OFFICIAL ORGAN
NA SLOV—A DDRESS :
Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Telephone: UEndenon »11
BUY
Entered m Seeend Ctaa Mattet
Utfe. 1923, at the Paît Office at Cleveland. Ohio. Under the Aet of Ansaat Mth. 1S18. Accepted 1er
I» Special Bate ef Peatace Provided fer la Seetlea 11*3. Act ef October Srd. 1117. Aatherised ea Hay 22nd. 1»U
NO. 37 — STEV. 37
CLEVELAND, O., 15. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1943
VOLUME XXIX. — LETO XXIX,
IZ SLOVENIJE
(Posneto iz "Jutra" 28 marca, 1943) Nemci zidajo tovarne v Sloveniji
Na praznik sv. Jožefa je bil prvič v novih prostorih tvorni-ce za dušik obratni apel. Govorila sta obratovodja inženir Robert Mader o obratnih zadevah.
O usodni borbi Evrope in dolžnosti Spodnje Štajerske v okviru nemškega Reicha pa je poročal Kern(!). Omenjena tvornica se nahaja v Rušah na Spodnjem Štajerskem. Slovenija je bolnišnica za
nemške ranjence Pogostitev ranjencev v Jlu-šah. Zadnjo soboto so prišli kot gostje v Ruše ranjenci iz Maribora. V dvorani Heimat bifnda jim je bil prirejen lep sprejem, kjer so bili tudi pogoščeni. Ranjence so razveseljevali mariborski gledališki umetniki.	%
Osemnajst mesecev zapora za ukradeno kolo Novembra lani je 30-letni v Sv. Jurju pri Mariboru rojen pomožni delavec Jakob Irgolič v Ehrenhausenu med zatemnitvijo izpred neke gostilne ukradel bicikelj. Posebno sodišče v Gradcu je Irgoliča kot ljudskega škodljivca obsodilo na 18 mesecev zapora. Slovenke se ne bojijo nacijev Washington, D. C.—Po informaciji, ki jo je prijel Urad vojnih obvestil (OWI), je neki nemški list poročal, da so se v nedeljo, 15. avgusta po Vrb-skem jezeru od Gelovca do Vel-dena na Koroškem v izletnem čolnu vozile dekleta, ki so prepevale samo slovenske pesmi; na vsaki postaji so začele drugo pesem. List se pritožuje, da bi se moralo vodstvo izletnih čolnov pobrigati, da se kaj tako žaljivega nikdar več ne pripeti.
JUGOSLOVANI OBKOLILI
ODDELEK NACISTOV New York.—"Daily News" je 30. avgusta objavil izvleček iz oddaj londskega radia, glasom katerega so jugoslovanski patrioti v vzhodni in centralni Bosni zasedli mestece Bjeljina in obkolili tamošnjo nemško posadko.
Ista oddaja, katero je zabeležila Columbia Broadcasting System pravi, da je polk hrvaške artilerije v celoti, z vsem svojim materialom prestopil na stran upornikov.
-o-
Hitlerjeva ponudba Bolgarom Bern, Švica. — Da bi Hitler pritegnil Bolgarijo na svoje roke v sedanji vojni, ji je obljubil, če bi mu pomagala, Albanijo. Semkaj se poroča, da so bolgarske čete že prekoračile albansko mejo in da so Nemci v Albaniji razorožili vse ondotne italijanske vojake. Kakor znano, so Italijani Albanijo zavzeli leta 1939.
-o-
Potres na Japonskem New York. — Domei poroče-valna agencija v Tokijo je potom radio naznanila 11. septembra, da je kraj Tottori na Japonskem obiskal hud potres« vsled česar je bilo ubitih in ranjenih 1,400 oseb. .
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že 50. leto
KAMPANJA ZMAGE naše Jednote je v telra. Pridobivajte nove Stana mladinskega oddelka!
Italija se je brezpogojno vdala
ITALIJANSKA MORNARICA SEJE PRIDRUŽILA ZAVEZNIKOM
Silni spopadi z nemlko armado v Italiji. Nemci okupirali vse slovenske kraje. Mussolini
na varnem v Nemčiji?
Pet dni zatem, ko je angleška osma armada vpadla v Italijo, dne 8. septembra, se je Italija brezpogojno vdala zavezniškim četam, kakor zahtevano, vsled česar je s tem dnevom nastalo premirje. Isto je bilo pravzaprav sklenjeno in v Siciliji podpisano že 3. septembra, toda v veljavo je stopilo šele S. septembra.
V vseh ital. mestih je nastala vsled tega veliko veselje, kajti Italijani so bili že naveličani vojne. Premirje je v imenu zaveznikov podpisal ameriški general Eisenhovver kot poveljnik njih armade.
Odobreni mirovni pogoji med Italijo in zavezniki
Glavni stan zaveznikov v Afriki.—Mirovni pogoji, ki so bili podpisani 3. septembra med zastopniki generala Eisenho-werja in maršalom Badogli-jem, določajo, da bo Italija odstopila zaveznikom otok Korziko, da bo izročila zaveznikom vso pomorsko in zračno silo, da bo izpustila vse zavezniške vojne ujetnike ter dovolila, da smejo zavezniki rabiti italijansko mornarico v boju proti Nemčiji.
