,
malčki OV iz Škednja, OV J. Ukmar-ja ter učitelji in vzgojiteljice toplo vabijo na Božičnico, ki bo v petek, 18. decembra, ob 15.00 v domu Jakoba Uk-marja v Škednju. Na prireditvi bodo učenci in malčki izročili dobrodelno nabirko predstavniku združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it.
M Izleti
SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 20. decembra, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik. Odhod ob 7.30 izpred spomenika padlim v Križu. Prevoz z osebnimi avtomobili, na razpolago tudi društveni kombi. Prijave in info na tel. št. 338-4913458 (Franc).
E1 Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 23.12 vsak dan od 10. do 22.
Ul. Ventura 31/1
Tel: 040-391790
AGRITURIZEM ŠTOLFA
Salež 46, je odprt vsak dan do 17. decembra.
Tel. 040-229439.
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA
v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Tel. 040-208987
Id Osmice
ERIK IN JADRAN imata odprto osmi-co, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
S Poslovni oglasi
PRODAM ZAZIDLJIVO
ZEMLJIŠČE
z odobrenim gradbenim
načrtom v kraju Repen.
Tel. 328-2485769
ponedeljek - petek od 17.00 do
18.00.
VINO KVALITETNO,
več sort, belo in rdeče prodam. Tel. št.: 0039-339-1997101.
0 Mali oglasi
ČERNIGOJEVO GRAFIKO večjega formata, črno-bela, l. 1960 prodam za 450,00 evrov. Tel. št.: 338-6603682.
DOMAČA OREHOVA JEDRCA skrbno očiščena prodajam. Tel. št.: 3491466866.
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800 ali 00386-31349125.
IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038641238424.
NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (avtonomno ogrevanje, parkirišče, dve sobi, kuhinja, balkon in kopalnica). Tel. št.: 040-225320, 3331129574.
PRODAJAM domače klobase. Tel. št.: 338-5098764.
PRODAJAM suho listje za kompostiranje. Cena po dogovoru. Tel. št. 348-3030022.
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075.
/
TRST
Sobota, 12. decembra 2015
9 1
ii Čestitke
Danes SERGIO FERMO 50 let ima in v Križu super »fešta« bo bila, vse najlepše mu Kržani želimo in vse najboljše mu voščimo!
Ü] Obvestila
Glasbeno-pesniški večer
v ošteriji Ferluga na Ferlugih
v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri
SKD GRAD OD BANOV prireja božični sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih danes, 12. in 13. decembra, od 16. do 19. ure. Toplo vabljeni.
AVSENIKOV VEČER bo v nedeljo, 13. decembra, ob 18.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Nastopajo: Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Monika Avsenik in Denis Novato. Vstopnice eno uro pred začetkom koncerta na blagajni Športno kulturnega centra.
VSE BIVŠE BOROVE ATLETE vabimo na atletski družabni večer, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7.
KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni!
OBČINA DOLINA, Odborništvo za produktivne dejavnosti, vabi vse osmi-čarje Občine Dolina na sejo, ki bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri na sedežu Občine.
SLOV.I.K.: prvo predavanje ciklusa »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Raid al-Daghistani, diplomirani filozof in magister islamskih ved, bo predstavil temeljne pojme islama in jih primerno umestil v zgodovinski, kulturni in teološki kontekst.
VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TON-ČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16 v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu, Ul. Gin-nastica 72.
SDGZ IN CATA FVG, v sklopu projekta Volo, vabita na seminar na temo znižanja stroškov za porabo elektrike in plina - konzorcij CAEM, ki bo v torek, 15. decembra, ob 18.00 na podružnici SDGZ na OC Zgonik. Prijave na tel. 040-67248 in preko www.sdgz.it.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja pogovor o izenačenju pravic istospolnih parov v torek, 15. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II. Sodelovala bosta doc. dr. Barbara Raj-gelj in Sandi Paulina.
PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita, ob prihajajočem prazniku Božiča, na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, ki bo v sredo, 16. decembra, v novi kapeli v I. nadstropju. Ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bosta darovala msg. Franc Vonči-na in p. Rafko Ropret, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj, sledi prijateljsko druženje.
TABORNIKI RMV vabijo vse člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 16. decembra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20.
AŠD MLADINA, v sodelovanju z Združenjem za Križ, prireja od četrtka, 17., do nedelje 20. decembra, od 17. ure dalje »Kriške božične dneve« v Ribiški hiši v Križu.
DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV bo znova potekala v soboto, 19. decembra, od 15. ure dalje v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Vodil jo bo Aleš Ernst. Info in vpis na tel. št. 3496483822 (Mileva).
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na predbožično delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsti-cij« v soboto, 19. decembra, od 15. do 19. ure v SKD Igo Gruden v Nabreži-ni. Delavnico bo vodila dr. Lucija Lo-renzi. Info in prijave na tel. 3347520208.
ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ Pinko Tomažič in OV Elvira Kralj iz Trebč vabi na božično-novoletni sejem, ki bo v Hiški od Ljenčkice v soboto, 19. decembra, 10.30-13.00 in 16.00-19.00 ter v nedeljo, 20. decembra, 9.3012.00 in 16.00-17.00.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina).
NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devi-na-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini.
KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v gostilni v Ul. Gruden, Bazovica. Info in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čer-sakov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik.
ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB
Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), ob priliki praznika sv. Treh kraljev, organizirajo v sredo, 6. januarja, kosilo z glasbo v agriturizmu v Samatorci za osebe nad 65. letom, s stalnim prebivališčem v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Vpis od 14. do 18. decembra (do 12. ure), od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure: v tajništvu občine Repentabor in občine Zgonik ali na sedežu Socialne službe, Naselje sv. Mavra 124 (Sesljan).
0 Prireditve
NSŠ SIMON GREGORČIČ - DOLINA,
OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič - Škedenj, OŠ Alojz Gradnik - Repentabor, OŠ Lojze Kokora-vec/Gorazd - 1. Maj 1945 - Zgonik, OŠ Prežihov Voranc - Dolina in OŠ Fran Milčinski - Katinara, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabijo na ponovitev prireditve »Kej se držiste taku štemane...« v božičnem duhu, ob dnevu Evropske kulturne dediščine, ki bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku danes, 12. decembra, ob 18. uri. Poklon 70-letnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem.
SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore na Božični sejem, od 16. do 20. ure: danes, 12. decembra, ob 17.00 Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ob 19.00 nastop violinistov iz razreda prof. Cristine Verita.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri na koncert Čarobni december, ki ga bodo oblikovali UPZ Dotik Hrpelje -Kozina in Vokalna skupina Slavna iz Slavine - umetniški vodja Jelka Bajec Mikuletič, citrarka Maruša Pišljar ter ŽPZ Ivan Grbec - vodi Silvana Do-brilla.
KD KRAŠKI DOM vabi, ob 45-letnici društva in 30-letnici dramske skupine, na »Sprehod po prehojeni društveni poti«, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu na Colu.
TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. V nedeljo, 13. decembra, ob 11.30 vabimo v bar na ogled razstave s kavo.
ob 45-letnici društva in 30-letnici dramske skupine vabi na
»Sprehod po prehojeni društveni poti«
v nedeljo, 13. decembra ob 16. uri v Kulturnem domu na Colu.
VZPI-ANPI ANED ANPPIA Trst, ob 74-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu, vabi v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri na opensko strelišče, na spominsko svečanost: Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič, Ivan Vadnal. Slavnostni govor Vesna Pahor. Zapel bo MoPZ Tabor.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL in Teatro Incontro vabita na predstavitev gledališke predstave v italijanskem jeziku »Andante con variazioni«, povzete iz avtobiografije Juliusa Kugyja »Moje življenje na delu, v glasbi, v gorah«, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
DSI vabi v Peterlinovo dvorano v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri na srečanje z muzikologom Primožem Kuretom ob njegovem jubileju. O zaslužnem pedagogu in njegovem delu ter zborniku, ki mu ga je letos izdala celjska Mohorjeva družba, bodo govorili Luisa Antoni, Jonatan Vinkler in Edo Škulj.
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. s. Francesco 20. Info na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072 ali pri NŠK.
VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v ponedeljek, 14. decembra, ob 18.30 v Štalci nastop gojencev Glasbene matice; v sredo, 16. decembra, ob 18.00 v Škerkovi hiši nastop dramske skupine Jaka Štoka z igrico Poredni hudički; v petek, 18. decembra, ob 18.00 tradicionalna božičnica na trgu; v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.00 v Štalci večer Srečno.
SKLAD MITJA ČUK vabi v torek, 15. decembra, ob 20.30 na odprtje skupne razstave »Gmajna«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera skupina Ano urco al'pej dvej. Urnik razstave do 23. decembra: 10.0012.00 in 17.00-19.00, Proseška ul. 131-Opčine.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vljudno vabi na predstavitev knjige Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre v torek, 15. decembra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču, Oberdankov trg 7. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila prof. dr. Vera Smole z Oddelka za slovenistiko Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi bo pesnica Al-ferija Bržan prebrala nekaj svojih pesmi v istrskem narečju.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 17. decembra, na predbožično srečanje »Kako lahko zadiši po božiču...«, drugo predavanje iz cikla »Za osebno rast in boljšo družbo«, predavatelj teolog in obenem kuhar Marko Čižman bo združil duhovno s posvetnim in predbožično misel povezal z odličnimi kuharskimi nasveti in recepti za božične slaščice in potice, predvidena je praktična demonstracija!
SPDT prireja v četrtek, 17. decembra, ob 20. uri v dvorani KD Barkovlje, tradicionalni Zaključni društveni večer s predvajanjem slikovnega gradiva celoletnega delovanja. Začetek ob 20. uri. Vabljeni!
»BILA JE LUČ, BILA JE PESEM« - koncert, v sklopu deželne zborovske revi-
je Nativitas v organizaciji ŽeVS Bar-kovlje in v sodelovanju s III. Rajonskim okrajem, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo ŽeVS Barkovlje (dir. Aleksandra Pertot), Glasbena kambrca (dir. Tina Renar), Mladinska skupina Glasbene kambrce (dir. Aleksandra Pertot) in Vokalna skupina Lijak Vogrsko (dir. Mojca Sirk).
»ZDRUŽENI V MELODIJI« - koncert v sklopu deželne zborovske revije Nati-vitas v organizaciji KD Skala-Gropada bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopajo MePZ Skala-Slovan (Gropada/Padriče) in MlVS Anakrousis (dir. Jari Jarc) ter MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric).
V ADVENTU, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas ter v organizaciji Slovenskega kluba in v sodelovanju s Šentjakobskim kulturnim društvom, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba pri Sv. Jakobu v Trstu. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (dir. Fulvio Jurinčič).
MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega prirejata tradicionalni božični koncert »Na božičnih notah« v soboto, 19. decembra, ob 16.30 za vrtec in osnovno šolo ter ob 18.30 za srednjo in višjo šolo v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Toplo vabljeni!
SKD PRIMOREC vabi na predstavo za otroke »Božična nevihta« v izvedbi gledališke skupine »Blabla teater« - Treb-če v soboto, 19. decembra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. Sledi družinska kreativna delavnica za predšolske otroke s starši in razstava izdelkov otrok, ki se udeležujejo Ur pravljic.
BOŽIČ IN STYLE - v raznobarvnih glasbenih stilih prepleteno božično drevo, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MoVS Lipa - Bazovica bo v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi Chiesa del-la Madonna della Neve v Vidmu. Nastopata MlVS Anakrousis - Trst (dir. Ja-ri Jarc) in MoVS Lipa - Bazovica (dir. Anastasia Puric).
BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šempolaju do 20. decembra, od 15.30 do 18.00, ob nedeljah tudi od 9.30 do 11.00.
BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v Cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič).
vin z družinami 150,00 evrov za na-brežinski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na gospo Vido Uršič vd. Ru-dež darujejo: Ivica, Radovan, Milena in David 50,00 evrov, Vasco in Če-lestina Terčič 40,00 evrov ter Lilja-na 20,00 evrov za nabrežinski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob gospe Vide Uršič vd. Rudež darujeta Mari in Nadja Ščuka 30,00 evrov za nabre-žinski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Giuliana Sar-torija darujeta družini Rebula in Pa-cor 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Gina Gruberja daruje družina Gruber 200,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Konto-vel.
V	spomin na sestro Vilmo darujeta brat Just in sestra Luciana 20,00 evrov za VZPI - ANPI Dolina, Mač-kolje, Prebeneg.
V	spomin na najinega preljubega, nepozabnega sina Borisa, ki bi jutri, na dan sv. Lucije, imel rojstni dan darujeva Ondina in Davorin Tavčar 50,00 evrov za Košarkarski klub Bor.
Ob obletnici smrti Marijota Batiča daruje žena Delka 50,00 evrov za re-pentabrsko cerkev.
V	spomin na dragega Rudija darujeta družini Gergič in Iskra 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na prijatelja Ginota Gruberja darujeta Edi in Tatjana 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ginota Gruberja darujeta Marija in Sabina 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
¿Pogte&nv podjetje

OftOfU^EI hI V BKl
alabarda
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
Prispevki
V spomin na drago teto Vido Uršič vd. Rudež darujejo Danilo, Ivan in Ed-
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
10
Sobota, 12. decembra 2015
trst
/
zgonik - Jutri ob 18. uri v Športno kulturnem centru
Trije Avseniki in Denis Novato
V Športno kulturnem centru v Zgoniku bo jutri vrhunski dogodek za vse ljubitelje narodnozabavne glasbe. Ob 18. uri se bo začel Avsenikov večer, na katerem bodo zazvenele ponarodele vi-že letos pokojnega kralja polk in valčkov Slavka Avsenika, poseben gost pa bo zamejski harmonikar Denis Novato. Na večeru bodo nastopili Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Monika Avsenik. Gre za edinstven dogodek, saj bodo v Zgoniku stopili na oder kar trije člani dveh generacij družine Avsenik: Slavkov sin Gregor ter vnuka Sašo in Monika. Vstopnice za koncert bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncerta na blagajni Športno kulturnega centra v Zgoniku.
Poleg družinskih članov družine Avsenik bo kot gost nastopil tudi domači harmonikar Denis Novato, ki se prav v tem času udeležuje nemške turneje z Ansamblom Saše Avsenika in Alpskim kvintetom. Zamejski harmonikar praznuje letos 27. obletnico ustvarjanja. Leta 1998 je postal absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Njegovi nastopi so doslej potekali v številnih državah, kot so Združene države Amerike, Avstrija, Francija, Italija, Slovenija, Švica, Rusija, Dubaj, letos pa je prvič nastopil tudi na Japonskem.
Sicer je Novato v marcu uspešno organiziral svetovno prvenstvo v igranju na
diatonično harmoniko v Sloveniji, točneje v Portorožu. Glede na zadovoljstvo obiskovalcev in harmonikarjev bodo podoben dogodek organizirali tudi marca prihodnje leto v povezavi z »Oberkrainer« gala koncertom z ansamblom Saša Avsenika. Novato je letos tudi izdal dve novi CD plošči, in sicer Der Berg Ruft pri založbi Bogner v Nemčiji ter Ko ti zaigram Avsenikove... pri založbi Avsenik v Sloveniji. Nizozemska založba je izdala tudi vinilno ploščo Denisa Novata, ki je namenjena nizozemskemu tržišču, na voljo pa je tudi na spletu. Dalje je bila letos predstavljena tudi nova harmonika, Denis Novato, ki jo izdeluje slovensko podjetje Munda, sploh pa je Novato aktiven na več komercial-
Levo Denis Novato z diatonično harmoniko, ki nosi njegovo ime; spodaj Ansambel Saša Avsenika
nih področjih, od oblačil do kozmetike.
Novato je v aprilu tudi nastopil na gala večerji monaškega princa Alberta, še pred tem pa je dvakrat igral za bivšega italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. V septembru in oktobru je dvakrat nastopil v Hong kongu pred množico 30 tisoč ljudi. Zaradi uspešnih kritik se bo vrnil na Kitajsko prihodnje leto. Konec novembra je kot častni gost nastopil na Cleveland Polka Hall of Fame dogodku. Gre za podeljevanje glasbenih priznanj najzaslužnejšim glasbenikom te branže. Pred njim sta bila tam gosta Lojze Slak in Slavko Avsenik. Decembra bo Novato po dolgem času nastopil zopet v Zgo-niku v družbi Ansambla Saše Avsenika, Grega Avsenika in premierno v tujini Mo-nike Avsenik. Zamejski harmonikar že dolgo sodeluje s tradicijo Avsenikove glasbe. Poučuje jo, izdal je tudi dva albuma Avsenikove glasbe pri Avsenikovi založbi, sam Slavko Avsenik pa mu je posvetil skladbo Polka za prijatelja. Naj dodamo, da bo Novato v ta mesec nastopil še v Nemčiji in Švici, nekaj nastopov pa bo imel v tudi okviru svetovnega smučarskega pokala.
ssg - Jutri ob 17. uri na velikem odru
Prihaja atraktivni gruzijski balet
\
Jutri ob 17. uri bo Slovensko stalno gledališče v veliki dvorani poskrbelo za očarljivo, praznično doživetje z enkratnim gostovanjem svetovno priznanega Gruzijskega državnega baletnega ansambla Sukišvili. Dogodek spada v Zeleni abonmajski sklop, za ostalo publiko pa so vstopnice na voljo v predprodaji še danes pred začetkom predstave Ismena ter jutri, poldrugo uro pred nastopom ansambla.
Baletni ansambel Ilika Sukišvi-lija je najstarejši poklicni plesni ansambel v Gruziji. Z izvirnimi predstavami in mednarodnimi turnejami skrbi za ohranitev in širitev gruzij-skega folklornega zaklada, hkrati pa ustvarja izvirne, nove koreografije, ki jih spremlja glasba v živo. Gruzijske plese zaznamujejo tri glavne zvrsti: bojni plesi s sabljami in meči (na sliki desno), elegantni plesi žensk (spodaj), ki »letijo« nad odrsko površino, ter akrobatski in humoristični kmečki prizori. Ansambel je nastal leta 1945 v Tbilisiju, da bi ovrednotil izjemno bogato gruzijsko plesno tradicijo. Ustanovitelja, Nino Ramišvili in Iliko Sukišvili, sta za svoje delo prejela visoka priznanja bivše Sovjetske zveze.
Gostovanje gruzijskega ansambla je nastalo v sodelovanju z deželnim zavodom ERT in društvom Artisti Associati. Vstopnina znaša 20 oz. 17 evrov (pod 26. in nad 65. letom), obiskovalci bodo imeli na voljo tudi brezplačni avtobusni prevoz iz Sesljana, z Opčin in iz Milj. Vozni red je sledeč: avtobus 1 - Sesljan parkirišče (15.30), Nabreži-na trg (15.40), Križ avtobusna postaja (15.45), Zgonik pred občino (16), Prosek Krža-da (16.15); avtobus 2 - Opčine postaja v Bazoviški ulici 21 (16), Trebče (16.10), Padri-če pred športnim centrom (16.15), Bazovica pred cerkvijo (16.20); avtobus 3 - Milje avtobusna postaja (16), Žavlje avtobusna postaja (16.05), Domjo (16.10), Dolina pred občino (16.15), Boljunec pred gledališčem (16.20), Boršt avtobusna postaja (16.25), Ri-cmanje Barde (16.30).

mt
aBP^'
I'M 4 M
i J
¡4
f ftt
jSžBSfc slovensko stalno gledališče
Lot Vekemans
ISMENA, NJENA SESTRA
režiser Igor Pison
DANES, 12. decembra, ob 19.00 zadnja abonmajska ponovitev!
v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi
zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna!
BLAGAJNA SSG:
od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616 www.teaterssg.com
kru.t - Od 5. do 8. decembra so se »potepali« v češkem glavnem mestu
Krutovi izletniki v sončni Pragi
Z vodičem Lubosom so spoznali razna zgodovinska obdobja mesta - Ogled Starega mesta, Zlate ulice in sprehod med božičnimi stojnicami
Kdor se v decembru napoti v Prago, pričakuje, da bo na bregovih Vltave doživel pravljično zasneženo mesto. Krutovim izletnikom se ta želja ni izpolnila, pa vendar jih je Praga presenetila. Razodela se jim je v nesluteni lepoti, sončno obsijana, vsa lesketajoča od pozlačenih detajlov na pročeljih elegantnih palač in spomenikih.
Z vodičem Lubosom so se na nedeljsko jutro napotili v »Stare mesto«, najprej v judovsko četrt, kjer jim je Lubos med drugim obrazložil zgodovinska obdobja in vojna dogajanja, katerih posledica je današnja oddaljenost prebivalstva od vsega, kar je cerkveno. Mesto se je znatno razvilo že v srednjem veku, ko so bila odkrita bogata ležišča srebrove rude in zlata. Za časa vladavine Karla IV. je dežela doživela razcvet z razvojem trgovine, kulture in umetnosti in Praga je postala središče Evrope. Mesto je ponovno zaživelo v »zlati dobi« kot prestolnica kralja Rudolfa II. Habsburškega.
V dveh dneh so si izletniki ogledali mestno hišo s slavno astronomsko uro, grajsko četrt s katedralo Sv. Vida in očar-
Izletniki KRU.T-a so se v Pragi nastavili fotografu za spominski posnetek
ljivo »Zlato ulico«, podali so se po baročni Nerudovi ulici do slovitega Karlovega mostu in se nato prosto sprehajali med številnimi božičnimi stojnicami ali pa postajali pred razkošnimi izložbami s kristalom,
nakitom in lesenimi igračami.
Spotoma sta bila predvidena tudi postanka v Češkem Krumlovu in v Čeških Budejovicah. Obe mesteci s svojima osrčjema srednjeveškega oziroma baročnega
izgleda sta dodatno obogatili izlet in postanek ob vrnitvi je tudi nudil priložnost, da so izletniki nakupili odlično češko pivo, liker beherovko ali manjši spominek in tako potrošili še zadnje češke krone. (P.F.)