Mirovna pogodba določa sledeče točke:
1.	— Italijanska oborožena sila takoj, preneha z vsakimi sovražnostmi napram zaveznikom.
2.—Italija	bo odrekla Nemčiji rabo vseh pripomočkov proti zaveznil^om.
3.—Italija	bo izročila zaveznikom vse svoje ujetnike Združenih narodov. Nobenega teh ne bo poslala v Nemčijo.
4.—Italija	bo prepeljala takoj pomorsko in zračno silo \ kraje, ki jih bo določil vrhovni zavezniški poveljnik.
5.—Zavezniški	vrhovni poveljnik sme rabiti italijanske trgovsko mornarico, kot se mu to vidi potrebno za vojni program.
6.—Italija	bo takoj odstopila otok Korziko in vse italijansko ozemlje, kjer zavezniki lahko postavijo baze za nadalj-no ofenzivo proti Nemčiji.
7.—Zavezniki	se smejo po-služiti vseh italijanskih letališč in pristanišč. Te mora italijanska bojna sila braniti, dokler jih ne prevzamejo zavezniki.
8.—Italija	mora odpoklicati svojo bojno silo z vseh front, kjerkoli se zdaj nahaja.
9.—Italija	se zavezuje, da bo, če potreba, s svojo oboroženo silo garantirala izpolnitev vseh teh mirovnih pogojev.
10.—Zavezniški	vrhovni poveljnik ima pravico, da se po-služi vseh sredstev, da varuje zavezniške interese, italijanska vlada se pa zavezuje, da bo izpolnila vse ukaze zaveznikov. Zavezniški vrhovni poveljnik ima pravico postaviti svojo vojaško vlado v takih takih krajih Italije, kakor se to njemu zdi potrebno.
11.—Zavezniški	vrhovni poveljnik ima pravico izvesti razorožitev italijanske bojne sile, ako uvidi to potrebno.
12.—Drugi	pogoji, ki se nanašajo na ekonomsko in politično stran Italije, bodo predloženi Italiji enkrat fiomeje. _
13.—Ti mirovni pogoji ne bodo dani v javnost, dokler tega ne dovoli zavezniški vrhovni poveljnik. Angleško besedilo je merodajno.
I tali jonska bojna mornarica se predala zaveznikom
General Eisenhower je izjavil potem, ko je dospela večina italijanskega bojnega brodovja na Malto in se predala zaveznikom, da zavezniki to brodovje glasom mirovne pogodbe lahko uporabijo proti Nemčiji in Japonski.
V Malto so dospele štiri italijanske bojne ladje, sedem kri-žark in šest rušilcev. Še več jih —pa pričakujejo v kratkem. Do-šle italijanske bojne ladje so v prvovrstnem stp.nju, zlasti pa ogromne bojne ladje in nove kri-iarke.
Eno izmed italijanskih bojnih adij, ki je bežala k zaveznikom, 50 Nemci potopili pri Korziki. To je bila 35,000 tonska Roma.
Sedem italijanskih bojnih ladij je zbežalo k zaveznikom v Gibraltar. Spotoma so se ustavile na španskih Balearskih otokih. Španske oblasti so jim dale 24 ur časa, da odplujejo iz španskega pristanišča.
Italijanske bojne ladje so spremljale do Malte angleške bojne ladje. Angleži so odbili ob Korziki nemške bombnike, ki so napadli italijansko brodovje. Tukaj je bilo, da se je Nemcem posrečilo zadeti in potopiti bojno ladjo Roma, ki se je razklala na dvoje.
Od sedem italijanskih bojnih iadij jih je šest v zavezniških rokah, od 25 rušilcev 12. Za druge se trenutno še ne ve, kje so. Ravno tako se še ne ve, kje je od 50 do 60 podmornic.
Od 32 italijanskih bojnih ladij, ki so dospele na Malto, jih je nekaj prišlo iz bojnega pristanišča Taranto, nekaj pa iz Spezije. Vse od časa, ko so zapustile domače pristanišče, je pazila nad njimi zavezniška zračna armada.
S tem, da se je italijanska boj na mornarica predala zaveznikom, so postali ti neoporečni gospodarji Sredozemskega mor
ja.
Nemci v padli v Italijo
Vsled kapitulacije Italije je Hitlerjeva armada zasedla vso Italijo z Rimom vred in je bilo zaeno nad tem ozemlju proglašeno obsedno stanje. Nacijske čete so razorožile itlijansko vojaštvo ter zaplenile municijo; vojaštvo je bilo odvedeno v Nemčijo k prisilnem delu. Tem nemškim četam se ¿§ pridruži-
lo več divizij, odpoklicanih iz Rusije. Sedaj je na italijanskem ozemlju okrog 70 divizij ali en milijon nemškega vojaštva.
Zaeno so Nemci zasedli Trst, Primorje, Ljubljano in vse one slovenske kraje, ki so doslej pripadali Italiji.
Zavezniška armada se sedaj hrabro bori na zapadnem in iztočnem obrežju, ter je zavzela že mnogo važnih mest v bližini Neaplja in Salermo.
London, 13. sept.—Berlinski radio poroča, da se je nemškim paračutarjem in gestapovcem posrečilo osvoboditi iz nekefca taborišča bivšega načelnika fašistov Benito Mussolinija, ter da se sedaj nahaja nekje na varnem, zaeno je na varnem tudi vsa njegova družina.
Radio iz Švice pa to vest za-nikuje, češ, ako bi bil Mussolini v resnici ha svobodi, bi bil on to italijanskemu ljudstvu po radio sam naznanil. Zaeno se s tem neverjetnim poročilom zatrjuje, da je bila sestavljena posebna fašistična vlada z Mus-solinijem na čelu. Navedeno senzačno vest je Nemčija radi tega dala v javnost, da bi ne škodila morali nemškega vojaštva, ki se nahaja v Italiji. -o-
POSLEDICE ZRAČNIH NAPADOV NA NEMČIJO '
Bern.—(ONA).—Dne 26 avgusta v Berner Zeitung poroča švicarski trgovski popotnik, ki se je ravnokar povrnil iz Nemčije, naslednje o posledicah angleških zračnih napadov na Hamburg:
"Kamorkoli greš danes v Nemčiji, boš srečal Hambur-žane, ki begajo sem in tja in iščejo strehe pri prijateljih in sorodnikih.
"Štiri tedne po porušen ju mesta je Hamburg še vedno poglavitni predmet vseh razgovorov in ona stvar, okoli katere se sučejo misli vseh Nemcev. 2e prva poročila o hamburški katastrofi so prevzela vse duhove, toda pripovedovanja očividcev, ki so šli skozi ta pekel in zdaj romajo skozi Nemčijo, so se spremenila v začetni strah v brezdanjo grozo, ki danes drži v svojih krempljih pretežni del prebivalstva v vsakem posameznem nemškem mestu.
"Berlinčani od takrat naprej niso imeli več nobene mirne ure. Vsak večer napolnijo kovčke in košare z najpotrebnejšim in pobegnejo v gozdove v okolici.
"Nemogoče je reči, ali je pripovedovanje Hamburžanov resnično ali ne. Oblasti tega niti ne potrjujejo, niti dementirajo. Res pa je, da so ti begunci pravi nositelji panike; kamor pri dej o, širijo grozo in strah." -o-
Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje uroje or-de in znamke (Defense Bonds and S&BP»),	-_—.
6. konvencija H. B. Z. zaključena
Razne vojne vesti
Nemčija
Hitler, ki se^jjp več mesecev ni oglasil, je čutil potrebo zopet nastopiti z javnim govorom, ko je Italija položila orožje.
Hitler je povedal nemškemu ljudstvu, da je bilo italijansko kapitulacijo pričakovati in da zadeva ni važna. Dejal je, da je to črna izdaja od strani italijanskega kralja in maršala Ba-doglia, ki sta izdala Mussolinija, največjega Italijana, kar se jih je še kdaj rodilo. "Jekleni obroč, ki ga je zvarila Nemčija okoli sebe, ne bo nikoli zlomljen," je rekel Hitler. Nato pa je priznal, da bodo Nemci prisiljeni umakniti se iz nadaljnih ozemelj, toda nemška armada bo zaščitila Nemčijo pred vsemi sovražnostmi, razen pred zračnim bombardiranjem.
"Toda končno ne bomo samo zlomili sovražne zračne sile, temveč bomo pričeli tudi vračati milo za drago," je rekel, ni pa povedal, kdaj in kako.
O ruski fronti in ruski armadi, o kateri je že pred dvema letoma povedal, da je ni več in da ne bo prišla kot vojna sila nikoli več v poštev, ni črhnil niti besede. Kakor znano, zadaja sovjetska armada Nemcem silovite in skeleče udarce in lomasti nezadržano naprej. Nemci kličejo stare očete pod zastave
Iz Stockhodma poročajo, daj so pozvali nacisti pod zastave 50 do 60 let stare ljudi, ki so bili rojeni v letih 1884 pa do 1893. Ti vpoklici so v zvezi z razsulom Italije. Hitler mora namreč na vsak način najti nadomestilo za italijanske čete, ki so opravljale doslej vojaško službo na Balkanu in v Franciji.
Zavzetje japonskega letališča
Čete generala MacArthurja so zavzele važno japonsko letališče na Salamaui, odkoder so Japonci blokirali zavezniškim četam povratek na Filipine.
Japonci so se spopadli tudi z Mogolci, ki prebivajo na meji med Zunanjo in Notranjo Mon-
golijo. Ti Mongolci so pod Stalinovo zaščito.
Položaj v Argentini
Zadnje dni so se razširile vesti, da je bila z vojaškim udarom strmoglavljena argentinska vlada predsednika generala Pietro Ramireza. Argentinska vlada je te vesti uradno zanikala, češ, da so bile neresnične in brez podlage.
Bombardiranje Francije
Angleški in ameriški bombniki, ki so jih spremljala bojna letala, so bombardirali razne kraje v Franciji. Nad Biskajskim zalivom so sestrelili zavezniški letalci iz zraka pet nemških bojnih letal.
Rusija
■ Nemški umik na 400 milj dolgi fronti od Azovskega morja do Brijanska se je na mnogih mestih izpremenil v divji beg. Nemci puščajo na svojem begu za seboj ogromne količine vojnega materiala, hrane, tankov in topov ter tisoče mrtvih. Ruske armade se vale vztrajno naprej in bodo vsak čas prodrle do Kijeva, glavnega mesta Ukrajine. Med sila važnimi kraji, ki so padli zadnje dni v oblast Rusov, so mesta Stalino, Mariupol, važno pristanišče ob Azovskem morju, in Čaplino.