/
TRST
Sobota, 12. decembra 2015
1 1
SREČANJE - Ob dnevu Splošne deklaracije o človekovih pravicah
Ne bomo jih sovražili: pogled mladih na pravice
Dne 10. decembra 1948 so Združeni narodi v Parizu razglasili Splošno deklaracijo človekovih pravic. Tržaški župan Roberto Cosolini je želel ob simboličnem dnevu združiti mlade Tržačane in Tržačanke na dogodku z naslovom Ne bomo jih sovražili, posvečenemu razpravi o temeljnih pravicah in aktualnosti, kjer so pravice morda (pre)večkrat ogrožene. V dvorani Tripcovich je v četrtek stekla razprava, ki jo je vodil Antonio Di Bartolomeo. Na okrogli mizi je prva spregovorila Elisa Fratini, ki je v foyerju dvorane pripravila fotografsko razstavo (S)culture. Veliko ljudi prihaja v Trst, nekateri bežijo pred vojno, nekateri iščejo službo, drugi tukaj študirajo ... »Mesto te ljudi spremlja na poti, jih sprejme za svoje; istočasno pa tudi oni sami nekaj dajo Trstu.« Kipi, ki jih srečamo na tržaških ulicah, fotografirani ob ljudeh različnih narodnosti, predstavljajo prav to izmenjavo in odnose, ki prihajajo, se spreminjajo, gradijo identiteto mesta ...
Sandro Scandalo, odgovoren za stike s tujino pri centru za fiziko ICTP, se je osredotočil na pravico do kulture, umetnosti in znanosti. »Prvih deset členov govori o temeljnih pravicah, kot so pravica do življenja in dostojanstva... Toda tudi kultura, umetnost in znanost so pravice, ki vsebujejo bistvo vseh ostalih pravic, kakor na primer pravico do svobodnega izražanja.« Večkrat se nam zdi tudi pravica do šolanja in vzgoje samoumevna, a ni povsod po svetu tako. Ta pravica je gonilo dialoga, miru in vzgoje v svetu.
Ali Hassanali iz Kenije, ki je zaposlen v mednarodnem centru za fiziko ICTP v Trstu, je spregovoril o svojem odnosu do islamske vere. »Najprej sem človek, potem šele musliman. V Keniji sepro-ti terorizmu borijo skupaj kristjani, muslimani in hindujci, morali so se združiti proti terorju.« Spomnil je na krvavi teroristični napad v Keniji, o katerem je zahodni svet začel razmišljati komaj po novembrskem napadu v Parizu kot kritika vsem, ki so želeli biti »blizu« Parizu, ker jim je kot evropsko mesto bližje, na žrtve v manj razvitem svetu pa pozabljajo.
Študentka iz Francije, ki je trenutno na študijski izmenjavi v Trstu, je povedala, da ji je iz tujine lažje spremljati krvave dogodke v Franciji, čeprav ima občutek, da ne more ničesar spremeniti. »Mislim, da se mladi v Franciji bojijo in se zato opredeljujejo za rasistično stranko, kar je vplivalo tudi na izid volitev.«
Giuseppe Giordano, predstavnik organizacije za študijske izmenjave AIESEC, je izrazil misel, kako pomembne so medkulturne izmenjave, ki lahko edine privedejo do pravega poznavanja in sprejemanja tujih kultur. »Večina ljudi misli, da so begunci neki reveži in slabi ljudje, v resnici so kulturni, študirani, imeli so službo, družino, in vse so morali zapustiti, da najdejo boljše življenje. Naprej se bomo borili proti sovraštvu. Važno pa je tudi, naj ne enačimo islama s teroristi in IS.«
Sandra Fantin, iz organizacije pravnih študijev o migrantih (ASI) je bila kritična predvsem do medijev in socialnih omrežij, ki večkrat izkrivljajo resnico in med ljudmi širijo strah in sovraštvo; treba je najti vmesno pot med pravico do svobodnega izražanja in ne-diskriminacijo.
Don Mario Vatta je razmišljal predvsem o pravici do življenja in svobode. »Pojdite v Kenijo, v najrevnejše predele, tam so šole šotori iz blata, otroci pa bosi čakajo, ali jim bo morda učiteljica prinesla kaj sadja, ali vsaj kanček umazane vode. Naprej si moramo
Del udeležencev razprave med mladimi v dvorani Tripcovich
fotodamj@n
prizadevati, da bi se deklaracija povsod upoštevala in izvajala. Kultura osvobaja ljudi in vsak ima pravico do življenja in svobode!«
Okrogli mizi je sledila debata, v katero so se vključili mladi, sodelovalo je veliko dijakov iz devinskega Zavoda združenega sveta. K organizaciji celotnega
dogodka je bilo soudeleženih veliko tržaških organizacij, med katerimi tudi Glasbena matica. Ob 20.30 je sledil glasbeni večer, ki so ga oblikovali dijaki šole UWC iz Devina, kulturno društvo CUT Trieste, Brazos Black Suit, študentje tržaškega konservatorija G. Tar-tini, skupina Wooden Legs, Glasbeno matico pa je s svojim nastopom zastopal harmonikar Mitja Tull. V foyerju je univerzitetni radio Radioincorso.it pro-jeciral kratkometražne filme.
Pester dogodek je bil nedvomno pomemben stik mladih, ki so imeli priložnost, da se preko razprave zamislijo nad perečimi aktualnimi vprašanji, nenazadnje pa tudi lepa priložnost, da odkrijejo medkulturnost svojega mesta: razprava je namreč sama od sebe stekla večjezično. Verjemimo v besede, s katerimi je Don Mario končal svoj poseg: »Izbrati moramo najlepše, najboljše, zdržati, iskati dialog... živeti moramo svoje sanje!«
Barbara Ferluga
BAZOVICA - V sredo predstavili že 11. vaški koledar
»Zgodovinski« koledar
V koledarju 2016 odlomki dnevniških zapisov domačina Mihaela Žagarja iz časov prve svetovne vojne
Odlomki dnevniških zapisov ba-zovskega posestnika Mihaela Žagarja iz časov prve svetovne vojne sestavljajo večji del novega koledarja Bazovica 2016. Slednjega so predstavili v sredo v prostorih SKD Lipa v Bazovici; koledar, ki je že 11. po vrsti, izdajajo vaške organizacije SKD Lipa, AŠD Zarja in Zadružni pašniki.
»Letos je naneslo, da nam je domačin Mirko Čufar ponudil nonotov dnevnik, ki ga je pisal med prvo svetovno vojno. Gre za Dogodke in doživljaje tekom strašne svetovne Vojske, z veliko začetnico, kot je avtor naslovil svoje zapise,« nam je povedala Suzana Grgič, ki je s Tatjano Križmančič predstavila koledar. Ker smo lani obhajali 100-letnico začetka velike vojne in ker so v roke dobili ta zanimiva pričevanja, so se izdajatelji odločili, da bo koledar za novo leto 2016 zgodovinsko naravnan.
Mihael Žagar je dnevnik začel pisati že leta 1908 in ga zaključil na začetku leta 1929. V njem opisuje svojo družino in lepe oz. tragične dogodke, ki so jo doletele, pa tudi dogajanje v va-
Predstavitev koledarja Bazovica 2016
si in kako je civilno prebivalstvo doživljalo vojno, o pomanjkanju in vzporedni rasti cen osnovnih dobrin ter o skorajda nični moški delovni sili. Ob dnevniških odlomkih so izdajatelji v koledar vključili več razglednic in dopisnic iz tega obdobja ter fotografije vaščanov, ki so bili vpoklicani v vojsko. Koledar je oblikoval Peter Ferluga, ti-
fotodamj@n
skali pa so ga pri Mljačevih v Divači.
Prijeten večer je dodatno obogatila še pesem moškega pevskega zbora Kraški dom iz Repna, ki ga vodi Vesna Guštin. Zbor je namreč lani pripravil program pesmi iz prve svetovne vojne, zato se je prirediteljem večera zdelo primerno uokviriti vsebino koledarja z njihovim izvajanjem. (sas)
Memorial Fiori: zmaga slovenske policije
Na sedežu tržaške lokalne policije je včeraj potekalo nagrajevanje udeležencev dobrodelnega turnirja v malem nogometu Memorial Gian-luca Fiori. Turnirja se je udeležilo petnajst ekip, ki so se v teku treh tednov pomerile v stari športni palači na Čarboli. Absolutna zmagovalka je bila ekipa slovenske policije, na drugo mesto so se uvrstili ka-rabinjerji, na tretje pa tržaška lokalna policija.
Zdravstvo: storitve na dan stavke
Tržaško zdravstveno podjetje sporoča, da bo v sredo, 16. decembra, ko je sklicana 24-urna stavka, zagotovilo minimalne osnovne storitve, med 0. in 8. ter med 20. in 24. uro pa bo delovala služba za kontinuiteto oskrbe, pri čemer bo delovala spletna stran http://www. aas1.sanita.fvg.it/it/servizi_al_cit-tadino/medico/continuita_assisten ziale.html.
Ul. Mazzini in Imbriani samo za pešce
Občina Trst sporoča, da bosta jutri in prihodnjo nedeljo, 20. decembra, ulici Mazzini in Imbriani zaprti za promet in rezervirani samo za pešce. Informacije so na voljo na spletni strani http://mobilitaetraffico.co-mune.trieste.it/infomobilita/.
Kongres ginekologov
Na Pomorski postaji se bo danes zaključil vsedržavni kongres ginekologov, ki je posvečen kliničnim in zdravstveno-pravnim aspektom o pristojnostih in odgovornostih na področju preventive in ravnanja v primerih nenaklonjenega dogajanja v porodništvu.
Znižanje tarif za jasli
Občina Trst sporoča, da bo v obliki mesečnega popusta vnaprej podelila deželni prispevek za znižanje tarif otroških jasli in igralnih prostorov, namenjen družinam s količnikom ISEE, nižjim od 30.000 evrov. V teku prihodnjega tedna bodo družinam poslali fakture za mesec september, v teku decembra pa fakture za oktober in november.
Javno srečanje o železarni
Krožek Miani sporoča, da bo danes na njegovem sedežu v Ul. Valmau-ra 77 ob 16. uri javno srečanje o vprašanju škedenjske železarne. Za pojasnila je na voljo številka mobilnega telefona 335-6140880.
DOBRO POČUTJE - V soboto, 19. decembra, v KD Igo Gruden v Nabrežini
Delavnica somatskih gibov
Vodil jo bo učitelj klinične somatike Aeš Ernst, avtor knjige Lahkotno iz kroničnih bolečin, klinična somatika za vsak žep
Terapevt Aleš Ernst med delom
V novembru je v Nabrežini potekala delavnica somatskih gibov pod vodstvom Aleša Ernesta. Ker je vzbudila precejšnje zanimanje in navdušenje med udeleženci, bo v decembru na razpolago še ena možnost, da se ljudje približajo vadbi po metodi klinične somatike.
Podobne delavnice se odvijajo predvsem v Sloveniji. Ena od udeleženk, Nataša iz Ljubljane, je o svoji osebni izkušnji povedala sledeče: »Danes sem po somatskih vajah pri jutranji kavi razmišljala, kaj se je spremenilo, od kar sem začela delat vaje po pr\>i terapiji. Opazila sem, da sem šele sedaj, po dveh mesecih prišla do stanja, ko lahko vaje naredim brez motečih misli med vajami. Um in telo sta začela uživat v tem obredu. Ugotovila sem napredek pri kar nekaj st\>areh... spet sem se začela družiti z ljudmi, prebuja se kreativna energija,spet lahko izdelujem domačo kozmetiko in ostale izdelke Opažam, da
k situacijam pristopam bolj umirjeno in dogaja se nekaj, kar se mi zdi zelo pomembno... um mi ne pusti več odlašati stvari. Kako lahko bolečina v hrbtu spremeni življenje, in kakšno olajšanje je, ko primerjam prej in sedaj.«
Terapevt klinične somatike Aleš Ernst dela vsakodnevno z strankami, da spoznajo in se naučijo odpraviti vzroke bolečin v telesu, slabe drže in neučinkovitega gibanja. »Moje stranke so profesionalni športniki, terapevti, poslovneži in drugi, ki ne zmorejo zahtevanega tempa, pa bi radi obdržali aktualni način življenja in uspehe, do katerih so prišli s trdim delom,« je povedal avtor knjige Lahkotno iz kroničnih bolečin, klinična somati-ka za vsak žep.
Delavnica somatskih gibov se bo odvijala v sobo-to,19.decembra v prostorih KD Igo Gruden s pričetkom ob 15.uri. Za vpis pokličite 349 6483822 (Mileva)
12
Sobota, 12. decembra 2015
KULTURA
/
TOMIZZEV DUH
Le streghe son tornate? Magari!
Milan Rakovac
U oštariji More, pasanu subotu, na Velon Iožu, otok Iž, cirka 300 ljudi, 11 lipih žen piva u sve glase: »Ja san doli, a ti si visoko,/ kad bi na me bacila bar oko...« Starodavna, nedolžna pesem ribiških trubadurjev, ki so znali občudovati žensko. Blažene ženske, mučenice...
Veste kaj, ljubi muoji Tržača-ni&tutti quanti: čuda tega san pasa u živlienju, čuda libri napisa, to ča pro-štija, ma noticija iz Beograda čini da mi caddono le mani (bi reka Indro Mon-tanelli)! Na Stolnem trgu v Milanu so feministke pred štiridesetimi leti vpile: »Tremate! Tremate! Le streghe son tornate« ! Magari! E invesse propio no, ma xe tornadi i masci che i volessi de-novo brostolar le streghe.
Te dni so v Beogradu izpustili osumljenca, obtoženega dvojnega ropa in posilstva: dve ženski so pripadniki srbskih sil v Bijeljini 1992., v času bosanske vojne, večkrat posilili, ubili dva člana njunih družin in ju goli in bosi vlekli skozi mesto. Zatem so ju ih znova posilili in ju pustili na poti. Zakaj je eden od okrivljenih izpuščen? Sodišče je upoštevalo trditve obrambe: obtoženi je bil na mestu zločina oblečen v belo trenirko. Toda nobena žrtev ni navedla, da bi eden posiljevalcev nosil tako trenirko. Sodišče je posledično sklenilo, da obtoženi - ni kriv!
Glede položaja žensk danes ne kaže dobro, kopice strašnih vesti, kot bi se vsi emancipatorni procesi sploh ne zgodili! Na srečo so tu tudi odzivi, kot je močna in jasna Carole Cadwal-ladr, novinarka in pisateljica, ki na straneh časopisa Guardian napada - sam The Guardian: »Adele je najuspešnejši kulturni izvozni proizvod Velike Britanije po Beatlesih, ampak kritik v Guardianu piše, da je njen novi album inovativen kot star preklopni mobilni telefon, na trenutke pa popolnoma prazen. Ni treba poudarjati, da gre za moške rok kritike, večinoma srednjih let, kar je še najbolj berljivo v komentarju o pevki, ki solznih oči meče čevelj v njegovo okno in poje besede, od katerih ledeni kri v žilah vsakega moškega. Prav ta močan glas je ključ Ade-linega uspeha«. Ženska je. In izvira iz delavskega razreda. Ampak komu je sploh še mar, kaj ima delavski razred povedati o čemerkoli?
Dubravka Ugrešic, književnica svetovnega slovesa, je na portalu »Peš-čanik« objavila oster traktat, tu je nekaj poudarkov: »Zgodovina ustvarjalnega razreda umetnikov, intelektualcev, pesnikov, filozofov je dolga, dra-
matična in domala izključno moška, kot vsaka zgodovina. Danes je temu vzrok morda splošna patriarhalizaci-ja družbe, ki se je zgodila po padcu komunizma; morda so krive nove meje, nove države, nova sovraštva, številne migracije, ekonomska kriza, religiozni spopadi, religijski fundametalizem, porast nacionalizma in retro-gibanj... Moški niti ne opazijo, da nenehno govorijo drug z drugim, diskutirajo drug z drugim, polemizirajo drug z drugim. Moški žensk tako ali tako nikoli niso jemalu kot enakopravnih in resnih sogovornic... Ženske so spet nagnane v svoje sobane. Komunistična propagandna image neodvisne zaposlene ženske je zamenjal image porno zvezde ali pa poderejene ženske, ki se skozi celo svoje življenje mota v tri votke: otroke, cerkev in kuhinjo. Nizko kvalificirane pop-zvezde kot Severina v Hrvaški in Ceca v Srbiji so postale bogate in slavne nacionalne princese, postajajo vzor deklicam in dekletom v državah bivše Jugoslavije. Domovina je v vseh slovanskih jezikih ženskega spola, domovina je mati, njena obramba pa je moško delo. Moški pisatelji so predstavniki svojih domovin, držav, nacij, njihova dela gradijo nacionalni književni kanon. Ženske pisateljice so najpogosteje žrtve takih in podobnih konstelacij. Ženske v imenu domovine običajno posiljujejo, ponižujejo in diskriminirajo, dobesedno ali simbolično. V majhnih balkanskih deželah je mizoginija standardna oblika vedenja. Mizoginija je do te mere normalna, tako globoka, tako prisotna in očitna, da je nihče, celo njeni razširjevalci, celo njene žrtve, sploh ne opazijo. Treba je tudi povedati, da mizoginija resnično ne pozna ne zemljepisa, ne razreda, ne etnične pripadnosti, ne politične orientacije.«
Smo balkanski (in okoliški) dedci zares do te mere zabredli na mračne poti duševne slepote in duhovnega primitivizma? Smo. Če pa že mar-širamo naš fundamentalistični retro-marš, se vsaj spomnimo časov naših dedov in izbrskajmo tisto najboljše, kar so zmogli, navzlic zlu, ki so ga trpeli in ga povzročali - tudi svojim žen(sk)am. Vedeli so za mero, potrpežljivost, odpuščanje, sram, pravico. Končali so le Mohorjevo ljudsko šolo, brali le «Edinost« in »Našo slogo« in vendar znali premagati nečloveka v sebi. Iz te retro scene si vsaj v adventnem času ponovimo kantileno »ja sam doli, a ti si visoko, kad mi na me bacila bar oko!« Bodimo moški in ne zgolj samci.
V Ajdovščini Pilonovi diapozitivi
AJDOVŠČINA - V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so odprli razstavo Pilo-novih barvnih diapozitivov Ferrania iz 60. let prejšnjega stoletja. Predstavljajo edini segment umetnikovega opusa, ki do sedaj še ni bil strokovno obdelan in ovrednoten. Veno Pilon se leta 1928 za stalno naselil v Parizu, kjer je postopoma za nekaj časa opustil slikarstvo.
Pomena nove, tehnične dobe, se je Pilon zavedel že v 20. letih, ko je v rodnih krajih fotografiral družinske člane in v objektiv ujel etnografske in kulturne značilnosti Primorske. Vendar se je fotografije tesneje oprijel šele po prihodu v Pariz, kjer mu je predstavljala tudi edini in najzanesljivejši vir zaslužka.
Najpomembnejša fotografska dela, ki v sebi nosijo neprecenljivo umetniško vrednost, je Pilon ustvaril med letoma 1930 in 1935, kasneje pa je fotografiral redkeje, kljub temu da ga je fotografski aparat spremljal vse do zadnjih dni življenja, ki jih je preživel v rodni Ajdovščini, kamor se je dokončno vrnil leta 1968.
V 60. letih prejšnjega stoletja je Pilon snemal pretežno barvne leica diapozitive na filme italijanskega proizvajalca Ferrania. Beležil je dogodke iz vsakdanjega življenja, portretiral znance ter se poigraval s svetlobnimi učinki in odsevi. Posnel je kar nekaj izložb v nočni svetlobi in uličnih scen tako v Parizu kot tudi v Ljubljani in Novi Gorici.
Ob razstavi, ki bo v Pilonovi galeriji na ogled do 14. februarja 2016, bodo potekala vodstva, delavnice in srečanja s še živečimi očividci časa in mesta, znotraj katerega je Pilon ustvaril serijo barvnih diapozitivov Ferrania.
književnost - Nov slovenski prevod najvažnejšega dela Scipia Slataperja ob
Slovenci ob Moji
Marko Kravos
TRST - Tržaški pisatelj Scipio Slataper je padel pred sto leti kot italijanski prostovoljec na pobočjih Podgore pri Gorici. Padel je celo dvakrat, ker je bil maja 1915 že huje ranjen, po zdravljenju pa se je spet javil v prve vrste in doživel svojo smrt 3. decembra istega leta.
Skrajni narodnjaški idealizem takrat že 27 letnega moža z družino ali dejanje ekstati-čnega stanja na robu obupa in duševne razklanosti? V prid prve razlage z nacionalistično predanostjo govorijo spisi, ki jih je pisatelj objavljal v mesecih pred vstopom Italije v vojno: Confini necessari all'Italia in Le strade d'inva-sione dall'Italia in Austria. Fella, Isonzo, Vi-pacco, Carso (»Italiji potrebne meje«, Torino 1915; »Smeri za invazijo iz Italije v Avstrijo. Bela, Soča, Vipava, Kras«; Firenze Milano Rim 1915). Na samouničevalni nagib pa nas napeljuje s čustvi nabito in razbito besedilo Mojega Krasa, knjige, ki je izšla leta 1912 v Firencah in ki bi jo lahko opredelili kot intimni potopis, psihološo dramo ali generacijski roman.
Že v naslovu nosi svojilni zaimek moj, ki nas napeljuje na intimizem, liričnost doživljajske snovi v pripovedi. In res beleži strastna pisava mladega avtorja (hoteno heretična, ne-pravopisna, narečno prizemljena) mnogotero razklanost človeka tik pred prvo svetovno vojno: razdvojenost med to ali ono narodnostno korenino v Trstu in družini, med razpuščenim vitalizmom v družbi sovrstnikov (na kopanju, pri maščevalnih ali agitacijskih pohodih) in občutki krivde - ob doživetju samomora svojega dekleta npr. Kot osrednji, tudi v naslovu izpostavljeni topos pa se v kratkem avtobiografskem romanu izkazuje konflikt med naravo in civilizacijo, med podeželjem in mestom, med Trstom in njegovim bližnjim in dal-njim zaledjem. Med mestom, ki naj bi postalo izpostava italijanske »domovine« proti severovzhodu, ali se še naprej razvijalo kot izhodišče podonavskega in balkanskega prostora v naročje Sredozemlja in prekomorskih dežel. Podjetniško središče z bahatimi palačami iz na-brežinskega kamna, trdno oprto na trdna, s ko-reninjem prepredena tla kraške gmajne.
Ljudje, ki pisatelja obdajajo, so ali de-kadentna sprehajajoča se elita, ki je tuja, tudi sovražna idealističnemu mladeniču, ali pa očarujoča gneča spretnih trgovcev, silovitih pristaniških nakladačev ali obrtnikov, pa marljivih in pohlevnih okoličanov. In sam avtor sredi tega: etično preobčutljivi jaz in ego, ki se spogleduje z nadčlovekom in njegovo voljo po premoči.