Berlinski radio priznava, da gredo Rusi nezadržano naprej in da ni začasno še nobenega izgleda, da bi bili kaj kmalu ustavljeni. Ustavilo jih bo samo jesensko deževje, na katero sedaj Nemci nestrpno čakajo.
Letos se je od 31. avgusta do 11. septembra v hotelu Sherman, Chicago, III., vršila 6. redna konvencija Hrvatske Bratske Zveze, največje jugoslovanske podporne organiza-ci v Ameriki. Iste se je udeležilo 282 delegatov nevštevši glavni odbor. Konvencijo je vodil Vekoslav Mandič iz Bes-semer, Pa., konvenčni tajnik je bil pa Fran jo Zorniak iz Chi-caga.
Izmed raznih konvenčnih strank so bili v novi odbor izvoljeni sledeči: John D. Butko-vič, predsednik, ponovno izvoljen. Br. Butkovič, ki je član tudi naše Jednote, vrši posel gl. predsednika HBZ že nad 25 let. Podpredsednik John P. Ladešič iz Etna, Pa.; glavni tajnik Anton Derkos, ponovno izvoljen; istotako sedanji blagajnik • Vinko Vuk in tajnik bolniškega oddelka Janko Kovač; dosedanji urednik Zajed-ničarja je propadel in je bil v ta urad s 3 glasovi večine izvoljen Filip Vukelič. Nadzorni odbor: Jakob Mance, tajnik tega odbora I. Tomič ponovno izvoljen, ostali nadzorniki: Chas. Vrbanac, Mato Goreta in Mrs. Mary Mrnjec. Porotni odbor: Ivan Klarič, I. Tomical (tajnik), Roko Golubič, Steve Go-jak, Frank Sneller, Nikola Hi-nič in Mrs. Rose Lenar. Odbor Dječjega Doma: I. Juriček, Frank Krasič, I Sosteršič in I. Bezič, tajnica Helena Rukavi-na. Urednik angleškega dela Zajedničarja M. J. Horvath, ponovno izvoljen. Upravitelj Pomladka John Badovinac, vrhovni zdravnik Dr. Pavlinac, odvetnik Zajednice Anthony Lucas.
Vatikan je dosegel svobodo za Slovence
Washington. — Nadškof Am-leto Giovanni Cicognani, ki je apostolski delegat za Zed. drža ve poroča, da se je italijanska vlada podala zahtevi Svete stoli-ce in bo izpustila iz koncentra cijskih taborišč vse civilne Slovence in Hrvate. Od 230,000 Slovencev, ki so prišli pod italijansko okupatorsko oblast, jih je Italija internirala najmanj 20 odstotkov,
OTOKI PO DOLARJU
Naš vojni oddelek je stalo ravno $3, ko so bili zavzeti trije otoki ob sicilijanski obali, torej dolar za vsak otok. Kapitan R. E. Gerard iz Lake Charles, La., in Liutenant P. Testa iz Vernon, N. J., sta tvorila celo osvojilno armado. Najela sta ribiški čoln za $3, potem sta pa zavzela otoke Farignana, Le-vanzo in Marettimo. Z otoki vred sta zavzela tudi 1,027 mož iialijanske posadke in precej zaloge malega orožja. Potem, ko so ju italijanski ribiči varno prepeljali skozi podminirano vodoje, ju je neki italijanski vojak spremil k italijanski posadki, kjer se je poveljnik podal radovoljno brez vseh nadaljnih ceremonij.
-o-
Pošta v Italijo še ne bo uvedena Washington. — Dasiravno je Italija kapitulirala in odobrila premirje z zavezniki, redni poštni promet za civilno prebivalstvo med to deželo in Ameriko še ne bo tako kmalu uveden. Ko bodo vojaške razmere v to dopuščale, bo general Ei-senhover to naznanil.
-o-
Bolgarski kabinet resigniral London, 11. septembra.—Tekom seje bolgarskega regent-skega sveta je ves kabinet resigniral. Posle premierja je začasno prevzel notranji mini-stej Gaferowski,_________
OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
r
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST.
$, JOUET, ILL.
Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 5. septembra, na kateri je bila prav lepa udeležba. Ob enem je bila lepa udeležba novih kandidatov, po itevilu 8. Ta seja se je vršila v prav lepem redu, sa-torej upam, da od sedaj naprej, ko bodo bolj hladni dnevi, da bi člani društva obiskovali mesečne seje v lepem številu, ker na mesečni seji društva se lahko vse kaj dobrega sklene v dobrobit društva in Jednote.
Tem potom tudi opominjam vse one naše člane, ki so v navadi zaostajati na dolgu, da to navado malo izboljšajo in da plačujejo svoje mesečne prispevke redno. Zatorej naj vsak poravna asesment do 25. septembra, ker potem bom knjige zaključil v pregled društvenim nadzornikom za tretji trimesečni račun tega leta.
Sedaj pa lep pozdrav vsemu članstvu našega društva in Jednote !	.
John Vidmar, tajnik.,
515 N. Broadway, Joliet, 111.
Telefon 4118.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST.
57, BROOKLYN, N. Y.
Naše društvo se je odzvalo povabilu na novo sv. mašo dne 29. avgusta, katero je daroval naš rojak Rev. Jerome F. Sel-lak. Društva in župljani smo se shajali pred njegovim domom na 92. First Ave., New York in skupno odkorakali v slavnostni procesiji v cerkev sv. Cirila, kjer je novomašnik ob nabito polni cerkvi ob 10. uri zapel «vojo prvo "glorijo." Slavnost se je nadaljevala v cerkveni dvorani.
Po slavnosti se je vračal na svoj dom, naš član Louis Le-giša v spremstvu svoje žene, pa ga je na First Ave. in 7 cesti skoraj do smrti povozil avto> mobil. Nahaja se v kritičnem stanju v Bellevue bolnišnici na 26. cesti, New York City.
Kakor že zadnjič poročano, se je pri našem društvu ustanovila podružnica SANSa, katera nosi št. 88. Precej naših članov se je že vpisalo v to dobrodelno podružnico. Tem potom pa naprošam vse one, kateri se še niste vpisali, dajte se takoj in prispevajte nekaj malega za našo ubogo Slovenijo; vsak lahko postane član samo da nekaj prispeva.
Zaročil se je naš sobrat Mathew Majetic s sestro našega podpredsednika, Miss Mary Zaletel, doma iz Loraina, O., kjer živijo njeni starši, bratje in sestre. Zaročila sta se dne 28. avgusta. Čestitamo!
Dne 3. septembra je pa bil zaročenec vpoklican v vojaško, službo. Želim sobratu Majeti-ču srečen povratek k svoji iz-voljenki. To je 18 član našega društva vpoklican v službo Strica Sama.
Pri zadnji seji sta bili sprejete v mladinski oddelek dve hčerki sosestre Valentine Peterka, predlagana sta bila pa John Shutte in John Gerjo-vich; tako je naše društvo zopet napredovalo.
Naprošam vse tiste, kateri ste zaostali z asesmentom, posebno pa tisti, katerim moram večkrat pisati, naj store svojo dolžnost do 25. v mesecu, kajti 2. oktobra je tričetrtletna seja in morajo biti knjige v redu in tudi če le mogoče, članstvo brez dolga, da se knjige v redu zaključi in odda nadzornikom v pregled.
2e sedaj vas opominjam na prihodnjo sejo, katera je tričetrtletna, pridite v obilem številu, ne kakor navadno 30, ampak 180 naj vas pride ali še več! Na svidenje na seji 2. oktobra!
Sobratski pozdrav,
Valentine Capuder, tajnik.
1DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, ST. U, PITTSBURGH, PA.
Zopet opominjam članice, da pridete na sejo ta mesec dne
19. septembra popoldne ob Š:80 uri. Kakor že poprej poročano,
bomo imele tikete pripravljene ob tem času ter jih bomo razdelile vam članicam. Kakor je bilo določeno, vsaka članica bo sama kupila eno knjigo teh ti-ketov in tudi vzela nekaj knjig posebej za razprodati. To se vrši za nakup $25 vojnega bon-da. S tem ne pomagamo samo našemu društvu, ampak tudi naši družavi, ko kupimo ta bond in naša država se bori za vse nas.	•
V knjigi je 12 tiketov in vse to se dobi za $1, to se pravi, da imate priliko 12 krat za srečo. Torej prosim, pridite na sejo, da vam razdelimo te knjige.
Tudi opominjam članice, da se pridružijo naši KSKJ ženski kegljaški ligi tukaj. Kegljale bomo vsak četrtek zvečer ob 8 uri v Lawrenceville Recreation Alleys, 53. in Butler cesti.
Frances Lokar, predsednica.
DRUŠTVO MARIJE POMA
GAJ, ŠT. 164, EVELETH, MINNESOTA
Vsem članicam našega društva v naznanilo, da je bilo na zadnji naši seji sklenjeno pre-meniti datum naših mesečnih sej s tretjega pondeljka na tretjo nedeljo popoldne. Prihodnja seja se vrši torej dne 19. septembra ob dveh popoldne. Zapomnite si to!
Zaeno vas prijazno prosim, da se te seje številno udeležite, ker imamo v načrtu neko prireditev v sedanjem jesenskem ča su v prid naše blagajne. Leto bo kmalu končano, zato bo treba v decembru en ali drugi račun poravnati, kar bo prizadelo našo društveno blagajno. Res je, da je še nekaj notri, pa je bolje, da se pravočasno malo pomujamo, da se nam ista ne izprazne; torej pričakujem prihodnjo nedeljo velike udeležbe.
Drage mi sosestre! Ali kaj citate redna kampanjska poročila v našem Glasilu? Žal, da je naše društvo dosedaj doseglo komaj desetino ($2,000) predpisane kvote! Zato vas lepo prosim, da se do konca tega leta malo potrudite, da ne bomo ostale zadnje v sedanji "V" kampanji mladinskega oddelka saj vidite, kako lepe nagrade so za pridobivanje novega članstva razpisane.
Na svidenje na prihodnji seji 19. septembra!
S pozdravom,
Gabriela Masel, tajnica.
ODKRITJE SPOMINSKE TABLE V BROOKLYNU, N.Y.
New York, N. Y.—W nedeljo, 19 septembra se bo vršila v Slovenskem domu v Brooklynu redka in pomembna slavnost odkritja častnega imenika naših newyorških fantov, mož in deklet, ki so v »službi Strica Sama.