Ta ambivalenca se izkazuje tudi v prizorih, ki jih Slataper posveča Slovencem, ki naseljujejo Kras, pa tudi Istro in prek svojih slovanskih »bratov« vse do azijskih prostranstev Rusije ali Balkanskega polotoka. V slovenskem človeku občuduje neponarejenost, navezanost na naravo, iskreni občutek za sočloveka - pač pozitivni nabor lastnosti, ki so italijanski libe-ral-nacionalni mestni eliti manjkale. Pripisuje mu zgodovinsko perspektivo ob dekadenci evropske civilizacije, sočutno duhovnost, ki vrača družbi in posamezniku v njej smisel in življenjski eros. Res je tudi, da Slataper tega svojega slovenskega soseda in brata po krvi obklada tudi s precej vulgarnimi oznakami: pravi mu pes, barbar, ščavo, azjat / mongol. Vse to kot ob nekakšnem ščuvanju, naj vendar sprejme spopad z nižinskimi pomehkuženci, se upre redu, ki je po meri samooklicanih gospodarjev in sleparskih spretnjakovičev, prevzame zgodovinsko vlogo, ki mu jo narekuje čas novega razporejanja interesnih sfer in moči v svetu. Pa se pisatelj ugrizne v jezik in sam sebe uvrsti med dejavne in razborite pristaše italijanskega osvajanja vzhoda, neodrešenih rojakov in varnih »naravnih« mej za Italijo, torej med iredentiste.
Vsa ta viharniška in razbolela protislovja v besedilu Mojega Krasa, ki so tržaško italijanski odraz tedanje ekspresionistične umetniške izraznosti v srednjeevropskem prostoru, imajo pri Slataperju za skupni imenovalec avtorjevo iskrenost, še več, njegovo očaranost
in vseobsežno ljubezen do življenja in narave. Zato je intimni roman tržaškega pisatelja še danes vznemirljivo branje - tudi in še posebej za slovenskega bralca, ki ga tematizaciji Krasa in slovenskih Tržačanov na poseben način nagovarjata. In ki ne more, da ne bi primerjal vtisov ob Slataperju z bralnim doživljanjem naših pesnikov s Krasa: Grudna, Kosovela, Zlobca, pa Rebule in Pahorja ter kasnejših slovenskih besednih ustvarjalcev.
Tudi dosedanja italijanska recepcija Mojega Krasa je bila prejkone pod vtisom grozovitega dogajanja svetovnih razsežnosti na soški fronti, pisateljeve žrtve v njej, nacionalnih interesov v vojni in po njej. Za kar je bilo dovolj osnove že v samem romanu, še več v pisateljevi žrtvi in ob šokantnem dejstvu, da je sin z očetovim imenom Scipio, padel v drugi tragični avaturi »patrie«, na ruski fronti leta 1942/43. Predvsem pa je temeljilo italijansko branje na več avtorjevih tendenčnih političnih spisih, ki jih je Slataper objavljal po revijah in v knjižnih izdajah, pa tudi v korespondenci, objavljeni po smrti - in ki izpričujejo osebno prilagoditev pathosu in ekspanzionostičnim ciljem italijanske očetnjave: z bolj ali manj humanim obrazom. Ki pa so bili, tako kot v primeru Gregorčičevega gneva in ihte v pesnitvi Soči, očitno odraz klime, ki je napovedovala najhujšo preizkušnjo evropskega duha in humanizma na naših tleh, tako v prvi kot v drugi svetovni vojni.
A zgovoren je za Naš Kras podatek, ki mi ga je navedel tržaški skladatelj in slavist Pavle Merku (1927-2014): za časa njegovega šolanja knjiga v šolskih knjižnicah ni bila dostopna dijakom. Očitno ni ustrezala fašističnim
smotrom v na novoosvojeni (tudi šele takrat poimenovani) Julijski krajini, še manj trditvi o teh krajih, ki da so »italianissimi«. Antiire-dentistični ključ branja Mojega Krasa pa nakazuje tudi branje Moje vojne, kratke proze Elia Vittorinija o doživljanju vojnih strahot v Gorici, ki jo je Vittorini napisal v zgodnjih dvajsetih letih s perspektive nedoraslega fantiča. Paralele v obeh delih so precej razvidne, od naslova dalje.
Za Slovence je razumljivo, da je tako pre-doznačeno delo Moj Kras doživljalo sprva le zasebna branja, bolj ali manj izpričana. Bolj ali manj razvidno je to branje spodbudilo kako sled ali poudrek v
V slovenskem člov občuduje nepona navezanost na na občutek za sočlov pozitivni nabor la italijanski liberal-mestni eliti manjk
opusu prej omenjenih primorskih književnikov, h katerim kaže pridati še Pregla in Gradnika. A očitno jih je zadržalo pred javnim omenjanjem in opredeljevanjem do Slataperjevega dela (kot se je npr. v
odnosu do D'Annunzia izpostavil Ivan Cankar že pred prvo svetovno vojno) dvoje: da so doživeli in bili v ranljivi mladosti zaznamovani od prve vojne: to in povojni militantni fašizem v obmejnih krajih sta jim vpisala v gene spoštovanje do umrlih za ideale (pa če so še tako tuji). Po drugi strani pa je po svetovnem klanju prevladala med slovenskimi razumniki in umetniki zagledanost v univerzalne vrednote humanega sožitja z naravo in med
/
KULTURA
Sobota, 12. decembra 2015
13
) 100-letnici njegove smrti

m Krasu
Predstavitev v torek v Narodnem domu
Predstavitev novega slovenskega prevoda ob italijanskem izvirniku Slata-perjevega Mojega Krasa bo v torek, 15. decembra ob 18. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Trstu. Knjigo bo predstavila Marta Verginella.
ljudmi, ki so jih najavljali tolstojanstvo in pojav Tagoreja, Rollanda i.dr. že v času Slataperja. V ideje torej, ki so za obmejna in večnacionalna območja edina perspektiva. Ki odvračajo človeštvo od novih krvavih destrukcij in regresij in spodbujajo medsebojno oplajanje, izmenjavo, sožitje v različnosti.
Najbolj primerljiv je Slataperjev Kras s Krasom Srečka Kosovela. Prvemu je to podeželje, nekakšen rezervat, kjer se mestni človek napaja v prvobitni, primitivni naravi in v stiku z njo razbira in ureja zmedo v svojih podzavestnih duhovnih sestavinah, ogroženih od vsemogočih zaposlitev in svetovljanskega hrupa. Prebivalci - domačini so mu nekakšen endemit, naravoslovni eksponat davnega izvora. Kosovelu pomeni Kras gmajno, kamnita tla s koreninami in pticami. Ob tem pa še obdelano zemljo z dobrimi ljudmi. Zvestoba temu stvarnemu izročilu, naravi v svoji večni danosti, bo omogočila preporod novega človeka in človeštva: ob tem pa seveda z vitalnostjo in življenjskim smislom prežela posameznika, pesnika. Tako Kosove-leva poezija, ki je prav v času svojega spopada z boleznijo in smrtjo pri 23-ih letih, z neverjetno silovitostjo ustvarjal svoj presenetljivo obsežen in polifoničen opus -
kot živo potrditev ustvarjalnega osebka v utesnjenem času in prostoru.
Na Slovenskem je Slataperju, takoj ko bilo mimo hudo obdobje fašističnega ogrožanja in obeh vojn, je posvetil obsežno študijo, objavljeno v osrednji književni reviji Novi svet leta 1946 Lino Legiša (1908-1980), literani zgodovinar na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, po rodu iz Mavhinj na tržaškem Krasu. V razgretem času, ko je bilo mejno vprašanje še zelo vroče, je izpostavil Slataper-jevo občutljivost do Slovencev, ki da so kulturna in gospodarska sestavina tržaške identitete; prav tako pa poudaril, da je Moj Kras polnokrvno književno delo v tržaški italijanski ustvarjalnosti prav zaradi svoje prepričljive lirične valence.
Istega leta, 1946, je esejist in etnolog Milko Matičetov (1919-2014), doma iz Koprive pri Tomaju, objavil v tržaški reviji Razgledi esej Scipio Slataper in Slovenci, ki tudi izrazi simpatijo do pisateljeve ubeseditve Krasa in do njegovega sprva tolerantnejšega odnosa do Slovencev. Tudi on poudraja lastno izkušnjo, da je bilo delo v italijanskih šolah na Tržaškem skoraj nedosegljivo. Pa tudi, da je iz prve roke izvedel za pisateljevo tujstvo med italijanskimi tovariši v zadnjem obdobju svojega življenja.
V obeh besedilih, tako pri Legiši kot pri Matičeto-vu, se pojavijo tudi daljši odlomki Slataperjeve proze v slovenskem prevodu.
Morda višek pisateljske empatije do Sci-pia Slataperja pa izkaže pisatelj Alojz Rebula v proznem torzu, dveh poglavjih iz romana Iz tržaškega življenja, ki ju je za objavo v osrednji slovenski reviji »Novi svet« (leta 1949, št. 4, str. 285-302) ponaslovil Srečanje s Pennadorom. Rebula izrisuje srečanje med slovenskim mladeničem Miranom, ki v kavarni na Akvedotu piše prve strani svoje literature, in
V kratkem avtobiografskem romanu izkazuje konflikt med naravo in civilizacijo, med podeželjem in mestom, med Trstom in njegovim bližnjim in dalnjim zaledjem
/eku rejenost, iravo, iskreni 'eka - pač stnosti, ki so nacionalni tale
nekaj let starejšim Zlatoperjem (!), časnikarjem pri Piccolu, ki se prav tedaj pripravlja na pisanje svojega teksta o Krasu. V intenzivni pisavi prepričljivo tematizira civilizacijske in nacionalne dileme v identiteti Tržačana v letu 1910, obenem pa posredno izkaže priznanje Slataperju za ljubezen do Krasa, ki da je pisatelju »kamnita« podlaga za izpoved o univerzalni eksistencialni resnici o človeku.
Prvo knjižno objavo v slovenščini je Moj Kras doživel leta 1988 pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu, ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Za drugo izdajo pri založbi Beit v Trstu sem podpisani svoj prevod dodobra obnovil. Predvsem sem skušal s frazeološko in krajinsko jezikovno barvo osvežiti besedilo izvirnika, ga približati današnjemu času in bralcu, obenem pa izraziti v kar največni meri lirični naboj izvirnika. Prav zvestoba izvirniku mi je, tako kot že pri prvi izdaji, »narekovala odstopanja od pravopisano normirane rabi ločil, sintaktičnih zvez, običajnega stavčnega reda. Tudi stilni »trdi robovi«, tržaška obarvanost jezika in narečje skušajo v slovenščini čim bolj verno po-ustvariti značilnosti Slataperjevega besedila.«
Že pri prvem branju Mojega Krasa v svojih dijaških letih, okrog leta 1960 je to bilo, me je to pričevanje o mukah adolescence, a tudi o dekadenci mojega mesta, prevzelo, začutil sem ga ne kot v krču razkrito intimnost soseda - someščana, ampak kot lastno življenjsko zaznamovanost: izhod, ki ga je na začetku prejšnjega stoletja avtor odkrival v samoti kamnitega in z burjo prebičanega Krasa, je bil tedaj tudi moj vsakodnevni pobeg v kraško grižo nad tržaškim predmestjem Sv. Ivan, kjer sem odraščal. Ta vtis se mi je sicer mešal z verzi iz Kosovelove zbirke Pesmi (1927), ki so mi že pred tem postali prvi literarni čarni ris. In Slataper je v svojih lirskih odstavkih le še potrjeval, da je literarna govorica, umetniška pisava enako univerzalni temelj človekove osebnosti kot narojena pokrajina s kamnitimi palačami, v morje štrlečimi pomoli in z dlanjo kraške planote, iz katere rasejo bori in brinje. Pokrajina, ki je bila skupna obema avtorjema in je bila moja moja.
Tudi leta 1988, ob prvem globinskem branju pri prevajanju Slataperja, kot sedaj, 27 let kasneje, se mi izkazuje aktualnost tega obmejnega pisatelja, ki tik pred prvo svetovno vojno popisuje človeka, razpetega med svojo izvorno narodnostno in kulturno mešanico v sebi in politično opredeljenostjo za »zamejsko« Italijo, v kateri se počuti tujca. Ki je nadalje razpet med čare tržno potrošniškega / pridobi-tniškega sveta, z naličjem zahodne civilizacije - in s prvobitno naravo s svojimi skorajda večnimi ciklusi in energijami, ki podeljuje mir in soočanje s samim sabo. Ki ga po mladostniško mika samopašna rušilnost, obenem pa ga etična občutljivost žene v skrajni obup; ki lovi ravnotežje med erotično ekstazo in sa-mouničevalnimi nagibi.
Roman tedanje generacije ob vstopu v tragično, mračno obdobje dveh svetovnih vojn, dveh zgodovinskih prelomnic tudi za Trst, ki pa nam ob branju znova in znova postavlja pred oči lastni obraz, lastno notranjo podobo. In pri tem ni mogoče ugotoviti, če je počeno zrcalo, ali je v našem notranjem jazu toliko lukenj in brazd - kot v kamnu Mojega Krasa.
lepa vida - Koprodukcija SNG, SSG, Prešernovo gledališče iz Kranja
Drama hrepenenja in iskanja smisla
NOVA GORICA - Eden najbolj citiranih Cankarjevih stavkov v zvezi lepo Vido je naslednji: »Samo v sanjah, v tistem otroškem hrepenenju je resnica in življenje; in drugo vse je življenja ponesrečen poskus«. Zapisano v dobršni meri osvetljuje velik del Cankarjeve pisateljske estetsko- idejne naravnanosti ne le v odnosu do lepe Vide, ki je po mnenju nekaterih celo slovenski nacionalni mit, ampak zadeva srž umetnosti velikega Vrhničana sploh, ali vsaj veliko vejo njegovega bogatega izpovednega drevesa. Ker pa smo na tem mestu v območju lepe Vide, natančneje pri drami, ki jo je Cankar zadnjo napisal in pri njeni uprizoritvi na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica (kopro-ducenta sta še Prešernovo gledališče iz Kranja in Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer bo premiera v petek, 18. decembra), bo treba zožiti pogled na odrsko ponudbo, čeprav se ne morem izogniti nekaterim sintetičnim informacijam o genezi Lepe Vide. Njen mit in simbolno podobo, kar je genialno upesnil že Prešeren, je Cankar nosil v sebi od vedno, od prvih verzov, do črtic, romana Nina, itd, vse do kompleksno strukturirane drame, ki je sodobniki niso dobro razumeli in sprejeli, saj se v njej prepletajo številni elementi, predvsem poteze simbolizma in nove romantike pa še sam Ivan Cankar je vsebino Lepe Vide nenehno spreminjal, drama mu je povzročala velike težave, dokončal jo je leta 1911 pri prijatelju Alojzu Kraigherju pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Pisatelj je prve jasne zametke oblikoval že leto prej, takrat so bile nastopajoče osebe Kette, Murn, Govekar, Novljan, Francka iz romana Na klancu in Cankar sam, potem pa je vse skupaj spremenil in zgradil dramo, kakršno poznamo danes, to se pravi, da je lepa Vida lik, ki brezdomcem tik pred smrtjo pooseblja objekt hrepenenja.
Ampak kakšno je to hrepenenje? Je hrepenenje Resnica? So hrepenenje Morala, Etika, Solidarnost, celo Smrt? Je hrepenenje ženska, ki se izmika, ki odhaja in prihaja, ki se prepušča in zapušča, ki je kot hrepenenje, enkrat svetel simbol, drugič deziluzija, je hrepenenje topla roka matere, njena nežna beseda, njena življenjska bližina? V Cankarjevi Lepi Vidi je vsega tega po malem, postreženo na simbolni, metaforični ravni, izraziteje pa se hrepenenje izlušči v podobah matere in Vide in v la-tentni prisotnosti smrti, kar spominja tudi na pisateljevo dekadentno obdobje. Po čem in kako lahko hrepenijo na smrt bo-lani ljudje (najbrž v ljubljanski cukrarni, azilu umirajočih pesnikov in nemaničev), bolni v duši, razočarani? Lahko res hrepenijo po ljubezni ali pa je ljubezen fata-morganska neoprejemljivost in resnično resnična hrepenenjska danost je le smrt? Smrt, sinteza hrepenenja, pomirjevalni duh, ki umiri človeka po življenjskih naporih in orgijah?
Pa vendar se koprodukcijska uprizoritev treh gledališč za spoznanje odmika od teh molovskih vsebinskih tonov, ki jih poudarja še etnično prvobitna glasba skupine Foltin. Režiser Miha Nemec je ob dramaturškem branju Nejca Valentija gibalno povsem statično dramo razgibal z nenehnim premikanjem, celo tekom nastopajočih in njihovo morda odvečno akrobatiko (v prvem in tretjem dejanju), ki so s tem izražali svojo notranjo napetost pričakovanja Vide, bo prišla, ne bo prišla, bo prišlo to, po čemer hrepenimo, sanjamo, upamo? Največjo vitalnost izraža pri tem Dioniz, petnajstletni študent ki ga je Matija Rupel podajal z veliko telesno dinamiko in mladostniško neučakanostjo, z vitalizmom, ki je kontrapunktično deloval predvsem v razmerju z bolanim študentom Poljancem. Ta je v podobi Blaža Set-nikarja prepričljivo poosebljal predvsem
Cankarjevo uporno resignacijo, njegovo navezanost na mater (Dušanka Ristic), opravil močan in občuten psihološki zasuk od hrepenenjskega dvoma, da bo Vida sploh kdaj prišla, do hrepenenjskega prepričanja - smrti, ki ji ne more uiti in ki ga bo rešila muk. To mučno razpoloženje s svojimi sanjavimi blodnjami dopolnjuje zapiti pisar Mrva. Blaž Valič je s svojo glasovno modulacijo in intimno izpovedjo nekakšen glasnik oziroma komentator celotne predstave. Prvo in tretje dejanje se dogajata na scenskem prostoru (Niki Bo-netti in Anamarija Cej), ki ga zaznamujejo kletke-sobice, strukture-labirinti in razgledni stolp, kar je v sozvočju z vsebinskim tlorisom drame in režiserjevo namero, da bolj kot hrepenenje izostri pričakovanje in čakanje na nekaj, kar se mora zgoditi, da osmisli življenje, na nekaj, ki prihaja od daleč. Gre za pričakovanje lepe Vide, ki jo Maja Nemec igra kot izmuzljivo žensko,
onirično-apolinične skušnjave, naj se vrne v realni svet. Dolinar to uresniči in izlušči v pogovoru z zaročenko Mileno (Alida Bevk). Ta je najbolj svetel prizor v predstavi, najbolj natančno in umljivo konse-kventno izpeljan, Cimprič in Bevkova zaigrata vrhunski dvogovor, po katerem se hrepenenjska zasanjenost umakne otipljivim življenjskim danostim, iluzija hre-penenjskega cilja prepusti prostor življenjskemu realizmu in Dolinarjevemu spoznanju, da za hrepenenje ne velja iz-goreti. Prizor v interpretaciji obeh igralcev dosega pesniške strune in obenem psihološke ter miselne disonance, ki so zaledje vsakega človeka. Vida se nato odloči za Dioniza, kar je vesel svatbeni trenutek tudi zato, ker Dioniz ni zapadel hrepenenj-skemu dvomu, Poljanca pa doleti usoda konca, po katerem je hrepenel. V Nem-čevem projektu Lepe Vide, ki je integralno podana in v Cankarjevem jeziku, ima-
Prizor iz predstave
popolnoma normalno bitje brez usodnejših potez, katerim bi bilo vredno zapasti, njena Vida je skorajda preudarno modra, v ničemer eterična, kar nas sili v pomisel, da sploh ne gre za magično vilinsko bitje in da je mogoče naše hrepenenje zabloda, saj ni v tej figuri nič sanjskega in božanskega. Potem ko vsi hrepenijo po njej, predvsem mladi Dioniz, se Vida odloči za mladega posestnika Dolinarja, s katerim odide. Ampak ta odhod je za oba, Doli-narja in Vido le kratka laž, saj Dolinar vanjo ni zaljubljen, Vida je zanj le hrepe-nenjski motiv, kateremu se, čeprav v mukah, odpove in se spet odloči za zaročenko Mileno.
Drugo dejanje, v katerem potekata predvsem dialoga Dolinar-Zdravnik in Dolinar-Milena, bi lahko naslovili Dezi-luzija ali Vračanje. Zdravnik (Aljoša Ter-novšek) prepričuje Dolinarja (Luka Cim-prič), naj se ozemlji, naj se resnično prepusti dionizičnim slastem in naj opusti
urska bojkovacmale
jo opazno vlogo kostumi Bjanke Adžic Ur-sulov in pa tudi trio igralcev Primož Forte, Zvezdana Novakovic in Tea Vidmar, ki poosebljajo nekakšen vokalno-mitološki komentar, so čudna ženska bitja ljudskega izročila. Starega delavca Damjana igra Borut Veselko.
Lepa Vida v režiji Mihe Nemca in ob sodelovanju treh slovenskih teatrov se zapisuje v gledališko izkušnjo kot poskus izstopa iz hiralniškega oprostorjenja in uprizoritvene tradicije tega Cankarjevega močno problematičnega dela (v mislih imam tudi postavitvi Mete Hočevar v Trstu in Mileta Koruna v Celju). Mestoma zato predstava zaide v slepo ulico, v težavno iskanje rešitev izhodiščnih dramaturških nastavitev. Lepa Vida, ki smo jo v četrtek (10. decembra) gledali v Novi Gorici, pa je vsekakor drzen poskus spopada s Cankarjevo dramo hrepenenja, vsebinsko in vizualno zaznamujoč.
Marij Čuk
1 4 Sobota, 12. decembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORIŠKA - Ob goriškem obratu Siap zapira tudi podjetje Nar iz Gradišča
Konec leta v znamenju zaprtja dveh tovarn
»Nekateri pravijo, da kriza popušča in da je na obzorju mogoče opaziti prve znake oživljanja gospodarstva, jaz pa jih žal ne vidim.« Tako pravi predstavnik sindikata FIOM-CGIL Livio Menon, po katerem ostaja goriška pokrajina hud gospodarski bolnik, ki je še daleč od okrevanja. Letošnje leto se po njegovih besedah ne bo zaključilo le v znamenju dokončnega zaprtja tovarne Siap v Gorici, o katerem smo že večkrat poročali; zaznamovalo ga bo tudi zaprtje tovarne Nar v Gradišču, s katerim bo izpuhtelo še 22 delovnih mest.