Program, ki bo izvajan ob tej priliki, bo nudil občinstvu lep užitek, ker nastopila bosta oba naša tukajšnja zbora, "Slovan" in "Domovina." Poleg tega .bo nastopil operni pevec Tone Šubelj, ki nam bo brez dvoma ob tej priliki podal kaj izrednega. Nastopili bodo seveda tudi naši "Tamburaši," pod vodstvom Mr. I. Gerjovicha. V duetu bosta nastopili Miss Dorothea Gerjovich in Miss Jennie Patelli, kateri bo. spremljala na klavirju Miss Ruth Kepic.
Program te važne proslave bi ne bil popoln Mez naše mlade pevke Anne Kepic, ki mi je osebno obljubila, da privede s seboj tudi Olgo Turkovich-
Christie, kar pomeni, da bosta peli skoro gotovo v duetu in posamezno. Kaj boete podali, se pa rpidite sami prepričat. •
Govornik na programu bo Xeo Zakrajšek in podpisana bo spregovorila nekaj besed. Predsednik odbora za Spominsko tablo, Mr. Charles Majdič bo po-, zdravil navzoče, nato pa izročil vodstvo programa predsedniku Združenih slovenskih društev v New Yorku, Mr. Ludwigu Mu-tzu.
(Združena društva, pod pokroviteljstvom katerih se je osnovala vsa ta stvar in v področje katerih tudi spada odbor za Spominsko tablo, so sklenila, da bo vstopnina na to proslavo prostovoljna. Kdorkoli bo hotel kaj darovati v ta namen, bo to lahko storil ta dan. Karkoli se bo nabralo darov in prostovoljne vstopnine, bo porabljeno v korist in dobrobit naših fantov, mož in deklet, ki služijo v vojnih silah naše dežele. Sedaj kot po vojni, bo vedno prišla prilika, ko bo treba kaj storiti za enega ali drugega od naših braniteljev domovine, ki so izšii iz naše srede in se bodo po vojni, upamo, zopet povrnili med nas.
Oder v Slovenskem domu bo ta dan primerno okinčan s cvetjem in zelenjem—tudi rožmarina ne bo manjkalo, ker obljubil nam ga je prinesti na proslavo rojak John Cvetkovich iz Plainfielda, N. J. Rojak Majdič, ki je tablo izdelal in drugi naši možje, ki se za stvar zanimajo, bodo uredili vse tako, da bo odkritje table res nekaj lepega in spomina vrednega z vidika slike, ki se nam bo nudila na odru 19. septembra.
Ker je v teku Tretje vojno posojilo, bo z nami vred počastil naše odsotne slavljence tudi krajevni urad zakladniškega departmenta, ki nam bo poslal govornika, kateri bo povedal, zakaj je važno z vidika naših borečih se vojnikov, da mi, ki smo doma. ostali, i kupujemo po možnosti vojne bonde in znamke.
Ne verjetno, da bi bilo potrebno kaj posebno polagati na srce našim ljudem v tej okolici, naj se udeleže te., pomembne prireditve. Vsakdo, pa naj ima koga v vojaški službi ali ne, bo čutil v sebi dolžnost, da pride v Dom in se pokloni z ostalo naselbino vsem našim fantom, možem in dekletom, ki častno zastopajo slovensko ime v oboroženih silah naše nove domovine.
In res, na vse one fante, može ali dekleta, ki so morda slučajno na dopustu te dni apeliramo, da pridejo v Slovenski dom ob 3:30 popoldne v nedeljo, 19. septembra, da z nami vred pomagajo povzdigniti praznično sliko tega dne s svojo prisotnostjo. Naj ne manjka nikogar, ki se more udeležiti tega zgodovinsko važnega dogodka v naši naselbini.
Anna P. Krasna, tajnica Združenih društev.
ikoda, da nisem imel pri rokah svoje nabasane puške, drugače
pa ni dobro z roko bolati ga. Malo g strahom sem pogledal, ko se je medved postavil ob cestni jarek, tik mojega avta, bil je torej še precej uljuden. Meni nič, tebi nič sem nato malo pritisnil na "gas," in jo srečno odkuril. Medved je zatem nadaljeval svojo pot, jaz pa svojo.
Ko bo letošnja lovska sezona zopet otvorjena, bo marsikak izmed naših rojakov-lovcev počil kakega kosmatinca ter si pripravil dobro pečenko iz njegovih tac, ali pa okusno preka-jenko. Pozdrav,
v	*
Mike Semeja.
Glas iz Gilberta, Minn.
Gilbert, Minn.—Ne vem, kaj je z našimi Gilbertčani, da se nihče s kakim dopisom v Gla silu ne oglasi, saj nas je vendar še nekaj doma ostalo, seveda, samo že bolj priletnih in starih", mlade je pa skoro vse Stric Sam pobral, ker jih potrebuje. Naj pri tem omenim, da je do danes samo od našega društva št. 161 KSKJ že 20 fantov in ena dekle v vojaški službi; io je skoro ena tretina vsega članstva odraslega oddelka. Zelo smo ponosni na to našo mladino, ter želimo vsem zaželjeno zmago in srečen povratek domov.