Tovarna lepilnih trakov v Ulici Venuti, pojasnjuje Menon, je že dalj časa v hudih težavah. Delavcem se je po redni iztekla še izredna dopolnilna blagajna, zdaj pa jih čaka vključitev v program mobilnosti. »Tovarno v Gradišču bodo zaprli 21. decembra; drugih možnosti ni,« pravi sindikalni predstavnik.
Nobenega upanja ni niti za tovarno Siap v Stražcah, kjer so v prejšnjih tednih že ustavili proizvodnjo. V teku je selitev strojev v druga dva proizvodna obrata družbe Carraro Group - eden je v Maniagu, drugi v Campodarsegu -, konec meseca pa bo tovarna v Ulici Brigata Casale v Gorici dokončno zaprla vrata.
V njej je bilo še pred manj kot enim letom zaposlenih 70 delavcev: le trije izmed njih so po Menonovih besedah pristali na ponudbo vodstva družbe Carraro in sprejeli službo v Campodarsegu oz. Maniagu, nekateri so se upokojili, večina pa nima druge izbire kot mobilnost. »Nekateri delavci so si med tem časom poiskali novo službo, a pogodb za nedoločen čas ni veliko,« pravi Menon in obžaluje, da z vodstvom družbe ni bilo mogoče najti boljše rešitve.
Novica o odločitvi skupine Car-
GRADEŽ - Projekt
Prijazni do kolesarjev In vseh ostalih
•••
»Grado for all« je ime novi pobudi, ki jo skupaj snujeta goriška pokrajina in gradeška ustanova GIT. Namenjena je razvoju t.i. »dostopnega turizma« v Gradežu, hkrati pa je njen cilj spodbujanje kolesarjenja. Dogovor o sodelovanju sta včeraj predstavila podpredsednica pokrajine Mara Černic in Alessandro Lovato, predsednik ustanove GIT, ki upravlja gradeško plažo in terme. Projekt je sestavljen iz dveh delov. »V okviru prvega smo nabavili kolesa, ki si jih bodo lahko izposojali turisti, a tudi domačini. V Gradežu bomo uredili nekaj kolesarskih servisnih postaj, kjer bodo lahko kolesarji varno odlagali prtljago,« pravi Černičeva, po kateri so cilji projekta spodbujanje zdravega in okolju prijaznega stila življenja, uporabe kolesarskih poti, ki jih je pokrajina uredila, ter razvoj kolesarskega turizma v Gradežu. »Z drugim projektom pa želimo Gradež promovirati kot turistično destinacijo za osebe s posebnimi potrebami. Tu ne mislimo samo na invalide in bolnike, ampak tudi na ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami ter družine. S kon-zulto iz Turina bomo priredili ciljno izobraževanje gostincev, hotelirjev in drugih turističnih delavcev,« pojasnjuje Černičeva.
raro Group je v javnost prišla spomladi. Zaprtju tovarne so sindikati že od vsega začetka ostro nasprotovali, delavci so se uprli s stavko, ki je trajala več tednov. Začela so se mrzlična pogajanja, vodstvo družbe pa je vztrajalo pri svojih stališčih in ni popustilo. Naposled je skupščina delavcev sindikatom soglasno poverila nalogo, da podpišejo dogovor, ki ga je predlagala družba, saj druge možnosti ni bilo. »Z obratom v Ulici Brigata Casale zapira še zadnja večja tovarna v Gorici. V Podgori ostaja še Tex Giu-lia, ki ima dvajset delavcev (pred štirimi leti jih je bilo 80, op.ur.): podpisana je bila enoletna solidarnostna pogodba, kaj bo potem, še ne vemo,« zaključuje sindikalist Livio Menon. (Ale)
Tovarna Nar v Gradišču
RONKE - Na državni cesti št. 14
V Ronkah bodo v kratkem začeli graditi krožišče, ki bo nadomestilo sedanje križišče med državno cesto št. 14 in Ulico Tam-barin. Gradbišče so izvajalcu del predali včeraj ob navzočnosti deželne odbornice Mariegrazie Santoro: načrt krožišča je pripravila družba FVG Strade, dela bo izpeljala začasna naveza podjetij Brussi Costruzioni in Argo Costruzioni.
»Krožišče bo rešilo problem varnosti v kraju, kjer so se že zgodile številne prometne nesreče. Obenem se začetka gradbenih del veselimo tudi zato, ker predstavljajo prvi korak v smeri uresničevanja projekta intermodalnega pola pri ronškem letališču,« je povedala Santorova. Ronški župan Roberto Fontanot se je zahvalil dežel-
ni upravi, ki je »doumela pomen intermodalnega pola - velike priložnosti za razvoj in delovna mesta«, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta pa je izrazil zadovoljstvo nad novim načrtom, ki je »bolj spoštljiv do okolja in prostora«. Slovesnosti se je udeležil tudi Giorgio Damiani, predsednik družbe FVG Strade, ki je projekt financirala.
V gradnjo novega trikrakega krožišča na državni cesti št. 14 bodo vložili449.824 evrov, dela bodo trajala 180 dni. Gradnja intermodalnega pola pa se bo predvidoma začela junija 2016, zaključena bo po približno enem letu. Prvi sklop del je vreden 10 milijonov evrov, drugi - za katerega še nimajo sredstev - pa sedem milijonov.
Z včerajšnje slovesnosti
bumbaca
V kratkem gradnja krožišča
Vanj bo družba FVG Strade vložila 449.824 evrov - Prvi kamenček v mozaiku intermodalnega pola pri letališču
bonaventura
TRŽIČ - Železnica
Za oživitev povezave ni denarja
Razpravljali so o logistiki in infrastrukturah, škoda le, da zanje ni denarja. Goriška pokrajina je v avditoriju tržiškega pristaniškega podjetja priredila srečanje, na katerem so posebno pozornost namenili novemu regulacijskemu načrtu pristanišča Portoro-sega, železniški povezavi z industrijsko cono Schiavetti, ronškemu intermo-dalnemu polu in železniškemu vozlišču pri San Polu.
Kot je pojasnil Roberto Manci-ni v imenu podjetja RFI, bi bilo za obnovo železniške povezave z industrijsko cono Schiavetti, ki jo zahteva podjetje Casillo za potrebe mlina De Franceschi, in za preureditev železniškega vozlišča pri San Polu potrebnih šest milijonov evrov, ki jih trenutno ni na razpolago. »Skupaj s podjetjem Casillo iščemo najprimernejšo tehnično rešitev, vendar je potrebnih od enega do treh milijonov evrov, ki jih podjetje RFI pač nima,« je med drugim povedal Mancini; proga, ki jo potrebuje podjetje Casillo za obratovanje mlina De Franceschi, je dolga sedem kilometrov. Pred časom so opravili nekaj vzdrževalnih del, vendar je zdaj potreben nov prenovitveni poseg za njeno ponovno odprtje. Podjetje Casillo je pripravljeno prispevati del zneska, zato iščejo drugega investitorja. Na srečanju sta bila navzoča tudi deželna od-bornica Maria Grazia Santoro in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, vendar nista ničesar rekla v zvezi z možnostjo, da bi dežela ali pokrajina priskočili na pomoč za ponovno odprtje železniške povezave.
Na srečanju so spregovorili tudi o pristaniškem regulacijskem načrtu, na katerega čakajo že mnoga leta. Ko je bil postopek za njegovo odobritev že skoraj pri koncu, je dežela naročila pri podjetju iz Genove novo študijo, ki naj bi bila vredna 40.000 evrov. V študiji preverjajo možnost gradnje 900 metrov dolge bankine. Če ne bo večjih zapletov, naj bi pristaniški regulacijski načrt sprejeli med poletjem in jesenjo prihodnjega leta.
ŠTANDREŽ - Policisti so se včeraj vrnili v Gregorčičevo ulico
Zaman iskali kraj eksplozije
Nikjer ni počrnele trave in značilnega kraterja - Kovinski delci prileteli do hiš, ki so od soškega brega oddaljene tristo metrov
Kraja eksplozije niso našli, še neznana je tudi identiteta tistega, ki je v četrtek popoldne prestrašil ves Štandrež in okoliške kraje. Policisti so se včeraj vrnili v Gregorčičevo ulico v industrijski coni v Štandrežu, kjer je v četrtek ob 16.35 odjeknila močna eksplozija. Ogledali so si območje, kjer so krajani opazili črn dim, vendar niso našli točnega mesta, kjer je počilo. Tako na parkirišču ob koncu Gregorčičeve ulice kot tudi na okoliških zemljiščih in travnikih ni znakov eksplozije, nikjer ni počrnele trave in niti značilnega kraterja. Mogoče je do eksplozije prišlo na strmi brežini, pod katero teče reka Soča, morda celo na ločniškem bregu. »Policisti so si ogledali tudi bregove reke Soče in niso našli ničesar, kar bi dalo misliti, da bi se kdo poškodoval,« so povedali na goriški kvesturi in pojasnili, da je eksplozija najverjetneje raznesla zabojnik oz. kovinski sod. Njegovi delci so zleteli več metrov stran; dosegli so hiše v Ulici Natisone, ki so od soškega brega oddaljene vsaj tristo metrov. »Eden izmed stanovalcev nas je obvestil, da mu je kovinski delec padel na streho avtomobila in lažje poškodoval pločevino; druge škode po vsej verjetnosti ni,« so še razložili. Odgovornega za
Kovinski delec (levo); policisti med iskanjem kraja eksplozije (zgoraj)
foto d. r .
dogodek še niso izsledili; če ga bodo, ga bodo ovadili zaradi povzročitve nevarne eksplozije. Sile javnega reda pozivajo morebitne očividce, naj jih pokličejo in naj jim sporočijo, če so opazili karkoli nenavadnega.
Preiskovalci še opravljajo tudi analizo kovinskih razbitin; eden izmed delcev je priletel na parkirišče kleparskega podjetja Muc-
ci, kjer je oplazil žensko po hrbtu, vendar je k sreči ni poškodoval. Kleparji so si kovinski delec ogledali in tudi sami niso znali povedati, čemu pripada. Gre sicer za zelo odporno in kakovostno kovino, ki je debela približno en milimeter. Zaradi tega naj ne bi šlo za jeklenko, saj so le-te narejene iz treh milimetrov debele kovine. (dr)
/
goriški prostor
Sobota, 12. decembra 2015
15
doberdob - Mažoretna skupina Kras
Videmska izkušnja jim je vlila samozavesti
Doberdobske mažoretke
Skupina mažoretk društva Kras iz Doberdoba je pred dnevi dvakrat nastopila v mestnem gledališču v Vidmu. Doberd-obska dekleta so sodelovala v projektu, ki sta si ga zamislila režiser Fabrizio Arcuri in ko-ordinatorka predstave Annamaria Deperi-ni. Projekt so posvetili 40-letnici smrti furlanskega umetnika Pier Paola Pasolinija. V gledališko predstavo, ki je slonela na obravnavi sedanjih mednarodnih vozlov, so ob domačih igralcih s plesnimi točkami sodelovale tudi doberdobske mažoretke. Kot nam je povedala odgovorna za skupino Magda Prinčič, je videmski nastop za dekleta predstavljal korak naprej. Nastopile so pred širšo publiko, ki jih je nagradila z nav-
dušenim ploskanjem. Pa tudi pohval ni manjkalo, kar predstavlja dobro popotnico za prihodnost obetajoče mažoretne skupine. Tudi vaditeljici Nina Godnič in Tjaša Pi-šot iz Prvačine sta bili nad nastopom v Vidmu navdušeni in sta izrazili prepričanje, da bodo prav prikazi izven domače vasi pripomogli k samozavesti mažoretne skupine, ki zdaj šteje preko 20 deklet, razporejenih v tri starostne skupine. V Vidmu je nastopila najstarejša skupina. Zdaj čaka doberd-obske mažoretke božičnica, ki bo v telovadnici v Doberdobu v soboto 19. decembra. Z novim letom se bo začela intenzivna priprava za nastop na državnem prvenstvu, ki bo marca v Lignanu. (vip)
gorica - Drevesce pred palačo Coronini
Prižig s pesmijo
Zapel je otroški pevski zbor glasbene šole Emil Komel
Otroški pevski zbor šole Komel med nastopom
bumbaca
Tudi palača Coronini Cronberg ima v svojem parku božično drevo, sicer cipreso, ki so jo včeraj okrasili z lučkami. Pred njihovim slovesnim prižigom je Fundacija Coronini Cronberg poskrbela za krajši kulturni program; oblikovali so ga mladi pevci in pevke otroškega pevskega zbora glasbene šole Emil Komel, ki so zapeli pod vodstvom zboro-vodkinje Damijane Čevdek Jug. Po krajšem nagovoru direktorja Fundacije Coronini Cronberg Enrica Gra-ziana so otroci postregli z dvema slovenskima in eno italijansko pesmijo, občinstvo je zatem zahtevalo še
ponovitev. Slavnostnega prižiga lučk se je udeležil tudi predsednik Fundacije Coronini Cronberg in goriški župan Ettore Romoli. »Že drugič zapored smo se odločili, da bomo na tak način uvedli praznično obdobje tudi v prostorih palače Coronini Cronberg. Gre za eno izmed najlepših stavb v Gorici, ki se mora popolnoma vključiti v mestno življenje,« je dejal Romoli in prepustil uradni prižig lučk mladi pevki. V nekdanjih konjušnicah so navzoči nato nazdravili, na ogled so bile tudi lesene jaslice, ki jih je izdelal Giorgio Burgnich. (av)
OBČINA
GORICA
LefsGo!
Gorizia
iBjuattM^
Srečanje za kmetovalce
V ponedeljek, 14. decembra, ob 17. uri bo v Hiši kmetijstva v Gramscijevi ulici v Krminu informativno srečanje o programu za razvoj podeželja (PRP-PSR) 2014-2020, ki ga skupaj prirejata goriška Kmečka zveza in Konfederacija kmetov Italije CIA. V kratkem bodo namreč objavljeni prvi razpisi, in sicer predrazpis oz. izjava o nameri za pridobitev kmetijsko podnebnih okoljskih plačil (ukrep 10), razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (ukrep 6.1) in razpisi za naložbe na kmetijah (ukrep 4 in drugi). Na koncu srečanja so predvidena sporočila v zvezi s tehnični pregledi kmetijskih strojev, tečajem za pridobitev novih dovoljenj za uporabo fitofarmacevstkih sredstev, dovoljenjem za uporabo kmetijskih strojev in funkcionalnimi pregledi strojev za razprševanje fitofarmacevtskih sredstev.
Odpirajo drsališče
Na goriškem Travniku bodo danes ob 10. uri odprli drsališče. Na ledu bo mogoče drsati do 10. januarja vsak dan med 10. in 23. uro. Izposoja drsalk bo stala tri evre na uro. Na trgu so namestili tudi dvajset stojnic z raznimi čokoladnimi speciali-tetami.
V restavraciji zasegli ribe
Osebje tržiške luške kapitanije je v eni izmed restavracij v goriški pokrajini zaseglo šestdeset kilogramov rib in školjk, ker so bili brez dokumentacije o kraju ulova. Lastniku lokala so naložili 1500 evrov globe. V zadnjih dneh so izrekli še dve kazni, skupno vredni 3166 evrov, zaradi kršitev zakonodaje glede informacij, ki so jih gostinci dolžni posredovati gostom.
Občni zbor odpade
Občni zbor društva Andrej Paglavec iz Podgore, ki je bil sklican za sredo, 16. decembra, odpade iz tehničnih razlogov.

FONDAZIONE
CONFCOMMERCIO
sCbe
G • RIS K
IECEMIER
2f15
Andrejev sejem
Staro mestno središče do nedelje, 13. decembra
Drsališče
Travnik
Od 12. decembra do 10. januarja
Uradno odprtje drsališča in stojnic s čokolado danes ob 10. uri
Božični okusi
Sladka Gorica Travnik Od 11. do 13. decembra
Božič in čokolada Od 18. do 20. decembra
sladkarije Dedka mraza
Pot okusov Rastel
Vsak konec tedna od 19. decembra v starih lokalih boste lahko okusili hode, pripravljene na podlagi starih receptov iz kuhinje grofa Coronini
Vrt Okusa Ljudski vrt
Vsak konec tedna od 19. decembra dalje
degustacije lokalnih jedi
Popoldanske dejavnosti za otroke:
20., 24. in 30. decembra ter 2., 3. in 6. januarja
Rendezvous Gorizia
Amaterskim fotografom bodo danes odprta vrata uglednih goriških palač, kjer se bodo po salonih sprehajale manekenke, glasbeniki, plesalci in statisti. Za posebna odkritja in enkratne posnetke. V sodelovanju s Facebook skupino "PHOTO FRIULI VENEZIA GIULIA" in ob dragoceni pomoči fotokluba "FOTOCLUB LUCINICO". v soboto, 12. decembra, od 10. ure Ob 16.00 uri na Travniku veliki finale z božično animacijo, prihodom Božičkov, tolkalskega ansambla in drugimi presenečenji...
Božič za mlade
Aperitiv z umorom in koncertom jazz glasbe
Rastel, v soboto, 12. decembra
Experimental Christmas instalacije in vizualna umetnost
Prirejajo Laboratori Dams Rastel, v sredo, 16. decembra
Silent Way
Glasbena predstava.
Po polnoči na Rastelu Tihi disko s slušalkami v četrtek, 17. decembra
December v gledališču
Oblivion - The human juke-box
Združenje Collettivo Terzo Teatro Gorica v sodelovanju z Občino Gorica v soboto, 12. decembra, ob 20.30
FABIANI.
L'arte del vivere/Umetnost bivanja
Gledališka predstava v italijanskem in slovenskem jeziku, mednarodna koproducija, režija Neda R. Bric, glasba Valter Sivilotti, sodeluje Accademia Musicale Naonis. Nastopili bodo igralci iz Slovenije in Italije s prizori iz življenja Maksa Fabianija. v četrtek, 17. decembra, ob 20.45
Oglas, izdelan z državnim prispevkom, dodeljenim na podlagi Zakona št. 38/2011.
16
1 6 Četrtek, 10. decembra	2015
GORIŠKI PROSTOR
/
MIREN-KOSTANJEVICA - Projekt za revitalizacijo reke
Čista Vipava bo ponujala nove razvojne priložnosti
Ljudje se z nostalgijo radi spominjajo časov, ko je bila reka Vipava še tako čista, da so se kot otroci kopali v njej in ob njenih bregovih preživljali poletne dni, česar zaradi onesnaženosti že več desetletij ni moč početi. S postavitvijo novih čistilnih naprav v porečju reke, nazadnje sta začeli obratovati napravi v Vipavi in Vrtojbi, prva je bila uradno odprta konec oktobra, druga pa pred nekaj dnevi, se znova vzpostavljajo pogoji za obuditev življenja ob in v reki. »Pričakujemo, da bomo lahko zopet vzpostavili pogoje, da bo Vipava tudi turistično zanimiva,« pravi Mauricij Humar, župan občine Miren-Kostanjevica, kjer so pripravili omenjeno pobudo.
V ta namen so župani sedmih občin ob reki Vipavi (Nova Gorica, Šem-peter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Renče-Vogrsko in So-vodnje na italijanski strani) pred mesecem dni ustanovili Svet za Vipavo in projektno skupino, ki bo izpeljala projekt Vzpostavitev zelene infrastrukture od izvira reke Vipave do izliva reke Soče v Jadransko morje. V sklopu projekta bodo izvedli protipoplavne ukrepe, kar bi nadgradili z revitalizacijo in zeleno infrastrukturo, uredili kolesarske in pešpoti, skratka Vipava bi tudi postala turistično zanimiva.
»Na račun odprtja centralne čistilne naprave Nova Gorica pričakuje-
Vipava v Mirnu
foto k. m.
mo bistveno čistejšo reko Vipavo, zlasti v Mirnu in Orehovljah. Vrtojbica je bila namreč doslej tako rekoč odprt fe-kalni kanal in v poletnih mesecih je bilo življenje ob njej skorajda neznosno,« poudarja župan Humar.
Pobuda se je pravzaprav porodila Alumni klubu, ki je v sodelovanju z občino Miren-Kostanjevica , Komisijo za hidrogeografijo Zveze geografov Slovenije in zainteresirane javnosti poleti organiziral dve delavnici, kjer so pripravili vizije za reko Vipavo: zmanjševanje poplavne ogroženosti, izboljšanje kakovosti vodnih virov, povezavo obstoječih poti za izboljšanje dostopnosti, kolesarske steze, povečano rabo ob-
novljivih virov ... Skupaj s podjetjem Kreadom pa je bil nato predstavnikom vseh občin ob reki Vipavi, Agencije za okolje, Zavoda za varstvo narave in Razvojne agencije predstavili osnutek projekta revitalizacije reke Vipave, ki je bil zelo dobro sprejet. »Sodelujoči so bili soglasni, da je projekt dober in da ga je treba nadaljevati. V nadaljevanju naj se analizira, kaj je bilo do sedaj narejeno in se pripravi v soglasju z vsemi deležniki protipoplavne ukrepe, ki bodo izvedeni kot zelea infrastruktura. Sprejeli so sklep, da se ustanovi svet za Vipavo in projektno skupino, ki bo izpeljala pripravo projekta,« pojasnjujejo na občini Miren-Kostanjevica. Svet za Vi-
pavo se je nato ustanovil 3. novembra, na katerem so kot koordinatorico projekta imenovali občino Miren-Kosta-njevica, ki bo projekt prijavila na prihajajoči razpis čezmejnega sodelovanja Interreg med Slovenijo in Italijo.
O projektu bodo v torek v Vipavskem Križu razpravljali tudi župani in mestni svetniki sedmih občin (Ajdovščina, Brda, Kanal ob Soči, Miren-Ko-stanjevica, Šempeter-Vrtojba Vipava in Nova Gorica), ki bodo prvič zasedali skupaj. Na zasedanju bodo govorili še o financiranju občin in višini povpre-čnine za leti 2016 in 2017 in o predstavitvi blagovne znamke Vipavska dolina. (km)
GORICA - Predstavili Brecljev slovar
Brazilsko govorijo, vendar ni uradni jezik
Ta liliputanski slovenski narod je »udarjen« na kulturo, slovstvo, jezik. Dokaz več? Izdaja brazilsko slovenskega slovarja, debelega 640 strani. Sestavil ga je v času petih let Marijan Brecelj, založila ga je družba z omejeno odgovornostjo Buča, natisnila pa tiskarna Demat. Prva naklada šteje sto izvodov, kar pomeni, da bo brazilsko slovenski slovar imelo na domu manj kot sto ljudi. Že to je samo po sebi dragocenost. V pripravi, pravzaprav tik pred zdajci, je izid tudi slovensko brazilske inačice.
O celotnem projektu in tisku je potekal pogovor med četrtkovim Srečanjem ob kavi v Katoliški knjigarni, kjer je prof. Marija Češčut pozdravila avtorja, predstavnika založbe in izvajalca organizacijskega postopka do izida knjige. V posvetilu Marijan Brecelj poleg zahval izrecno pojasnjuje, da je delo nastajalo v dolgem obdobju petih in več let z vmesnimi premori, ko se je moral posvetiti tudi drugim besedilom in sta slovarja, predstavljeni in načrtovani, morala počakati, da prideta na vrsto. Nekaj premorov mu je povzročalo pisanje pregleda brazilskega slovstva, ki bo tudi v kratkem verjetno izšlo s širšim krogom radovednih bralcev, kot pa je lahko nekaj tisoč besed južnoameriškega jezika.
Pri jeziku se pravzaprav odpira nekaj zanimivih družbenih in psiholoških vprašanj, na katera v naših logih lahko gledamo z začudenjem kljub vsem izkušnjam z »manjšinskostjo«, pritiski, asimilacijo in podobnim. Gre namreč za to, kot je sam avtor povedal, njegova spremljevalca pa potrdila, da v Braziliji brazilsko govori sicer 90 odstotkov prebivalcev, uradni jezik pa je portugalščina, pravzaprav v desetletjih in stoletjih prilagojena celinska varianta tega romanskega jezika, ki se je premešal še največ z govoricami domačih plemen Tupov.
Zavestno so državljani sprejeli takšno rešitev, po kateri je brazilski jezik v rabi med milijoni ljudi, tako rekoč nihče pa ne prizna uradnosti tega jezika. Med pogovorom s pol ducata poslušalcev - brazilski jezik pač v Gorici nima kaj dosti privržencev - je prišla do izraza vzporednica s tukajšnjimi Fur-lani, ki sicer v družinskih, gostilniških, obrtniških in ljudsko prazničnih krogih uporabljajo svoj jezik, sicer pa jim je italijanščina sveta. Do pred nekaj de-
Marijan Brecelj
bumbaca
setletji so takšno držo hoteli prenesti tudi na slovensko primorsko prebivalstvo, zlasti ko so večinsko upravljali posoško glavno mesto.
Portugalski jezik je tako uradno prevladujoč, da ni, na primer, brazilski konzulat v Ljubljani želel imeti nikakršnega stika s slovarskim projektom in tiskanjem, čeprav gre za v Braziliji prevladujočo govorico.
Vsebina pogovora z avtorjem je zaobjela tudi finančno plat in pripravljenost založb, da bi usvojile projekt. Težave so bile velike: nekatere se niso niti odzvale na pisno vabilo, druge so odklonile, tretje zavlačevale. Zgoraj navedena založba pa je ugriznila v jabolko in celo napovedala naknadno izdajo slovensko brazilskega slovarja. Omenjena je bila tudi že začeta priprava in objava slovenskega pregleda brazilske književnosti, kar zaobjema predvsem portugalski jezikovni kod. Vse to dodatno dokazuje, česar se sicer primorska kulturna stvarnost dobro zaveda, da je namreč avtor neutruden iskalec, sestavljavec in opisovalec etnografije, slovarjev (furlansko/slovenskega na primer) in drugih besedil. Kot je v spominskem posegu dejal časnikar Jurij Paljk, ki je priklical davno predavanje na vipavski gimnaziji, gre pri Marijanu Breclju za živo enciklopedijo. (ar)
Ana Toroš
GORICA - Po zaslugi Ane Toroš
Na posvetu v Marseillu spoznali primorske besedne ustvarjalce
Pred dnevi se je s tridnevnega mednarodnega posveta v francoskem Mar-seillu vrnila prof. Ana Toroš z Univerze v Novi Gorici. V južnofrancoskem mestu je potekal simpozij, ki je ob stoletnici prve svetovne vojne imel namen obelodaniti različne vidike o Italiji in njeni vpletenosti v vojne dogodke. Povabljeni so bili univerzitetni profesorji raznih evropskih in iz-venevropskih vseučilišč. Najštevilnejše je bilo zastopstvo italijanskih univerz (Perugia, Siena, Pescara, Videm, Salerno, Benetke, Bergamo, Urbino, Padova, Rim) in francoskih (Pariz, Lyon, Marsej, Lille, Nancy, Nica). Številna je bila tudi prisotnost nemških in avstrijskih izvedencev (univerze Erlangen-Nürnberg, Hannover, Augsburg, Dunaj, Celovec), pa belgijskih in nizozemskih raziskovalcev (Antwerpen, Amsterdam) ter izvenevrop-skih predavateljev (Auckland-Nova Zelandija in Toronto-Kanada). Iz slovanskih držav sta bila povabljena le prof. Ana Toroš iz Nove Gorice in Srečko Jurišic z univerze v Splitu. Jezika posveta sta bila francoščina in italijanščina, v katerem je prof. Toroš predavala na temo »Slovenska in italijanska poezija v Trstu v času prve svetovne vojne«. Šlo je za strokovno in poglobljeno študijo o literarnem in političnem dogajanju na Tržaškem pred, med in po prvi svetovni vojni. Poudarek predavanja je namenila zlasti slovenski prisotnosti in literarni ustvarjalnosti na Primorskem, za kar so ji bili francoski gostitelji zelo hvaležni. Mnogi ugledni profesorji so namreč o tej tematiki prvič slišali.
Prof. Ana Toroš je v zamejstvu dobro poznana, saj večkrat sodeluje na literarnih in drugih kulturnih večerih. Omeniti gre tudi, da je k pripravam za njeno sodelovanje na simpoziju v Marseillu pristopil tudi goriški Kulturni dom, ki je to pobudo vključil v projekt »Bunker 15-18«, ki ga na razpis dežele FJK uresničuje prav goriški hram kulture. Predavanje, ki ga je Toroševa imela v Marseillu, bo na programu tudi na Goriškem, in sicer na Bukovju v Števerjanu ob priliki Prešernove proslave v februarju 2016. (vip)
TRŽIČ - V Padovi
Aretirali še starša mlade tatice
Tržiški karabinjerji so 2. decembra v Mestrah aretirali 22-letno žensko K.D.C., ki je odgovorna za tatvino, ki se je nedavno zgodila v Hotelu Italia v Tržiču. Takrat na domu 20-letnice ni bilo njenih staršev - 50-letnega očeta D.C.P. in 44-letne matere P.N., ki sta sodelovala pri tatvini, saj sta hčerko pospremila do hotela in jo čakala pred njim. Mož in žena sta izginila neznano kam že nekaj dni prej, potem ko sta izvedela, da naj bi v kratkem zoper njiju izrekli sodbo, povezano z drugim kaznivim dejanjem. Do tatvine v tržiškem hotelu Italia je prišlo 22. oktobra. Mladi ženski sta vstopili v hotel okrog 13. ure, ko so imeli uslužbenci polne roke dela v jedilnici. Ženski sta izkoristili njihovo nepazljivost in vstopili v pisarno, kjer sta ukradli dve denarnici z osebnimi dokumenti, kreditnimi karticami in približno 700 evri gotovine. Nato sta nemudoma odšli iz pisarne in pobegnili skozi vhodna vrata hotela, skočili v avtomobil in skupaj s staršema 22-letni-ce izginili neznano kam. Uslužbenci so nemudoma poklicali tržiške karabi-njerje, ki so s pomočjo pričevanj navzočih in posnetkov varnostnih kamer prišli do dragocenih informacij. Preiskovalci so kmalu ugotovili, s katerim avtomobilom so tatovi pobegnili, s posnetkov so razbrali tudi registrsko tablico in naslov lastnika v Mestrah.
Tako so v sredo, 2. decembra, ka-rabinjerji iz Tržiča v kraju Zelarino pri Mestrah aretirali 22-letno K.D.C., ki je osumljena sodelovanja pri tatvini v oteževalnih okoliščinah. Tržiški karabi-njerji so nadaljevali s preiskovalnim delom in ugotovili, da sta se oče in mati 22-letnice skrivala v prikolici v romskem naselju v kraju Cadoneghe pri Padovi. 10. decembra so se odpravili do njiju in ju aretirali. Preiskovalci še ugotavljajo, kdo je bila druga tatica, ki je z 22-letnico vstopila v tržiški hotel. 50-letnega moža so odpeljali v zapor v Padovo, njegovo 44-letno ženo pa so zaprli v Benetkah.
Tožilstvo zahteva sedem let zapora
Včeraj se je na koprskem okrožnem sodišču zaključila glavna obravnava zoper Ivana Cernica. Tožilstvo za vsa tri kazniva dejanja, katerih ga bremeni obtožnica (terorizem, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami in ponarejanje listin) zahteva enotno 7-letno zaporno kazen, medtem ko obramba vztraja, da je obtožnica glede terorizma nedefinirana, zato predlaga oprostitev, za ostale očitke pa pogojno kazen. Razsodba bo razglašena v sredo. Cernic je v priporu od lanskega leta, ko so ga v aretirali med oddajo pošiljke na pošti v Grgarju. Tam je pošiljke dvigoval z lažnimi dokumenti na ime Boris Mannlicher. Iz grgarske pošte je bilo na češko poslano pismo z živosrebrovim kloridom, ki ga je prejel češki minister za finance Andrej Babiš. Cernic je na sodišču priznal, da je na ebayu res kupoval živosrebrov klorid in ga na črnem trgu prodajal naprej z namenom zaslužka. Z odvetnikom Gorazdom Gabričem sta tekom procesa dokazovala, da gre za snov, ki je v Italiji v prosti prodaji ter da ni vedel, da je naslovnik češki minister, saj da je le sledil navodilom naročnika. Obtoženi Cer-nic je včeraj izrazil obžalovanje nad dejanji, povezanimi z drogami in ponarejanjem listin ter zatrdil, da napak ne bo več ponovil. Želi si dokončati študij veterine.(km)
/
goriški prostor
Sobota, 12. decembra 2015
17
GORICA - Lepa Vida in sestre Bisserov
Klasika in folk
Po otvoritvi s pričakovanim gostovanjem predstave Angel pozabe po romanu Maje Haderlap se sezona Slovenskega stalnega gledališča za Gorico nadaljuje z dvema dogodkoma na odru goriškega Kulturnega doma. Predpraznična dvojica bo privabila v gledališče s klasičnim slovenskim mitom, kot je Cankarjeva Lepa Vida in z izjemnim koncertom bolgarske folklorne glasbe z mednarodno pri-
ŠTANDREŽ
Umrl je Rudi Budal
Bil je partizan in taboriščnik
Rudi Budal med delom na njivi
V Štandrežu žalujejo za Rudijem Budalom, bivšim partizanom in taboriščnikom. Bil je eden izmed zadnjih štandreških kmetov.
Rudi Budal se je rodil januarja leta 1927, ko je bil Štandrež še samostojna občina, preden je istega leta vas prešla pod goriško upravo. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, ko je fašizem prepovedal rabo slovenskega jezika in je bilo učenje materinščine možno le pri domačem župniku. Opravil je tudi enoletno šolanje za uvajanje v kmetijstvo v zavodu, ki je imel svoj sedež na Pilošču. Septembra 1943 se je skupaj s številnimi sovaš-čani vključil v narodnoosvobodilni boj. Boril se je v vrstah Kosovelove brigade in nekaj mesecev kasneje obolel za plevritisom, zaradi česar se je vrnil v domačo vas. Januarja 1945 so po umoru nemškega vojaka Nemci obkolili Štandrež in Budala skupaj z drugimi osumljenci sodelovanja z odporniškim gibanjem odpeljali v goriški zapor. Kasneje so aretirance premestili v Tabljo in jih od tam z vlakom preko Salzburga odpeljali v Dachau. Budal je v nečloveških razmerah ostal v taborišču do prihoda ameriških vojakov 29. aprila 1945. Po vrnitvi domov in večmesečnem okrevanju zaradi tifusa se je posvetil delu na družinski kmetiji in domači zemlji ostal zvest celo življenje. Leta 2007 mu je vaška skupnost podelila nagrado Klas, vsako leto je dajal svoj voz - in zelenjavo - na razpolago za zahvalno nedeljo. Bil je član VZPI-ANPI in tudi zveze političnih deportirancev ANED. Rudi Budal zapušča ženo Otilijo in dva vnuka. Pogreb bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 11. uri v štandreški cerkvi.
znano skupino Bisserov Sisters.
V torek, 15. decembra, ob 20.30 si bo goriška publika lahko ogledala premiero koprodukcije Lepa Vida, ki je nastala z združenimi močmi Slovenskega stalnega gledališča, SNG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj. Režiser Miha Nemec je postavil na oder Cankarjevo enig-matično besedilo o hrepenenju, ki pridobiva vizionarne, sanjske poteze v predstavi, ki jo je umetniška ekipa ustvarila s pomočjo metode Fitzmaurice Voicework, ki išče organski dih skozi odzivnost avtonomnega živčnega sistema in stimulira telo, da se prepusti in s tem poglablja igralčevo razumevanje situacije in vloge. Originalno glasbeno kuliso, ki jo igralci izvajajo v živo, je delo znane makedonske skupine Foltin. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Za ogled te predstave bo gledališče kot običajno poskrbelo za brezplačni avtobusni prevoz; avtobus bo startal s Trga Sv. Martina v Do-
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.20
-	20.00 »Belle & Sebastien - L'avven-tura continua«; 21.45 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 15.45 »Il viaggio di Arlo«; 17.40 »Mon roi - Il mio re«; 20.00 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«; 22.10 »Belle & Sebastien -L'avventura continua«.
Dvorana 3: 15.40 - 17.30 - 19.30 »Chiamatemi Francesco - Il papa del-la gente«; 21.30 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00
-	20.10 - 22.10 »Belle & Sebastien -L'avventura continua«.
Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 20.00 -22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«.
Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.00 »Il professor Cenerentolo«. Dvorana 4: 16.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.50 - 19.50 - 22.10 »La felicità è un sistema complesso«. Dvorana 5: 15.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.40 - 19.50 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«.
Gledališče
Lepa Vida (desno) in bolgarske sestre Bisserov (levo)
foto ssg
berdobu ob 19.35, zatem bo nanj mogoče stopiti pri bolnišnici San Polo v Tržiču ob 19.45, na avtobusni postaji v Štivanu ob 19.50, na avtobusni postaji v Jamljah ob 20. uri, na avtobusni postaji v Gabrjah ob 20.10 in pri sovodenjski lekarni ob 20.15.
V sredo, 16. decembra, ob 20.30 bo dramska umetnost prepustila oder barvitosti folklornega glasbenega izraza z bolgarskimi narodnimi spleti sester Bisserov. Sestre Bisserov so bolgarska pevska skupina, ki ohranja starodavno balkansko pevsko tradi-
DONIO: v gledališču Verdi v Gorici danes, 12. decembra, ob 20.30 Oblivion »The Human Juke-box«; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 12. decembra, »La cativissima epopea di Toni Sar-tana«, igra Natalino Balasso; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 12. decembra, ob 10.30 in 16. uri Gremo na vlak« (Tomaž Lapajne); ob 20. uri »Grenke solze Petre von Kant« (Rainer Werner Fassbinder). 13. decembra ob 17. uri »Prevare« (Jera Ivanc); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 12. decembra, ob 16.30 »I brutti anatroccoli« (Unoteatro/Stilema, nastopa Silvano Antonelli); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctago-rizia.it, www.ctagorizia.it).
~M Koncerti
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-
Razstave
cijo. Skupina se je prvič pojavila na glasbeni sceni leta 1978, ko je zmagala na državnem festivalu narodnih pesmi. Od tedaj so pevke stalne gostje na koncertnih odrih po vsem svetu. Njihovim nastopom dajejo poseben čar tudi ročno izdelane narodne noše.
Za nakup vstopnic je blagajna Kulturnega doma v Gorici odprta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter eno uro pred začetkom predstave (tel. 048133288).
do 6. januarja 2016 ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo, ki vabi na brezplačne vodene oglede, ki bodo potekali 13., 19. in 27. decembra ob 16. uri z Andreo Spangherom in 6. januarja 2016 ob 16. uri z Brunom Pas-colijem; vstop v grad bo v dneh vodenih ogledov brezplačen.
ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na odprtje razstave slikarja in kiparja Pao-la Figarja danes, 12. decembra, ob 18. uri na sedežu društva v Ul. G. I. As-coli 8/1 v Gorici. Odprtju razstave v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quel-lo che vuole« bo sledil pogovor z umetnikom; razstava bo na ogled do 19. decembra.
V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo danes, 12. decembra, ob 11.30 odprtje razstave »Il blu di Craglietto - Le collezioni Massa e Carli«; na ogled bo do 12. januarja 2016 od ponedeljka do petka 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.00.
□ Obvestila
V	GORIŠKI SINAGOGI bo v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri ob judovskem praznovanju Hanukkà nastopil zbor Kol ha-Tikvà s tradicionalnimi skladbami, ki so povezane na to praznovanje. Prisoten bo tržaški rabin Eliezer Di Martino.
V	VILI VIPOLŽE bo ob 20-letnici izhajanja Briškega časnika večer s Pihalnim orkestrom Brda danes, 12. decembra, ob 19. uri. Večer bodo popestrili tudi člani dramske skupine IDAS.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 12. decembra, ob 21. uri jazz večer z duom Locomotive; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA vabi na koncert »Čar Božične Noči« v nedeljo, 13. decembra, ob 20. uri v dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. V novem letu bodo dekleta nastopila tudi na Tržaškem, v nedeljo, 10. januarja, ob 16.30 v cerkvi svetih Mohorja in Fortunata v Rojanu.
V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«;
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urad za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810.
GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fotote-ka bodo zaprti do 28. februarja 2016. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.0013.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.0013.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/Sebi-naOpac/Opac
KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Nova Gorica vabi k sodelovanju na natečaju »Knjižnica išče slogan«! Predloge zbirajo do 20. decembra, izbrani slogan bo tudi nagrajen in bo v prihodnje predstavljal Goriško knjižnico. Predloge je treba oddati po elektronski pošti (gori-ska.knjiznica@ng.sik.si, s pripisom »Knjižnica išče slogan«) ali pa v knjižnici na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 19. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2016 ter se s prisotnimi pogovorila o pobudah in proslavah v naslednjem letu.
ALCI obvešča, da bo danes, 12. decembra, od 15. do 18. ure novembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677.
SKRD A. PAGLAVEC obvešča, da občni zbor, ki je bil napovedan za sredo, 16. decembra 2015, odpade zaradi tehničnih razlogov.
TABORNIKI RMV sklicujejo redni občni zbor, ki bo v sredo, 16. decembra 2015, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20 v Trstu.
0 Prireditve
AŠKD KREMENJAK vabi na božično prireditev danes, 12. decembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Nastopili bodo otroci Zumba kids ASKD Kremenjak pod mentorstvom Grete Lefons, društveni gojenci diatonične harmonike, dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom Aleksandre Pertot in mladinska vokalna skupina Anakrousis iz Gropade pod vodstvom Jarija Jarca.
KD BRIŠKI GRIČ vabi na 70. obletnico delovanja danes, 12. decembra, ob 20. uri v dvorani na Bukovju v Števerjanu. Večer oblikujejo mali Briški slavčki, re-citatorji Oder mladih, Aldo Rupel in Vokalna skupina Sraka.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 17. decembra, ob 20. uri na »Srečanje pod lipami« na temo: »Duhovna misel za Božič«. Gost večera bo msgr. Marino Qualizza, zlatomašnik iz Benečije, teolog, odgovorni urednik kulturno-ver-skega lista Dom. Večer bo vodil ve-roučitelj na špetrski šoli in družbeni delavec Matjaž Pintar.
SKRD JEZERO vabi v društvene prostore v Doberdobu na praznično pravljico »Zvezdica in Terezka« danes, 12. decembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Martina Šolc. Sledila bo ustvarjalna delavnica.
SKRD JADRO iz Ronk s pokroviteljstvom občine Ronke vabi v ponedeljek, 14. decembra, ob 17.30 v dvorano Cragnolin na pritličju občine na predstavitev 16. številke društvenega zbornika.
V	GRADU KROMBERK bo v torek, 15. decembra, ob 20. uri predstavitev nove dvojne številke »Goriškega letnika« (37/38), ki je posvečena umetnostnemu zgodovinarju in dolgoletnem sodelavcu Goriškega muzeja Marku Vuku.
Publikacijo bosta predstavila urednika Petra Kolenc in Andrej Ferletic. V spomin Beatriče Žbona Trkman in Matjažu Breclju.
V	NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 17. decembra ob 18. uri zaključna prireditev literarnega natečaja »Govori-čka« v okviru Goriškega literarnega kluba GoVoRica; več na www.ng.sik.si.
0 Mali oglasi
BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481-883020, 347-1216398).
ODDAMO dva meseca stare psičke majhne rasti; tel. 320-4518706.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 14.00, Pasquale Glorioso (iz bolnišnice v Vidmu) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev.
DANES V RONKAH: 11.30, Michele Pan-zera (iz bolnišnice v Palmanovi) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
18
Sobota, 12. decembra 2015
letno delovanje goriških skavtov
Tabor volčičev in volkuljic krdela Sambhur stega Gorica
Pekarna Mišmaš (27. julij - 1. avgust 2015)
Pek Mišmaš je poklical volčiče krdela Sambhur, naj se mu pridružijo v njegovi pekarni. Otroci so se v spremstvu starih volkov odpravili v ponedeljek, 27. julija, na tabor v kočo sv. Jožefa v Žabnicah, kjer so ostali do sobote, 1. avgusta, ko so se s starši vrnili domov.