Naj še omenim, kako se letos tukaj v Minnesoti naši "črnci" ali kosmatinei-medvedje pogosto prikazujejo kar po naselbinah; skoraj vsak dan ga lahko kdo vidi. Tudi lovcu, meni, se je to pripetilo te dni, da sva se s kosmatincem srečala;
VABILO NA SEJO '
Chicago, lil. — Vsled sklepa zadnje seje postojanke št. 8, Slovenska sekcija, Jugoslovanskega pomožnega odbora, se bo vršila prihodnja seja v ponde-ljek, 20. septembra v SNPJ dvorani, Lawndale Ave. in 27. cesta. Pričetek ob pol osmih zvečer.
Kakor je že bilo objavljeno, bo naš tenorist Tomaž Cukale priredil veliki in zelo zanimiv koncert v nedeljo, 31. oktobra v Ameriški-češki dvorani in polovico čistega prebitka je obljubil naši pomožni akciji in SANSu v podporo. Vsled tega je naša dolžnost, da mu pri tej prireditvi vsestransko pomagamo, zatorej naj nihče ne zamudi se udeležiti te seje.
Bratski pozdrav,
John Goltlieb, tajnik. -o-
Clevelandske novice
ces Benčina, Angela Kojir, Pep-ca Oblak in Stefi Kuharič ter sinova Ivana in Franka. V Cleve, landu zapušča sinova Antona in Jerry a ter hčer Mary, brata Joe Peruška in več drugih sorodnikov, prijateljev in znancev. Bodi dobremu očetu ohranjen blag spomin in naj mu bo lahka domača gruda.	i
Nadškof Schrembs zopet zbolel
Nas clevelandski nadškof Joseph Schrembs, ki je star že 77 let in se nahaja že več mesecev v bolnišnici St. John's, je resno zbolel in sicer tako, da pade včasih v popolno nezavest. Te dni je prišel nadškofov brat Jacob Scbrembš s svojo poročeno hčerjo iz Grand Rapids, Mich., in ga obiskal, ker so ga o kritičnem stanju nadškofa obvestili.
Pismo iz domovine
John Zalar, tajnik društva France Prešeren št. 17 SDZ, stanujoč na 1038 E. 70. St. je prejel s posredovanjem Rdečega križa pismo od brata Jožeta, ki prebiva v Ljubljani, pred škofijo št. 11. Mr. Zalar je doma iz vasi Kranjče pri Begunjah nad Cerknico. Brat piše, da je hiša doma zaprta, brat Tone je umrl, mama živijo zdaj v Begunjah. Ančka poroč. Zakrajšek je v Topolu št. 15 pri Novi vasi in Angela poroč. Blos je v Ravnah št. 14 pri Novi vasi. Pismo je bilo oddano v Ljubljani na 8. aprila letos.
-o-
Vest iz domovine
John Zakrajšek, 7004 Hecker Ave. je prejel potom Rdečega križa iz domovine pismo od svo-•je soproge Mihelce ter pozdrave od hčerke Teje in sinčka Ivana. Pišejo mu, da so zdravi in da žive v vasi sv. Križ pri Kostanjevici.
Frank Banič, 1132 E. 63. St. je tudi prejel potom Rdečega križa pismo od svoje hčere Ka-roline iz sv. Križa pri Kostanjevici. Edini sin Frank je umrl, drugi pa da so zdravi, pravijo. Frank Banič je doma iz Šutne pri sv. Križu.
-o-
Tudi Clevelandčani bodo med oproščenimi ujetniki
Padec Italije pomeni najbr-že tudi svobodo za zavezniške vojne ujetnike v Italiji. Med temi je 13 ClevelandČanov, kolikor je dozdaj znanega in med temi dva Slovenca: Frank Bo-bek, 7110 Gilbert Ave. in John Verhovnik, 5801 Prosser Ave.
V POČ AST VOJAKOM Cleveland, O-—Fara sv. Vida bo na poseben način počastila fante, ki so iz te fare v ameriški bojni sili. V delu sta namreč dve krasni tabli, na katerih bodo v lepih črkah izrezljana imena vojakov, nad '600 po številu. Tabli bosta viseli pri stranskem oltarju za prižnico. Tabli bosta blagoslovljeni v nedeljo, 26. septembra pri 10. maši.
Na operaciji
Cleveland, O.—Dne 10. septembra je bila operirana v Charity bolnišnici za slepim čreve-som Miss Josie Oražem, .hčerka poznane Mrs. Frances Oražem iz 6326 Carl Ave. Nahaja se v sobi št. 230, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Dobri mladenki želimo, da bi se kmalu vrnila boljšega zdravja k svoji mami in prijateljicam.
lavno politične mefaosti skandinavskih držav z naraščanjem prebivalstva ostale Evrope po-staj al e čedalje bolj majhne.
Od vsega severa je baš Norveška naj redkeje naseljena. Švedska, ki se je leta 1523 osvobodila od Danske, je igrala poslej vlogo velesile, in sicer ene najvplivnejših v vsej Evropi, dokler ni bila ob prelomu 18. in 19. stoletja strta od Rusije. Odškodovala se je ob zatonu Napoleonove slave leta 1814 z Norveško, ki so jo odtrgale velesile protinapoleonovske koalicije od Danske, pod katero je bila celih 400 let, tako da so Norvežani celo svoj jezik pozabili. Od Švedske pa so se, ne da bi bilo prišlo do krvave razprave, ločili že leta 1903 in od takrat so živeli neodvisno narodno življenje.