Volčiči so kot male miške pomagali Mišmašu in njegovim sodelavcem na najrazličnejše načine. Ločeni v tri skupine: emen-talec, gorgonzola in parmezan so se preizkusili v peki kruha in pice, obenem pa se urili v najrazličnejših veščinah, da bi lahko va-
rovali pekarno pred zavistnimi mačkami gospe Jedrt, ki so na skrivaj Mišmašu ukradle skrivnosten recept. Po raznih mačjih trikih in zvijačah ter sporočilih mačje pisave so se male miške končno soočile s hudobneži. Volčiči so si spretno pridobili recept, a kaj ko so jim zlobni nasprotniki izročili napačnega. Takrat so se s starimi mišmi odločili, da bodo v končnem obračunu mačke in gospo Jedrt poškropili z dobro voljo, ki so jo po kosilu nabrali, medtem ko so mačke lenarile. Sveža dobra volja mokrim mačkam ni škodila, ravno obratno: pripomogla je k temu, da so pozabile na stare zamere in se pridružile volčičem. Vsi skupaj so tako prisluhnili Mišmašu, ki jim je razkril skrivnost recepta in svojega uspeha: moč je v skupnosti in dobri volji.
Vsak večer so se volčiči zbirali ob tabornem ognju, kjer so pe-
li in se zabavali ob skečih vsake skupine. Prvi dan so posvetili gradnji zgradb, npr. razglasne deske in košev za ločeno zbiranje odpadkov. Zadnji letnik je s pomočjo Mišmaša poskrbel tudi za visok jambor, ki so ga vsi volčiči skupaj postavili, da ga je bilo videti daleč naokoli. Pod njim so se redno zbirali v glavnem zboru za vsakodnevni dvig zastave.
Najstarejši letnik je ob koncu tabora jambor podrl ob prisotnosti staršev, bratov in sorodnikov, ki so se jim pridružili pri maši in slovesnem zadnjem zboru. Z Baden-Powellovo mislijo, da bi pustili svet vsaj kanček boljši, ki jo je pri maši poudaril g. Karlo Bolči-na, so se starši in otroci po Pesmi slovesa poslovili z obljubo, da se bodo še kdaj srečali.
Goriški VV
Tabor izvidnikov in vodnic stega Gorica
Na skrivnostnem otoku (22.julij - 1. avgust 2015)
Letošnja poletna dogodivščina goriških izvidnikov in vodnic se je začela 22. julija, ko so pristali v Loke pri Mozirju. Tabor je bil ambientiran na Skrivnostnem otoku, ki ga je Jules Verne opisal v svojem pustolovskem romanu.
Pod vodstvom inženirja Smitha in njegovih tovarišev so si skavti na pustih tleh uredili bivališče in si pripravili vse potrebno za preživetje. Prvi dnevi so bili torej namenjeni postavljanju šotorov, kuhinj in drugih zgradb. S skupnimi močmi so postavili jambor in tako uradno začeli tabor.
Čez dan so urili skavtske veščine, v večernih urah pa so pripravljali taborne ogenje in se ob petju ter skečih zabavali. Življenje na neraziskova-nih tleh pa ni bilo povsem mirno, saj so goriške skavte presenečali skrivnostni pripetljaji. Po naključju so na tabornem prostoru našli vrečke s pisanim balončkom, ki so vsebovale razne predmete in napotke, ki so jim bili v pomoč za boljše življenje na otoku. Da bi se zagotovili, da jim ne preti nobena nevarnost, so morali otok bolje raziskati, zato so se v skupinah odpravili na orientiring. Zadnja dva letnika pa sta odšla še na raid oz. hike in še bolj temeljito raziskovala teritorij. Da bi se fizično pripravili na spopad z morebitnimi nasprotniki, so se izurili tudi v športnih spretnostih. Doživeli so še veliko pustolovščin, ko so v bujnem
gozdu našli opici podobnega razcapanca in ga morali prenesti do tabornega prostora, kjer so mu s toplino in prijazno besedo pomagali, da se je spet privadil na človeško življenje.
Nenazadnje pa so otok obiskali še morski gusarji, pred katerimi so se prebivalci otoka skušali braniti. S pomočjo skrivnostne sile so se spet izmuznili tragičnemu koncu, saj je gusarska ladja čudežno potonila. Skavte pa je mučila radovednost, kdo neki jim pomaga in skrbi za njihovo usodo na skrivnostnem otoku. Šele zadnji dan se jim je razkril dobrotnik, kapetan Nemo. Povedal jim je svojo zgodbo in jim naročil, naj čimprej zapustijo otok, saj bo ognjenik na njem ves čas izbruhnil.
Tako je goriška četa vse pospravila in tabor zaključila s pesmijo slovesa ter žaganjem jambora. Vsak si je za spomin odnesel domov košček jambora in se tako dokončno poslovil od otoka.
Fazanke
Potovalni tabor klana Gorica
Klan Gorica, senfin klobasica (7. - 12. avgust 2015) Goriška skupnost roverjev in popotnic se je podala na poletni potovalni tabor v Kamniško-Savinjske Alpe. Zadnji letnik se je takoj prvi dan odpravil na hike, medtem ko smo se ostali iz Robanovega kota povzpeli na Strelovec in se spustili do Logarske peči, kjer se nam je odprl prekrasen razgled na Logarsko dolino in hribe v ozadju. Svoje šotore smo postavili na Plesnikovi planini, vendar smo kmalu ugotovili, da nismo sami, saj nas je obkolila čreda radovednih bikov. Primorani smo bili najti drugo, sicer manj udobno, prenočišče. Zjutraj smo se odpravili proti koči na Klemenči jami, kjer se nam je pridružil zadnji letnik, po kosilu pa nas je čakal strm vzpon čez Škarje do Kocbekove koče na Korošici. Sprejela nas je prijazna oskrbnica Mojca in nam je takoj ponudila večerjo. Naslednjega dne smo najprej osvojili vrh Male Ojstrice, kjer smo se s pomočjo igre pogovorili o pomenu skavtskega načina življenja v našem vsakdanu, popoldne pa smo dosegli še Ojstrico. Tu
smo uživali ob krasnem razgledu. Res doživeta je bila tudi sveta maša z Brankom Cestnikom pri gorskem jezercu na planini Vodotočnik, od koder smo se odpravili prek Konja na Veliko planino. Tu je klan podpisal listino, temeljni dokument, ki bo v prihodnjih letih usmerjal delovanje skupnosti RP. Obred je bil posebno občuten, saj je pisanje listine trajalo dobršen del skavtskega leta. Predzadnji dan je bil res naporen, saj smo se morali spustiti z Velike planine skozi Stahovico v Cerklje na Gorenjskem, kjer nas je v Adergasu v nočnih urah sprejel župnik Slavko Kalan. Utrujeni smo z užitkom povečerjali in legli k zazluženemu počitku. Zadnje jutro smo posvetili duhovni poglobitvi: doživeli smo puščavo - v tišini smo premišljevali božjo besedo, nato pa si svoje vtise in doživetja razdelili v skupnem pogovoru. Po okusnem golažu, ki nam ga je pripravil g. Slavko, smo se odpravili do Kranja, od koder nas je vlak pripeljal domov. Na taboru smo doživeli veliko lepih skupnih trenutkov, a tudi občasne krize in preizkušnje, vendar bi ga prav gotovo vsi z veseljem ponovili.
Bistrooki gams
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 12. decembra 2015
19
SLOVENIJA TA TEDEN
Pometanje težav pod preprogo varnosti
Darja Kocbek_
Ko so v četrtek policisti v uniformah pred vladno palačo z besedami, da jih uniform ni sram, sram pa jih je, ko pogledajo na plačilne liste, zahtevali izpolnitev svojih stavkovnih zahtev, so se predstavniki koalicijskih strank pri predsedniku levosredinske vlade Miru Cerarju seznanjali z varnostnimi razmerami v državi. Varnost države je postala ena glavnih skrbi vladajoče politike v zadnjih dneh, ko vlada nikakor ne najde skupnega jezika s policisti in ji z nepokorščino prav tako zaradi prenizkega plačila grozijo tudi vojaki. Oboji so dodatno obremenjeni z delom, odkar prek Slovenije po balkanski poti iz Grčije proti Nemčiji množično prihajajo begunci iz Sirije in drugih kriznih držav.
Vprašanju krepitve varnosti države so na srečanju v torek največjo pozornost namenili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Slovensko politično elito je začelo močno skrbeti, da utegne Slovenija ostati zunaj schengenskega sistema, ki je eden od stebrov EU. Najprej so Nizozemci po napadih v Parizu predlagali vzpostavitev tako imenovanega mini schengna, ki ne bi vključeval nobene države, ki so vstopile v EU leta 2004 ali kasneje, torej tudi Slovenije ne. Še veliko bolj kot to je Cerarja in druge člane slovenske politične elite zaskrbel mini vrh skupine osmih držav, ki so voljne sprejeti begunce iz begunskih taborišč v Turčiji.
Pred vrhom med EU in Turčijo ga je v Bruslju sklicala nemška kanclerka Angela Merkel in nanj Ce-rarja ni povabila. Čeprav je to zanikala, naj bi šlo za skupino držav, ki naj bi v prihodnje sestavljale ožje schengensko območje. V tem tednu so še Avstrijci, ki naj bi zdaj prevzeli pobudo za ustanavljanje mini schengna, na meji v Šentilju začeli postavljati ograjo, kar je očitno nov signal, da utegne Slovenija ostati zunaj zmanjšanega schengenskega območja, če bo to vzpostavljeno.
Cerar, ki si ves čas, kar vodi slovensko vlado, prizadeva vestno izpolnjevati želje Merklove in se razveseli vsake njene pohvale, se je na mini vrh voljnih odzval z besedami, da takšni sestanki niso sprejemljivi in da Slovenija ne bo dovolila ustanavljanja mini schengna. Kot da bi beseda slovenskih vodilnih politikov pri nemški kanclerki in v Bruslju kaj veliko veljala. Za po-hlevnost in klečeplazenje običajno ni nagrade, je kazen oziroma izključitev. Evropska politika je bazar.
Tam so uspešni le tisti, ki vedo, katere adute imajo, kdaj in kako jih uporabiti, kdaj in kako s kom pak-tirati, koga kje držati. V enajstih letih, kolikor je Slovenija članica EU, njeni politični eliti tega ni uspelo ugotoviti. Hrvati so člani EU dve leti, pa to igro že odlično obvladajo.
V razmerah, ko državi grozi izpad iz sistema, ki državljanom omogoča prosto prestopanje meje za delo, študij, potovanja, je nerazumljiv tudi odnos predsednika vlade do policistov in vojakov. Policisti stavkajo že štiri tedne, Cerar pa še ni našel časa za pogovor z njimi. Kar lep čas na njegov odgovor na pisma, ki so mu jih poslali, že zaman čakajo tudi sindikati vojakov. Saj ne, da bi morala vlada in njen predsednik pred zahtevami obeh sindikatov poklekniti in sprejeti vse, kar zahtevajo. Bi se pa tudi v manj kritičnih razmerah, ko Sloveniji ne bi grozil izgon iz schengenskega sistema, spodobilo, da bi si predsednik vlade vzel čas za pogovor z njimi, vladni pogajalci pa bi imeli mandat za normalna pogajanja z njimi.
Kakor koli se bodo končala prerekanja o schengenskem sistemu, zahtev policistov in vojakov ne bo mogoče kar poriniti v predal. Zlasti policiste je vlada že preveč razjezila, da bi stopili korak nazaj. Tudi vojaki priložnosti, ki jim jo ponuja begunska kriza, verjetno ne bodo izpustili.
Prav kmalu pa vlada utegne dobiti še enega zelo odločnega in močnega nasprotnika, ki bo organiziral stavko. To je zdravniški sindikat, kajti zdravniške organizacije so v četrtek izrekle nezaupnico ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc. Predsedniku vlade predlagajo, naj jo zamenja, če sama ne bo hotela odstopiti. Če Cerar ministrice ne bo zamenjal, pričakujejo njegov odstop, je na skupni izjavi vseh zdravniških organizacij dejal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Ku-štrin. Če se stvari ne bodo obrnile tako, kot pričakuje zdravniški sindikat, ni izključil protesta in stavke.
Da Kuštrin, eden najbolj izkušenih sindikalnih voditeljev in tudi eden najbolj odločnih in trdih pogajalcev, misli še kako resno, je pokazal s podporo stavkajočim policistom. »Država, ki ne spoštuje tistih, ki skrbijo za varnost ljudi, in tistih, ki skrbijo za zdravje ljudi, ni država. Najbolje je, da taki državniki odidejo na smetišče zgodovine.« Glede tega se veliko državljanov z njim gotovo strinja. Toda po treh zaporednih predčasnih volitvah tudi že vedo, da tisti, ki bi zasedli izpraznjena mesta, ne bi bili prav nič boljši.
trst - Delegacija ZSŠDI s predsednikom SSO Bandljem
»Športna dejavnost ne rabi le lepih besed, temveč tudi finančno podporo«
TRST - Slovenski šport v Italiji je danes v velikem vsebinskem vzponu in postaja ena temeljnih komponent v širokem razponu organiziranih dejavnosti, ki stremijo k utrjevanju našega človeka na teh tleh, predvsem pa s svojim intenzivnim delom skušajo strateško usklajevati naš jutrišnji dan. Ta ugotovitev je večkrat prišla do izraza na srečanju, do katerega je prišlo v prejšnjih dneh med vodstvom ZSŠDI in novim deželnim predsednikom SSO, Walterjem Bandljem.
Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, oba podpredsednika Loredana Prinčič in Igor Kocijančič, predsednica nadzornega odbora Nadja Kralj in odbor-nica Sonja Sirk, so gostu zelo podrobno orisali bogato delovanje in interesne sfere krovne športne organizacije, predvsem z vidika bistvene naloge, ki je Združenju začrtana že v statutarnih določilih. Vsa naša športna dejavnost
je vsebinsko smiselna, če je podkrepljena s takimi programskimi vzvodi, ki stremijo predvsem k ohranjanju slovenske identitete in slovenskega jezika. V pogovoru je bilo poudarjeno, da je mejnik med slovenskim športom in športom italijanskih področnih društev, edinole jezik. Jezik je črta ločnica med nami in drugimi društvi.
Seveda stvari niso tako enostavne, kot bi lahko zgledalo na prvi pogled: zadnja raziskava ZSŠDI in Slori nam jasno dokazuje, da se je družinski sestav pri večini naših otrok, ki zahajajo v slovensko šolo, močno spremenil in slovenski jezik v domačem krogu ni več dominanta. Ob teh ugotovitvah so si bili na srečanju edini, da so zato prav zunajšolske dejavnosti, katerih se množično udeležujejo naši otroci, danes z jezikovnega vidika bistvene važnosti in postajajo eno poglavitnih programskih jeder, kjer lah-
ko dejansko vplivamo na utrjevanje slovenskega jezika in na krepitev čuta pripadnosti. Zato je prav in nujno, da naša organizirana skupnost te dejavnosti podpre v veliko večji meri kot v preteklosti, ne zgolj s spodbudnimi besedami, ampak tudi s finančnega vidika. Bistveni faktor postajajo kadri! Treba jih je vsebinsko dograjevati tam, kjer so in jih že imamo, ustvarjati pa jih je treba na novo tam, kjer jih ni. To je ena bistvenih nalog ZSŠDI v obdobju, ki je pred nami.
V bogati razpravi so se dotaknili še cele vrste vprašanj, ki so vsa po vrsti povezana z našo skupno rastjo in edini so si bili v tem, da morajo postati srečanja med krovnimi organizacijami stalnica, saj lahko samo sprotno preverjanje opravljenih korakov rojeva sadove, ki vsebinsko utemeljujejo pomembnost in nujnost vsakršne krovnosti.
TA TEDEN
EDINOST
iUiu NurttEJ Jkrst tLTtihbi
PRED 100 LETI
V teh dneh so tudi v tržaškem Narodnem domu proslavili sedeminšestdeseto obletnico cesarjevega vladanja. Povabilu naše ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je odzvala cela vrsta gostov odličnega službenega in socijalnega položaja. Vemo, da se je to zgodilo v prvi vrsti radi vzvišenega povoda naši prireditvi. Toda, srečno naključje je bilo, da so ti redki gostje prisostvovali absolutno najlepši in najuspeleji slavnosti, kar so jih naši šolski zavodi kdaj priredili s svojo mladino. Gostje so gledali na svoje oči uspehe našega vzgojevalnega in kulturnega dela — v naši narodni in javni šoli. Gostje so se divili in so z odkritim in najlaskavejim priznanjem glasno govorili o vsem, kar so videli in čuli. Na svoje oči, na lastna ušesa so se uverili, kako in v kakem duhu se vzgaja mladina v naši narodni šoli. Njihovi sodbi je dal iskrenega izraza odličen Nemec v privatnem razgovoru. Divil se je nastopu naše mladine in s slastjo je poslušal našo narodno pesem — to verno zrcalo naše narodne duše. Milina te pe-
smi mu je segala do duše. A mi pravimo, da narod, ki ima toliko zakladov blagega čustvovanja, lepote in miline v svoji pesmi, in ki to pesem prepeva s tako vernostjo, tako ljubeznijo — notri iz duše ven — mora biti dober, blag in pošten v svoji duši, kakor je mila in lepa njegova pesem. Malčki na odru, ki so peli to našo pesem in ki so govorili na odru, so bili tolmači čustev, duše in srca, svojega naroda. Bili so njegovi predstavitelji pred odličnimi gosti. Vršili so vzvišeno narodno misijo in zbrano občinstvo je z gro-movitimi aplavzi sankcijoniralo to njihovo poslanstvo. Nastopali so kot klasične priče o vzgoji, ki jo dobivajo v naši narodni šoli, kot priče proti — naj se nam ne zameri, da vpletemo tu to grenko in trpko noto — raznim sum-ničenjem. ki so v prejšnjih, a nadejamo se, da za vedno mi-nolih časih, skušali spravljati to našo šolo v slabo in — krivično luč. Kar in kakor so govorili in peli, je zvenelo kot glasen protest proti takim poizkusom od strani, ki nam ali niso prijazne, ali pa nas be poznajo.
TA TEDEN
V mali dvorani Kulturnega doma so tokrat posvetili večer šestdesetletnici skladatelja in pevovodje Ubalda Vrabca. „Za ta njegov življenjski jubilej je njegov zbor naštudiral za celovečerni koncertni program izključno njegove pesmi, od starejših do novejših, od takih, ki se skoraj obvezno pojejo na raznih koncertih in zlasti še ob določenih priložnostih, pa do takih, ki jih zaradi njihove časovne odmaknjenosti redkeje slišimo. Zbor jih je pod avtorjevim vodstvom izvajal vse lepo in dovršeno, še najlepše pa tiste, ki so takorekoč že ponarode-le, kot na primer Slovenska pesem, Bilečanka, obe dalmatinski narodni in njegovi priredbi, naša dialektalna Kej me bš tku zamjero, pa seveda slovita Zdravica, skratka predvsem tiste, ki so našemu čustvovanju po vsebini in Vrabčevi svojstveni glasbeni konštrukciji najbližje.
Celotni program, ki je nudil poslušalcem nekak prerez, če ne že tudi razvojnost Vrabčevega skladateljskega ustvarjanja, v katerem pa je z manjšimi variacijami ostal vseskozi zvest svojemu originalnemu izrazu, bi zaslužil daljšega opisa, ki pa
PRED 50 LETI
nam ga čas in prostor ne dopuščata. Lahko pa bi le omenili, da je škoda, da ta koncert ni bil izvajan v veliki dvorani, ki je vendarle bolj akustična, kot pa mala dvorana, ki očitno za večje zbore ni posebno primerna. Kljub tej nekaustičnosti pa so vendarle prišle do veljave mnoge zborove odlike, med katerimi zlasti precizno komorno izvajanje in pa lepa uravnove-šenost glasovnih skupin.
Po zaključnem koncertnem programu, za katerega sta zbor ter avtor in dirigent prejela obilo aplavzov, je prišel na vrsto slavnostni del. Vrabcu je najprej v imenu zbora prisrčno čestital in se mu zahvalil za njegovo delo ter poudaril njegove zasluge za zbor, član zbora Rojc, nato pa je spregovoril predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty, ki je v prvi vrsti poudaril slavljen-čeve zasluge pri njegovih prizadevanjih za procvit naše osrednje prosvetne ustanove, ki jo je več let vodil kot predsednik. Poudaril je njegovo vzorno pevovodsko in pedagoško delo v raznih zborih, zlasti pa še njegov skladateljski delež, s katerim je obogatil glasbeno zakladnico vsega slovenskega naroda!"
PISMO UREDNIŠTVU
O Sirku, Križu
in njegovih kulturnih tednih
Ker je mesec december namenjen božičnim in novoletnim nakupom, bi priporočil bralcem našega dnevnika da sebe in svoje drage obdarijo s krasno monografijo o slikarju Albertu Sirku, ki je letos izšla pri tržaški založbi Mladika, naprodaj pa je v knjigarni na Oberdan-kovem trgu.
Ob tej priliki bi rad opozoril, da v monografiji v rubriki »Razstave« (str.220-221) manjka navedba, da je bila v letu 1967, poleg v Celju, spominska razstava ob 20. obletnici slikarjeve smrti tudi v Križu in sicer v zadnjem tednu junija v dvorani prosvetnega doma A.Sirk.
Razstavljenih je bilo 30 Sirkovih del, ki smo jih zbrali na Tržaškem in čeprav ni bila popolna, je vseeno prikazala umetnikovo razvojno pot in ustvarjalno moč.
Odprl jo je slikar Jože Cesar, organizirali pa prosvetni društvi Albert Sirk in Vesna, ki sta se isto leto tudi združili v P.D.Vesna, današnja S.K.D. Vesna. Naj mimogrede omenim, da je takratna tržaška levosredinska uprava sklenila, da se kriška osnovna šola imenuje po Albertu Sirku.
Pobuda za Sirkovo razstavo kot tudi za istočasno etnografsko razstavo »Naš stari Križ« (bila je prva etnografska razstava na naših tleh) je prišla s strani skupine kriških vinogradnikov združenih v Konzorciju pridelovalcev vin, ki so isti teden priredili 1. vinsko razstavo v tržaški občini in jo želeli obogatiti s kulturnimi prire-
MU
ditvami. Vse prireditve so se vršile pod imenom »Kriški teden« - v tednu običajnega praznovanja vaških patronov Sv.Petra in Pavla. Letošnjega junija pa se je v Križu uspelo praznovati kar dva tedna: med 16. in 23. se je vršil tradicionalni »Kriški teden«, med 22. in 28. pa »Teden kriških Zavetnikov«.
Verjetno je v vasi toliko potenciala za kulturno-prosvetne prireditve, da en sam teden ne zadošča več!?
Drago Sedmak
V Celju 8. mednarodni erotični sejem sLOVErotika
CELJE - Na celjskem sejmišču poteka do jutri osmi mednarodni erotični sejem sLOVErotika. Na njem se bo odvilo 47 nastopov zvezdnic in zvezdnikov iz prve lige evropske zabavne industrije za odrasle. Na osmi sLOVErotiki bo nastopilo 10 zvezdnic in zvezdnikov. Za povečan srčni utrip ženskega dela občinstva bodo med drugim poskrbeli postavni člani irske artistične plesne skupine slačifantov The Hunks of Desire. Moški del občinstva pa si lahko podobno obeta od skupnega nastopa treh pornes, Madžarke Dolly Diore, Čehinje Alexis Crystal in Rusinje Lole Taylor, ki se je v zadnjih dveh letih zavihtela med najprepoznavnej-še mlade upe v svetu zabave za odrasle.
20 Sobota, 12. decembra
2015
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Ustrelili nogometaša
LA CEIBA - Policija v Hondurasu je potrdila, da so neznanci pred nakupovalnim centrom v La Ceibi na severu države ustrelili nogometnega reprezentanta Arnolda Peralto, ki je po evropski izkušnji v dresu škotskega Glasgow Rangersa igral za domačega prvoligaša Olimpio. Njegovo igro so opazili tudi vodilni v honduraški reprezentanci in leta 2011 je Peralta prvič zaigral tudi za izbrano vrsto svoje domovine, leta 2012 tudi na olimpijskem turnirju v Londonu.
Sporna tekma zvezd
Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je vsem članicam poslala opozorilo, naj svoje nogometaše odvrnejo od igranja na tekmi zvezd v Kuvajtu, saj je ta država že več let suspendirana zaradi vmešavanja politike v šport. Kuvajtčani so na tekmo zvezdnikov, načrtovano za 18. december, povabili tudi Stevena Gerrarda in Andreo Pir-la (na fotografiji), ki imata pogodbi z Los Angeles Galaxyjem in New York Cityjem in sta tako še vedno registrirana pri Fifi. V primeru, da bi tam igrala, bi ju čakala disciplinska komisija in sankcije.
nogomet - Današnji žreb skupin sklepne faze EP 2016 pričakuje Italija z zastavljenim dihom
V nezavidljivem položaju
PARIZ - Leta 2016 bo na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji prvič igralo 24 reprezentanc, žreb skupin sklepne faze pa bo danes v Parizu.
Formalno so se za širitev prvenstva najbolj zavzemali v zvezah Irske in Škotske, a so se za turnir uspešno kvalificirali le Irci, medtem ko so Škoti s četrtim mestom v skupini odpadli v predtekmovanju. Obseg udeležencev pa se je ob tem precej spremenil. Slovaška, Islandija, Wales, Severna Irska in Albanija je tistih pet novincev, ki bodo žogo na prvenstvu stare celine brcali prvič. Vendar pa širitev ne pomeni garancije za nastop, saj so se kar trije nekdanji prvaki, Nizozemska, Grčija in Danska, kljub poenostavljenim kvalifikacijam že v teh poslovili od nadaljevanja tekmovanja.
Za razširitev prvenstva se je iz ozadja zelo zavzemal tudi predsednik Uefe Michel Platini, ki pa mu je Mednarodno športno razsodišče v Lozani prav včeraj zavrnilo pritožbo na 90-dnevni suspenz zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero Mednarodne nogometne zveze. Zato Platini-ja danes ne bo na žrebu, vodili pa ga bo-
do Ruud Gullit, Vicente Lizarazu, David Trezeguet, Vicente Del Bosque, Oliver Bierhoff, Angelos Charisteas in Antonin Panenka.
Medtem ko je Slovenija dokaj klavrno izpadla iz boja za sklepno fazo, Italija z zastavljenim dihom pričakuje današnji žreb. Z zastavljenim dihom zato, ker ni nosilka skupin in ve, da ji bo v skupino »padla« ena izmed reprezentanc Francije, Španije, Nemčije, Anglije (edina, ki je v kvalifikacijski skupini zmagala na vseh tekmah), Portugalske in Belgije, a, poleg ene od teh, v najslabšem primeru tudi Ibrahimovi-ceve Švedske.
Prvič bo na prvenstvu na sporedu osmina finala in s tem dodatnih osem tekem. Z dvema dodatnima skupinama bo dodatnih šest tekem, skupno pa se bo število teh z 31 povečalo na 51. Trajanje turnirja se je tako podaljšalo na kar 30 dni in je s tem skoraj na ravni svetovnega prvenstva. Za takšno organizacijo bo potrebnih najmanj deset stadionov, s čimer so kot možne pri-rediteljice odpadle predvsem manjše države. Pri Uefi zato že razmišljajo, da bi prihodnja evropska prvenstva organizirali po načinu več držav skupaj.
Bobni za žreb skupin Eura 2016
Boben 1: Francija (gostiteljica), Španija (branilka naslova), Nemčija, Anglija,
Portugalska, Belgija Boben 2: Italija, Rusija, Švica, Avstrija, Hrvaška, Ukrajina Boben 3: Češka, Švedska, Poljska, Romunija, Slovaška, Madžarska Boben 4: Turčija, Irska, Islandija, Wales, Albanija, Severna Irska Žreb bo danes ob 18. uri v Palas de Congres v Parizu.
gorsko kolesarstvo - Tomaž Čefuta in Daniel Pozzeco
Uspešna med amaterji
Čefuta do državnega naslova
V minuli kolesarski sezoni sta se v amaterski konkurenci gorskih kolesarjev uveljavila Tomaž Čefuta, na slovenski sceni, in Daniel Pozzeco na prestižni Veneto Cup. Dolga sezona slovenskih gorskih kolesarjev se je začela že v januarju, ko so najbolj zagrizeni merili moči na Lanaro granfondo, zaključila pa se je v zgodnji sezoni.
Državni naslov na gorskih vzponih med amaterji in drugo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala XCO, sta prestižna rezultata, s katerima se lahko letos ponaša 28-letni Tomaž Čefuta. V minuli sezoni je zastopal barve novogoriškega kolesarskega kluba Djak, še prej pa barve tržaškega kluba Cottur. Izkoristil je dvojno državljanstvo in se odločil za preizkušnjo na slovenski sceni: »Do lanske sezone sem med amaterji nastopal v prvenstvu Friuli MTB challenge, naposled sem se odločil za olimpijski kros. V Sloveniji so tekmovanja dokaj na nivoju, bolj pa je očitna razlika med najboljšimi amaterji in kolesarji kategorije elite, na italijanskih tekmovanjih je razlika med najboljšimi amaterji in najslabšimi elite manjša,« je razlagal Čefuta, ki si po daljši tekmovalni sezoni privošči aktivni počitek, saj je že na delu v fitnesu.
Začel je že dokaj zgodaj z zmago na vedno bolj odmevnejšemu tekmovanju Lanaro Granfondo. Na januarski dirki iz Drage na Volnik, je bil tretji, zmagal pa je Daniel Pozzecco. Med najboljše izkušnje sezone 2015 pa uvršča
v gorskih vzponih - Pozzecco osvojil prestižni Veneto Cup
tudi zmago na vzponu Paluzza - Mal-ga Pramosio na tekmovanju Carnia bike: »Ob zmagi na absolutni lestvici, sem na dirki posebno užival, ker nas je na 12 km dolgi progi s tisoč metri višinske razlike, spremljalo veliko gledalcev in občutiti je bilo veliko navijaške topline.«
V	slovenskem pokalu je drugo mesto tudi velik uspeh. Čefuta je podčrtal, da je bil posebno zadovoljen z vmesnimi časi, saj so ti bili blizu časom kolesarjev under 23 in elite tekmovalci.
Čefuta, ki je po poklicu fiziotera-pevt in trenutno opravlja specializacijo na področju osteopatije, je v minuli sezoni na treningih in tekmovanjih pre-kolesaril 10.000 kilometrov.
S kolesarstvom je sicer začel pozno, ko je bil star 24 let, kljub temu je vztrajno dosegel prve rezultate in se upravičeno postavil v sam vrh med številnimi amaterji na Primorskem. »Kolesarjenje mi je bilo vedno všeč. Predstavlja mi užitek, zato se ne obremenjujem z rezultati. V zadnji sezoni sem tudi izboljšal način vadbe s pomočjo trenerja Saše Rupnika iz Črnega Vrha. Izbira se je obrestovala, saj sem letos veliko napredoval,« je še dejal gorski kolesar doma iz Proseka, ki se zgleduje po švicarskem kolesarju Ninu Schurter.
V	naslednji sezoni bi se rad preizkusil na tekmovanjih na italijanski sceni
Naslednjo leto bi rad nastopil še na italijanski sceni, na kateri letos ni
tekmoval. Poleg tega si želi uresničiti drugo skrito željo. »S prijateljem in prav tako kolesarskim amaterjem Miranom Boletom si želiva nastopiti na preizkušnji 4island. To je dirka v parih po kvarnerskih otokih, ki se v 4 dnevih, odvija na različnem otoku.«
Kdor pa se je letos uveljavil na italijanski kolesarski sceni amaterjev je 24-letni član kluba Flamme Rouge, nekdanji kolesar Devina in italijanski prvak med začetniki, ki je osvojil skupni seštevek prvenstva Veneto Cup v kategoriji Master Elite. Tu je konkurenca zelo kakovostna.
»Letošnjo sezono sem začel z zmago na Lanaro granfondo. Nadaljnje preizkušnje pa so bile bolj zahtevne. Še ni-
Daniel Pozzecco
sem bil dobro pripravljen na zahtevnejše strmine, pravo formo sem prodo-bil v maju,« je prvi del sezone opisal Pozzecco.
V	veliki vročini na italijanskem državnem prvenstvu amaterjev v Mol-pagu di Moltello (TV) se mu v juliju ni posrečilo. Pestile so ga želodčne motnje. Ciljal je više, na koncu je zasedel 9. mesto.
Najvidnejši uspeh je dosegel še pred državnim prvenstvom, ko je v juniju slavil na etapi Veneto Cup v Co-neglianu. V dolgem prvenstvu Veneto Cup, ki je letos štelo štirinajst preizkušenj, pa je bil najbolj konstanten in je pred drugo uvrščenim tekmecem slavil z visoko prednostjo.
V	naslednji sezoni se Pozzeccu obeta velika novost: »Prihodnje leto bo nedvomno bolj zahtevno. Po vsej verjetnosti bom opravil dodatni kakovosti prestop. Kaj več bom izvedel po novem letu,« je dejal Nabrežinec kateremu se po vsej verjetnosti odpirajo vrata v kategoriji elite.
Andrej Marušič
planica
Uradno odprli nov nordijski center
PLANICA - Dolina pod Poncami s skakalnicami in letalnico desetletja privlači množice obiskovalcev, končno uradno odprtje ob prisotnosti premiera Mira Cerarja, ministrice pristojne tudi za šport Maje Makovec Brenčič in direktorja Zavoda Planica Jelka Grosa, je včerjal doživel tudi novi Nordijski center Planica.
Danes bo v centru z letalnico tudi na dan odprtih vrat, kamor so vabljeni tudi obiskovalci, ki se bodo lahko spustili po jeklenici, morda največji atrakciji novega slovenskega športnega centa.
Številni ljubitelji poletov so del novega centra videli že v začetku letošnjega leta, marca so si na novi le-talnici lahko ogledali tudi prvo tekmo, tradicionalni finale svetovnega pokala.
Projekt Nordijskega centra Planica, vreden več kot 40 milijonov evrov, se je začel leta 2007 z odkupi zemljišč, pot do uresničitve pa je bila dolga in posuta s številnimi težavami. Leta 2009 je bila narejena okvirna slika nordijskega centra, leta 2010 pa je bil izveden arhitekturni natečaj.
Leta kasneje se je začela urejati Bloudkova velikanka, nato pa se je realizacija projekta zaustavila do sprejetja sprememb ureditvenega načrta, šele nato je stekla tudi gradnja tekaškega dela, ki bo 16. in 17. januarja 2016 gostil tudi tekaški svetovni pokal. (STA)
Danes veleslaloma
VAL D'ISER/ARE - V svetovnem smučarskem pokalu bosta danes moški in ženski veleslalom. Prvi bodo tekmovali moški v francoskem Val d'Ise-ru (9.30-1. vožnja,12.30-2. vožnja). V švedskem Areu bodo moči merile smučarke (10.30-1. vožnja, 13.30-2. vožnja).
Flisar spet na stopničkah
ALBERTVILLE - Kanadčan Christopher Delbosco je zmagovalec krosa za svetovni pokal v francoskem Val Thorensu. Drugo mesto je osvojil Slovenec Filip Flisar, tretji pa je bil Kanadčan Brady Leman, četrti pa Francoz Jonas Devouassoux. Drugi slovenski predstavnik Blaž Ogorelc je izpadel v četrtfinalu. Zmage v malem finalu se je veselil Avstrijec Johannes Rohrweck.
16. krog nogometne A-lige
Ze danes bodo v nogometni A-li-gi odigrali štiri srečanja: (15.00) Genoa
-	Bologna, (18.00) Palermo - Frosino-ne, Sassuolo - Torino, (20.45) Udinese
-	Inter; jutri: (15.00) Milan - Verona, Chievo - Atalanta, Empoli - Carpi, (18.00) Napoli - Roma, (20.45) Juventus - Fiorentina, Lazio - Sampdoria. Vrstni red po 15 krogih: Inter 33, Fio-rentina 32, Napoli 31, Roma 28, Juventus 27, Sassuolo 26, Atalanta 24, Milan 24, Torino 22, Empoli 21, Chievo 19, Lazio 19, Udinese 18, Sampdoria 16, Bologna 16, Genoa 16, Palermo 15, Fro-sinone 14, Carpi 10 in Verona 6.
D-LIGA - Jutri ob 14.30 na Stadionu Rocco: Unione Triestina - Lu-parense.
KOŠARKA - 12. krog moške A2-lige: Jutri ob 18.00 v PalaRubini Pall.Ts 2004 - Remer Treviglio.
VATERPOLO - 12. krog moške A1-lige: Danes v Soriju (pokrajina Genova) ob 18. uri RN Sori - Pallanuoto Trieste.
ROKOMET -12. krog moške A1-li-ge: Danes v Mezzocoroni ob 20.30 Mezzocorona - Principe Trieste.
/
ŠPORT
Sobota, 12. decembra 2015
21
odbojka - Združena ekipa Olympia v moški B2-ligi
Premik z dna v treh tekmah
nogomet - Vesna in Kras v elitni ligi
Želita se zopet približati vodilnim
Potem ko sta v torek doživela poraza v gosteh, bosta jutri Vesna in Kras zaigrala zopet na domačih igriščih.
Razburljiv je bil nastop Vesne v Taržizmu. Trener Luigino Sandrin bo lahko proti Gemoneseju zopet računal na vezista Lorenza Toffolija in Cristiana Me-nichinija. Slednji bo po dvojčku proti Cjarlins Muzane po vsej verjetnosti nastopil ob Davidu Colji v napadu. V prejšnjem krogu je Menichini prisilno miroval zaradi kazni. Odsoten bo branilec Goran Kerpan. Nov Vesnin nasprotnik je presenetil v začetku prvenstva, ko je več krogov tudi vodil, nato je v novembru doživel negativno serijo. Zadnji poraz je moštvo iz Gumina zabeležilo v torek na domačem igrišču proti Chionsu, ki je v mrežo Gemoneseja nasul tri zadetke. Prav toliko pa jih je iz mreže pobral tudi vratar in kapetan Vesne Carli v Taržizmu, kar dokazuje skromno nepropustnost obrambne vrste.
V Repnu naj bi Žlogarjevi varovanci imeli lažjo nalogo proti zadnje uvrščenemu Manzaneseju. V dresu jutrišnjih gostov nastopa stari znanec Krasa (do lanske sezone nogometaš Vesne) Matteo Cipracca. V vrstah Krasa bosta odsotna diskvalificirana branilca Jan Pahor in Patrik Racman. Manzanese je v zadnjih treh krogi nanizal prav toliko porazov. Z osmimi točkami po prvi polovici prvenstva se mu že slabo piše v boju za obstanek. Pozitivna novica sta vrnitev, vsaj na klop Sgorbisse, ki bo danes že igral z mladinci in bočnega branilca Maruana Tawguia.
PROMOCIJSKA LIGA - Juventina bo jutri v Štandrežu gostila Sistiano, pri kateri nastopa kar lepo število slovenskih nogometašev, med drugim ekipa iz Se-sljana tesno sodeluje z Vesno na mladinskem področju. Med nosilnim stebri moštva trenerja Campa je tudi slivenski nogometaš Alen Carli. Sistiana zaseda srednji del lestvice s petimi zmagami. Primorec bo igral proti neposrednemu nasprotniku v Žavljah. (mar)
Fabrizio Marchesini in odbojkarji združene ekipe
fotodamj@n
Olympia bo danes v Gorici gostila Bibione Mare (nastopa v San Dona-ju) s katero se je še pred začetkom prvenstva pomerila na prijateljskem srečanju, na katerem so se varovanci trenerja Fabrizia Marchesinija že enakovredno borili proti izkušeni ekipi. Razen točke v tretjem krogu proti Casalseru-go pa zmage odbojkarji Olympie niso še dosegli. »Sem optimist, ker smo veliko izboljšali vse elemente igre, tudi v zadnjih dolgih nastopih smo pokazali napredek. Žal so zmanjkale referenčne točke iz lanske sezone in moramo še dodelati določne avtomatizme, ki so bili lani samodejni. Delamo dobro, žal med srečanji še izstopajo netočnosti. Odlične trenutke zapravimo z naivnimi napakami v končnicah ali na razlikah,« trenutek združene ekipe ocenjuje Marchesini.
Olympia krvavo potrebuje zmago. Med tednom je vadba potekala redno. Righini, Vogric, Komjanc in Persoglia, so odpravili fizične težave, ki so jih pestile doslej.
Nasprotnik prihaja v Gorico po dveh zaporednih zmagah s polnim izkupičkom. Vzadnjem krogu je pe-magae tudi solidni Porto Viro. Nasprotnika Marchesini dobro pozna, pozitivni razplet pa bi po njegovem mnenju bil lahko prelomni:»Na-sprotniki so dobri in v pravi formi. Če bomo dosegli točke proti njim in v naslednji neposrednih srečanji pred in po prazniki, se bo naš položaj drastično izboljšal.«
Sloga Tabor Televita bo v nedeljo gostila v Repnu Trebaseleghe. Več o tem jutri.
Danes
DOMAČI ŠPORT
Jutri
Po drugi prvenstveni zmagi bo Kontovel na Rouni polagal težji izpit višje proti drugo uvrščenim Perteolam.
ZALET SLOGA -; RIZZI VOLLEY: »Ima- mo dobro igro, moramo pa odpraviti tiste negativne trenutke, ko nam mine zbranost in pustimo pasti na tla ti*' stih pet, šest zaporednih
9 žog« TaniaBabudri, ka-petanka Zaleta Sloge.
?
1

f sledi nam na
buuibterju
primorski_sport
facebook 4
KOŠARKA - promocijska liga:
Libertas Villesse - Dom 73:52 (G. Zavadlav 26, M. Zavadlav in Collenzini 8)
Sobota, 12. decembra 2015 KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA SILVER - 17.30 v Vidmu, tel. Benedetti: Dgm - Breg; 19.30 v San Danieleju: San Daniele - Bor Radenska
D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel - Perteole UNDER 16 ŽENSKE - 17.30 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Polet UNDER 15 MOŠKI - 16.00 na Stadionu 1. maja v Trstu: Bor - Alba
UNDER 14 MOŠKI - 16.30 Kulturni dom v Gorici: Dom - Barcolana
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici: Olympia -Bibione
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga
-	Rizzi Volley
MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. della Valle: Volley Club TS - Sloga Tabor ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Čenti: Tarcento -Zalet Kontovel
MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Soča
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Moraru: Mavrica Val - Moraro; 20.30 v Štandrežu: Mavrica Arcobaleno - Libertas Turriaco; 20.30 v Repnu: Zalet Sloga - San Sergio
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 v Dolini: Zalet Breg
-	Oma; 17.45 v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi -Zalet Kontovel
UNDER 16 ŽENSKE - 16.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - Coselli
NOGOMET
DEŽELNI MLADINICI - 17.30 v Trstu: San Luigi
-	Kras Repen; 17.30 v Domju: Domio - Vesna
NAJMLAJŠI 2002 - 15.00 v Trebčah: Kras Repen - San Giovanni
HOKEJ NA ROLERJIH
A1 -LIGA - 20.30 v Forliju: Forli - Polet Kwins
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C1-LIGA - 17.00 v Zgoniku: Kras -Bissuola Mestra
MOŠKA D1-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras -Isontino B
MOŠKA D2-LIGA - 17.00 v Sesljanu: Trieste Sistiana A - Kras A; 16.00 v Zgoniku Kras B -Gemona
Nedelja, 13. decembra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Manzanese; 14.30 v Križu: Vesna - Gemonese
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Sistiana; 14.30 v Žavljah: Zaule -Primorec
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja
-	Isonzo; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Breg; 14.30 pri Domju: Domio - Mladost
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Campanelle: Campanelle - Primorje; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Gaja
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah:
Kras Repen - Pro Gorizia
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina
-	Terzo
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Bertiolu: Cometazzurra - Kras Repen
NAJMLAJŠI - 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea - Sovodnje
KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Calligaris
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Trebaseleghe MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici: Olympia -Volley Club; 18.00 v Villi Vicentini: Vivil - Val
UNDER 17 MOŠKI - 16.00 v Prati: Prata -Olympia
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Pierisu: Pieris -Mavrica Arcobaleno; v Repnu Sloga Dvigala Barich - Sant'Andrea San Vito UNDER 14 MOŠKI -16.00 v Martignaccu: Val -Sloga Tabor, sledi Sloga Tabor - Martignacco
DERBI V 1. AL
V	Sovodnjah Breg
V	prvenstvu, kjer nastopajo kar štiri slovenska nogometna društva, so derbiji na dnevnem redu. Tokratni med Sovodnjami in Bregom, ki bo na sporedu jutri ob 14.30 v Sovodnjah, je posebno zanimiv, saj na spodnjem delu lestvice skupine C jutrišnja nasprotnika ločuje le točka, med njima pa se je znašla doberdobska Mladost. Breg je sicer v torek uspešno premagal Gradese v Dolini z razburljivim 3:2, Sovodnje pa so dragoceno točko iztržile v Ogleju, potem ko so pred tednom dni končno vknjižile tri točke. Te so v sovodenjskem taboru pogrešali od septembra.
9 zaporednih zmag bi lahko že danes z zmago proti videmskemu Dgm dosegli košarkarji Brega v moški C-ligi silver. Ob tem pa bi bila to že tretja zmaga v natrpanem tednu. Nasprotnik zaseda srednji položaj na lestvici, medtem ko je Breg po sredini zmagi sam na vrhu lestvice moške C-li-ge silver.
PRIPOROČAMO - MOŠKA ODBOJKA
Sloga Tabor v Ul. della Valle
Sobotni odbojkarski večer bo minil v znamenju dveh gostovanj v Trstu. Najprej bo ob 17.30 nastopila Soča v telovadnici šole Morpurgo proti Coselliju. To bo za Kustrinove varovance že drugo zaporedno gostovanje v Trstu. Takoj po nastopu pri Svetem Andreju, bo nastopila Sloga Tabor v moški C-ligi. Srečanja je pomembna v bitki za obstanek slogašev v moški C-ligi. Igrali bodo v telovadnici v Ul. Della Valle v starem tržaškem mestnem središču, ki iz stojišč na lesenem balkonu ponuja nenavaden zorni proti igrišču. Avtomobil parkirajte na nabrežju, prostih parkirišč v bližini telovadnice (skoraj) ni.
silvan pittoli
Preizkuša se na daljših pohodih
Nikdar ni bil pravi športnik. Gojil je različna zanimanja: od petja, ansambla, do fotografije. Šte-verjanec Silvan Pittoli pa si je izboril tudi nekaj prostega časa za rekreacijske dejavnosti, pohodništvo v prvi vrsti. Trenutno je tudi med najbolj aktivnimi člani SPDG.
Zadnji podvig 66-letnega Šte-verjanca je bila udeležba na posebnem petdnevnem pohodu od rezijske Solbice do Trsta, ki se je odvijal v sklopu letošnjega Slofesta.
»Zrasel sem v kmečki družini, vedno sem bil v stiku z naravo. Pohodništvo sem sicer bolje spoznal pri 14 letih, ko sem se udeležil taborjenja Rodu modrega vala daljnega 1963. leta. Po služenju vojaškega roka, sem se v zgodnjih sedemdesetih tudi vpisal v planinsko društvo in tako so si sledili prvi vzponi na Triglav,« je razložil Pit-toli, ki je v letih planiral vse daljše pohode. V čast si šteje prehojeno slovensko tranzverzalo od Maribora do Ankarana in večji del poti prijateljstva, ki šteje po deset vrhov Italije, Slovenije in Avstrije. Osvojil je vse večje slovenske vrhove.
Zadnji daljši pohod od Solbi-ce do Trste pa spada le na konec spiska daljših pohodniških Pittoli-jevih dogodivščin, pri katerih so sodelovali številni pohodniški navdušenci, med temi tudi Aldo Rupel in Andrej Rosano.
Zakaj nekdo napolnil nahrbtnik in odide na daljšo pot? Pittoli-jeva razlaga je preprosta: »Motivacijo najdem v preizkušanju lastnih sposobnosti. V mlajših letih sem na podobnih preizkušnjah startal pred zoro in hodil osem ur. Med pohodom od Trente do Devina sva spri-jateljem Vilkom Fajtem na zadnji etapi prehodila v enem dnevu 60 km.«
Silvan Pittoli je tudi predsednik goriškega fotokluba Skupina 75. Strast do pohodništva in fotografije je uspel tudi združiti. Redko se odpravi na pot brez fotografskega aparata.
Gorskim fotografijam je že posvetil niz fotografskih predstavitev. Rože in skale so mu v hribih vedno zanimive. V gorah fotografira, ko je sam. Dva skrita kotičika Julicev sta ga fotografsko najbolj osrečila: »Iz izvira Soče do zavetišča pod Špičko sem nekega julija naletel na prečudovito in bujno gorsko cvetje. Mogoče pa še najlepši mi je bil prizor macesnovega gozda pri sedmerih jezerih, kjer je v podrast-ju mrgolelo polno rododendra.« (mar)
2 2 s°bota' 12- decembra 2015
fotoutrip '15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
; J .•- . rB r - j < t ^JU ^ L f ^
JH ***J' C. a.
aSa»»»**
1
■faflgfa..
a pp

' A
Primorski dnevnik me je I sprem spremljal na potovanje | p na toplo Antiguo
D. Gregori
D. Gregori
/trn i1":
-v t m 31-» 4p *
^p>. 7T J=


■ ,-^L } J J I I. f ' I^Jt-Jl^
Informirano stiskanje oljk na Dolgi kroni Ivo
Kd Kraški dom na izletu po Istri. - Vesna Guštin V '"v^ii .■■'A. i Iv \ ■ I % '■■■: SŽf

v- ^HT -SE*
fi - t i.
■ li 1- . r.r

g v'' ^	® ■ : ■ |
^tisa vnffflft i msl-v *r< ' ^d-kr: j:
Pri naravnem mostu Krčnik na potoku Kožbanjček ob priliki Martinovanja društev Jadro in Tržič - Carlo
Učenci 2. razredov NSŠ F. Levstika in S. Kosovela v bolnici Franjis Primorskim - Helena Volpi
' " £ »
■
■
mm
T?l', U


r®'
; ■. ■ i-.-TliLfi
;"> .'.V
1
P____
...... I1
■ V-' .. ■
■
T J,
: /

/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 12. decembra 2015 2 3
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passag-gio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: La bella e la bestia
RAI2
7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Frigo 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: IK1 - Turisti in pericolo 15.40 Serija: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11
RAI MOVIE
13.45 17.35 Rai Player 13.55 Film: Anamorph - I ritratti del serial killer (triler) 15.40 Film: Fame - Saranno famosi (dram.) 17.30 0.55 Novice 17.40 Film: Un colpo perfetto (dram., '07, i. D. Moore) 19.40 Film: Detective coi tacchi a spillo (akc.) 21.15 Film: La citta proibita (pust.) 23.20 Film: Blackthorn - La vera storia di Butch Cas-sidy (dram.)
RAI PREMIUM
12.451 Love You 2 13.15 Serija: Doppie vite 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.00 Nan.: Impazienti 15.10 Nad.: E arrivata la felicita 17.05 Novice 17.10 Cosi lontani cosi vicini 19.10 Rai Player 19.15 Nad.: Sposami 21.20 Nad.: Francesco 23.10 Nad.: Amanti e segreti
RETE4
6.30 Media Shopping 7.20 Nad.: Due per tre 7.50 Film: Amanti latini (kom.) 10.10 Scene da un matrimonio 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in cor-sia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: Monk 16.35 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Codice Mercury (triler, '98,
i. B. Willis, A. Baldwin) 23.45 Film: Un giorno di ordinaria follia (dram., '93, i. M. Douglas)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Starbene 10.20 Super Partes 10.50 Su-percinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Guinness - Lo show dei record
_ITALIA1_
7.1019.00 Risanke in otroške oddaje 10.25 Film: Beethoven 3 (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Timeline (zf, '03, i. P. Walker, G. Butler) 16.15 Film: Space Warriors (pust.) 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Film: Scooby-Doo (pust.) 21.10 Film: Asterix alle Olimpiadi (pust.)
21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
_RAI3_
7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: Donne sole 9.25 12.25 Alpsko smučanje: SP 10.30 13.25, 14.45, 18.05 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Report 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Teo in the box 23.40 Un giorno in pretura
_RAI4_
13.50 Film: Ip Man 2 (akc.) 15.45 Delitti in Paradiso 17.50 Novice 17.55 Missing 19.30 Rai Player 19.35 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: L'ipnotista (triler) 23.20 Film: Cold in July (krim.)
_RAI5_
14.25 Capolavori della natura 15.15 Brazil: A Natural History 16.10 Gledališče: Lu santo jullare Francesco 18.10 Novice 18.15 Street Art 18.50 Ubiq - Sconfinare 19.20 Ubiq - Codici 19.50 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Ogni quadro racconta una storia 21.15 Gledališče: Ser-villo legge Napoli 22.50 C'e musica e musica 23.45 Ghiaccio bollente
23.35 Film: Attila flagello di Dio (kom., It., '82, i. D. Abatantuono)
IRIS
14.25 Film: Cacciatore bianco, cuore nero (dram., '90, r. in i. C. Eastwood) 16.30
Adesso cinema! 17.00 Film: Il vincitore (dram., '85, i. K. Costner) 19.10 Film: Mis-sione eroica - I pompieri 2 (kom., It., '87, i. P. Villaggio) 21.00 Film: In nome del Papa Re (zgod., It., '77, i. N. Manfredi) 23.10 Film: La notte di Pasquino (kom.)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.05 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
_lazd_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 16.50 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Film: Dieci piccoli indiani (krim.) 18.55 Dnevnik 21.10 Film: La casa dei fantasmi (kom., '03, i. E. Murphy) 23.05 Film: Tutta colpa del fattorino (kom.)
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Occhio alla spesa... 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.55 Jamie Oliver in Italia 12.55 18.20 Viaggi nudi e crudi 14.05 Posso dormire da
voi? 16.15 Film: La sorgente dell'amore (dram.) 18.50 Bourdain: Cucine segrete 19.45 Nuovi esploratori - Regni perduti 22.00 Serija: Xanadu - Una famiglia a luci rosse
_CIELO_
14.0015.15 Junior MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 Masterpasticciere di Francia 17.15 Cucine da incubo 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Histoire d'O (dram.)
_DMAX_
12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Magic Camera 14.10 Ciak, ti sfido! 15.05 Nudi e crudi 15.55 River Monsters 16.50 22.00 ...Fuoco! 17.45 Ingegneria impossibile 18.35 Affari in valigia 19.30 Cacciatori di tesori 20.20 Banco dei pugni 21.10 Ingegneria estrema 22.55 Armi d'elite
SLOVENIJA1
6.15 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Mali samuraj 10.15 Inf-odrom 10.25 Razred zase 11.00 Dok. film: Nočemo belega kruha 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.50 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.15 Dok. odd.: Kulturni vrhovi - Gospa Sveta 14.50 Dok. odd.: Mojstrovine izpod urarskih rok 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.45 Nad.: Zapuščina 23.30 Film: Prva lepa stvar (dram., It., '10)
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 9.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 10.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.25 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž), prenos 12.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja; nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (ž), prenos 14.25 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m), prenos 15.05 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja, pon. 15.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 18.00 Nogomet: EP 2016, žreb skupin, prenos 19.05 Športnik leta Slovenije, pon. 20.15 Film: Bober (dram., '11, i. M. Gibson, J. Foster) 21.45 Zvezdana 22.25 Koncert: 2Cellos 23.50 Odd.: Bleščica
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 Boben 15.35 Potopisi 16.05 Webolution 16.35 Arhivski posnetki 17.25 23.35 Vsedanes -Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Folkest 2015 22.20 Dok.: Šport brez meja 22.50 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 11.20 13.35 Tv prodaja 11.35 Film: Kit Kittredge (dram.) 13.50 Slavni načrtovalci porok 14.50 Slovenija ima talent 16.35 Film: Doma za božič (dram.) 18.20 Celi svet ima talent 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 Film: Let (dram., '12, i. D. Washington)
_KANAL A_
7.30 14.25 Serija: Naša mala klinika 8.20 Nan.: Novo dekle 8.45 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv prodaja 10.50 Serija: Nepraktični šaljivci 11.20 Top Gear 12.30 Film: Popoln dan (dram.) 15.20 Film: Agent Cody Banks (akc.) 17.15 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Krško - Olimpija Ljubljana 20.00 Film: Novi karate kid (akc.) 22.05 Film: Moj bratranec Vinny (kom.)
H Sobota, 12. decembra Rete 4, ob 23.45
Un giorno di ordinaria follia
ZDA 1993
Režija: Joel Schumacher
Igrata: Michael Douglas, Robert
Duvall
Michael Douglas je bil ravno kar odpuščen z delovnega mesta, k njegovi napetosti pa da svoj prispevek še neznosna vročina v poletnem Los Angelesu in ločitev z ženo, ki mu ne pusti se približati hčerki. Nemočen zapusti svoj avtomobil sredi ceste v neznosnem mestnem vrvežu in se poda proti domu. Še preden pa odpre hišna vrata, za seboj pustil štirideset kilometrov dolgo krvavo sled.
Aretiral ga bo policist, ki opravlja svoj zadnji službeni dan pred upokojitvijo.
VREDNO OGLEDA
PLANET TV
12.25 Nan.: Vojaške žene 13.30 Hiša vaših sanj 14.35 Bognedaj, da bi crknu televizor 15.55 20.00 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.40 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 21.55 Film: Somrak (fant., '08, i. K. Stewart)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.40 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Miroslav Vilhar: Detelja - radijska veseloigra, režija A. Rustja; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Sobota in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Not-tetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Oddaja 30 minut country glasbe ob 12.30 vsebuje pogovor s kraljico blue-grass glasbe Rhondo Vincent in predstavitev njene najnovejše božične zgoščenke Christmas Time. Ob 14.10 Nediški zvon z novicami in dogodki iz Beneške Slovenije, med katerimi izstopa slovo od aktivnega župnikovanja duhovnika Maria Qualizze. Iztočnica oddaje Jazz odtenki ob 17.10 je življenjski jubilej najbolj slovitega jazz harmonikarja v svetovnem merilu; to je Richard Galliano, ki slavi prav danes svoj 65. rojstni dan. Voditelj Aleksi Jercog je iz več pogovorov s tem francoskim mojstrom sestavil zanimiv monografski spored.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 4
Sobota, 12. decembra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Danes bo vreme v spodnji nižini in ob morju spremenljivo zaradi megle ali nizke oblačnosti; verjetne pa bodo tudi razjasnitve. Drugod pa bo v glavnem le zmerno oblačno. Ponoči se bo pojavljala slana, predvsem po kotlinah in v nižinskem pasu.
Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Megla ali nizka oblačnost se bo začela pojavljati tudi ob morju in nižjih predelih Primorske. Najnižje temperature bodo od 0 do -6, na Primorskem malo na 0, najvišje od 4 do 7, na Primorskem do 9 stopinj C.
Jutri bo jasno. Popoldne bo oblačnost naraščala. Ponoči bo lahko nastala megla.
Jutri se bo na Primorskem in Notranjskem pooblačilo. Drugod bo sprva sončno z jutranjo meglo po nižinah, čez dan pa se bo oblačnost pomaknila tudi proti osrednji Sloveniji. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter.
Michelle Obama nastopila v videospotu
WASHINGTON - Ameriška prva dama Michelle Obama je plesala in repala v glasbenem videospotu, s katerim je v sodelovanju s komikom Jayjem Pharoahom pozvala mlade Američane, naj po srednji šoli nadaljujejo šolanje na univerzah in visokih šolah. Video z naslovom Go To College je bil v četrtek objavljen na spletni strani College Humor. Obamova je v tipični hip-hop pozi v in okrog Bele hiše repala o trdem delu, ki ga je sama v preteklosti opravila za svojo prihodnost, in o tem, da lahko vsak uresniči svoje sanje. Soproga predsednika je v preteklem letu ustanovila gibanje z imenom Reach Higher, s katerim vzpodbuja mlade Američane, da nadaljujejo svoje izobraževanje na univerzah in visokih šolah.
Rekordna cena za porsche Janis Joplin
rusija - Živalska zgodba, po kateri bi se morali ljudje zgledovati
Tiger Amur in kozliček Timur postala neločljiva prijatelja
Francoski parlament znižal davek na tampone in vložke
PARIZ - Francoski poslanci so včeraj izglasovali znižanje davka na tampone in higienske vložke. Ta se bo z 20 znižal na 5,5 odstotka. Ukrepu je vlada v Parizu sprva nasprotovala, a si je po jeznih protestih skupin za pravice žensk premislila in sporočila, da je zanj uspela najti sredstva v proračunu. Francoska vlada je znižanju davčne stopnje sprva oporekala, ker bi to letno stalo 55 milijonov evrov. Več skupin za pravice žensk je zato organiziralo proteste, na katerih so poudarjali, da bi morali higienske pripomočke za ženske obravnavati enako kot druge nujne dobrine, kot so voda, hrana ali kondomi. Njihovo jezo je še povečala izjava državnega sekretarja za proračun Christiana Eckerta, ki je ob nasprotovanju znižanju davčne stopnje poudaril, da 20-odstotni davek velja tudi za proizvode za britje za moške.
Kozliček, ki je bil sibirskemu tigru namenjen za obed, je postal njegov najboljši prijatelj
MOSKVA - Kozliček, ki so ga poslali v ruski živalski vrt kot živo hrano za sibirskega tigra, se je z veliko mačko spoprijateljil. Neobičajen par je postal neločljiv in navdušuje celotno Rusijo. Tiger, imenovan Amur, in kozliček z imenom Timur sedaj spita v isti ogradi v živalskem vrtu Primorskij v pristanišču Vladivostok na skrajnem vzhodu Rusije. Par se igra na snegu, ta teden pa sta se celo igrivo udarjala z glavama. Uslužbenci v parku so dejali, da se tiger, ki je zadnja tri leta dobival v ogrado živ plen dvakrat na teden, kozlička ni dotaknil, ko je ta prejšnji mesec vstopil v ograjo. Razlog naj bi bil pomanjkanje kozličkovega strahu pred tigrom, saj ga ni nihče naučil, da bi se ga moral bati.
»Ljudje zamislite se. Po svetu povsod divjajo vojne, medtem ko lahko tako zelo različne živali živijo skupaj v miru,« je dejal direktor živalskega vrta Dimitrij Mezencov, ki je neobičajno prijateljstvo opisal kot čudež. Timur sedaj spi v zavetju, ki je prej pripadalo Amurju, tiger pa noči preživlja na njegovi strehi. Zjutraj se skupaj odpravita na obhod ograde, v zadnjih dneh pa sta se začela tudi igrati skupaj in se loviti. Amur je poskušal kozlička naučiti tudi, kako uloviti plen. Tigra sedaj hranijo z živimi zajci iz spoštovanja do koz, je razložil Mezencov.
NEW YORK - Pisan porsche slavne ameriške pevke Janis Joplin je bil v četrtek zvečer na dražbi v New Yorku prodan za več kot trikratno izklicno ceno. Porsche model 356C kabriolet iz leta 1965 so najprej ocenili na 500.000 ameriških dolarjev, prodali pa so ga za 1,76 milijona dolarjev (1,6 milijona evrov), je sporočila draž-bena hiša Sotheby's. Pevka je avtomobil kupila leta 1968 za pičlih 3500 dolarjev. Ker ji je bila barva porscheja dolgočasna, ga je prebarvala v hipi stilu. Na njemu je hribovita pokrajina, polna rož, metuljev in ptic. Prebarvan športni avtomobil je zadnjih 20 let stal v hiši slavnih rock'n'rolla v Clevelandu v Ohiu.
zda - Vse več vojnih ran na spolovilih
Ranjenim vojakom bodo presajali penise
BALTIMORE - Zdravniki ameriške univerzitetne bolnišnice John Hopkins v Marylandu se pripravljajo na prvo transplantacijo penisa in upajo, da bo to lahko postal rutinski postopek predvsem za vojake, ki se vračajo z bojišč brez za večino moških najpomembnejšega organa. Zdravniki pravijo, da je prvo, kar vojaki ponavadi vprašajo, ko se po operacijah bojnih ran zbudijo: »Kako je z mojim orodjem?«. Ameriški vojaki so zaščiteni s čeladami in neprebojnimi jopiči, vendar pa so najpogostejše rane posledica eksplozij min ali podobnih eksplozivnih sredstev, ki napadejo od spodaj, kjer zaščite ni. Sodobno vojskovanje povzroča vse več ran na spolnih organih, mehurjih, ledvicah in podobno. Povprečna starost pacientov, ki v vojni ostanejo brez svojega "orodja" je 24 let in to pomeni, da so take rane psihološko bolj uničujoče kot izguba roke ali noge.
Zdravniki pravijo, da postopek presaditve penisa ni bistveno drugačen od postopka presaditve roke, kar že delajo. Povezati morajo arterije, vene in živce, okrevanje pa traja do šest tednov. Nekoliko več časa je potrebno potem za normalno delovanje "orodja", ker se morajo živci zrasti skupaj. Prvo uspešno presaditev penisa so opravili lani v Južni Afriki in dokaz, da zadeva deluje, je nosečnost dekleta prvega pacienta. Američani se sicer ne smejo prehitro veseliti. Operacija bo stala nekje med 200.000 do 400.000 dolarjev, potrebno pa bo najti tudi donatorje. Bolnišnica John Hopkins bo poravnala račun za prvo operacijo, ostali pacienti pa bodo upali na usmiljenje zavarovalnic.
Paris Hilton se je preselila v Švico
ZÜRICH - Zvezdnica ameriške visoke družbe in pop kulture Paris Hilton, ki večinoma biva po metropolah, kot so Los Angeles, New York, Miami ali London, se je sedaj preselila v švicarsko vasico Schindellegi nedaleč od Z&iškega jezera v kantonu Schwyz. Tja jo je odpeljala ljubezen do avstrijskega milijonarja Hansa Thoma-sa Grossa. Devetintridesetletni milijonar, ki naj bi se sam dokopal do bogastva, naj bi imel v Scin-dellegiju lepo posestvo z dobro opremljeno garažo, sicer pa ima v lasti tudi jahto.
Štiriintridesetletna Hiltonova naj bi novo ljubezen našla v Cannesu. Da se Hiltonova v Švici počuti dobro, že tedne izkazujejo fotografije jezera, krav in izletov v Zürich na družbenem omrežju Instagram. Glavna tema prebivalcev Schindellegija pa naj bi bile govorice, da je Hil-tonova k sebi na dom poklicala vaško frizerko. Videli so jo tudi med nakupi v lokalnem super-marketu.