Danci so zaradi svoje lege ob vratih, ki 1 o č u j e j o Severno morje od Vzhodnega, oziroma Atlantskega in Baltika, imeli dolgo važen položaj in vpliv, dokler se tam niso zgodile važne politične in geografske spremembe, tako so se vse tri nordi-ške države malo da ne poldrugo stoletje uživale najlepši mir.
¿Norveški značaj je bil izoblikovan od zemlje in zgodovine. Dežela je zaradi neprehodnosti divje razklanega visokega gorovja danes ločena v 20 provinc, vas je neznana, ker kmetje žive vsak zase na saminah, mesta so trgovska in mala naselja ribičev so na obali. Rodovitne zemlje je samo tri odstotke, drugo je vse krš in pušča, pa gost les; slednjega je največ v o r k a j u Oslo in okoli Trondjema. Morje je gosto pokrito ribiških čolnov, jadrnic in parnikov; izdelava ribiških konzerv je Norveški dala svetoven sloves in naroden dohodek. Sicer pa tudi pest zemlje daje primeroma dober dohodek, ker naj intenzivneje obdeluje;
Slovenska banka je kupila lepo poslopje
Anton Grdina, predsednik North American banke, nam je povedal, da je banka kupila zna. no bančno poslopje na Waterloo Rd., kjer je bila prej Custodian posojilnica. Kdaj se bo banka preselila v te prostore iz vogali Waterloo Rd. in 156. cesta, nam ni znano. Lepo je, da je prišlo poslopje v slovenske roke. Banka pa tudi potrebuje večjih prostorov, ker zelo napreduje, čestitamo !
Norveška
Mnogo uspeha želimo
Miss Marion Kuhar, hčerka poznane Frank Kuharjeve družine iz 1123 Addison Rd. se je vpisala na Cincinnatiški glasbeni konzervatorij v Cincinna-ti, O., kjer bo študirala petje in glasbo. Vrlemu in nadarjenemu slovenskemu dekletu želimo mnogo uspeha. Marion je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ.
Vest iz Sodražice
Mrs. Mary Centa, stanujoča v Clevelandu na 14314 Thames Ave., je dobila potom Rdečega križa žalostno vest, da ji je umrl 14. septembra lanskega leta v Sodražici njen ljubljeni oče Jernej Perušek. Pokojni je živel pred leti v Clevelandu, poznan pod imenom Lukatov. V Sodražici zapušča žalujočo ženo Mari-res jo in štiri poročene hčere: Fran-
Po svoji obliki je Norveška ena najbolj osobitih dežel sveta. Od severnega rta do skage-raške ožine na skrajnem jugu znaša razdalje 1,750 kilometrov, dolžina njene morske obalne črte z vsemi vanjo vrezanimi fjordi pa znaša 19,000 kilometrov. Norveška nima nobenega pravega zaledja, kajti kar je za visokimi fjordi, je ozek pas visoke planote, po katerem še do danes niso mogli položiti železniških tračni€, tako da se iz Osla pač pripelješ po železnici do Trondjema in Bergena, ne pa v najvažnejša pristanišča na severu dežele.
V Narvik na primer, ki je najvažnejša točka za izvoz švedskega železa, je mogoča iz prestolice na jugu dežele priti samo po morski poti. Morje je glavni življenski prostor dva in pol milijonskega naroda.
Severne evropske dežele izgledajo na zemljepisni karti kot ogromna gmota na skandinavskem polotoku, ki bi lahko igral veliko vlogo v zgodovini, če ne bi bil tako redko naseljen. Norveška in Švedska nimata skupaj več kot devet milijonov prebivalcev, če prištejemo Dance, je nordiških narodov komaj 13 milijonov. To nesorazmerje med prostorom in ljudmi na njem je glavni vzrok, da so dr-
se
celo ob pasu, ki je med obalo in skalo fjordov, in ni širji od 100 metrov. Živinorejstvo in mlekarstvo je prav tako vzorno ko svetovno znano dansko. Morje je zaradi golfskega zaliva brez ledu, v visokogorju je oster mraz.
Politično so ljudje hudi osob-njaki, ki so se venomer borili zoper nadoblast Dancev in Švedov, njihovo najožje domovinsko čustvo zato daleč presega tako zvano idejo skandinavskega edinstva. Komaj tri milijone jih je, pa imajo trgovsko mornarico, ki pride takoj za angleško in ameriško, dočim je nemška, francoska, italijanska in japonska za njo.
Oslo, Trondjem, Stavanger, Narvik, Hammerfest, mesta, ki predstavljajo eno samo trgovsko kontoro, kjer se blago vkr-cuje in izkrcuje in odhajajo ladje druga za drugo, da na-tovarjajo in iztovarjajo blago, namenjeno za ves svet. Razumljivo je, da so simpatije norveškega naroda odnekdaj za Anglijo, s katero ima največ trgovinskih zvez in da pomenijo zato zanj dohodki zadnjih dni hud udarec.
Rude je nekaj v deželi, tudi premoga, največ pa goveje živine, mleka in masla in seveda ogromne količine rib in lesa— vse stvari, ki pridejo zelo prav vsakemu osvojevalcu.
Norvežan, ki gaje Ibsenmojstrsko podal kot tip v svojem "Peer Gyntu" niha med skrajnostmi. Zaprt in zamišljen sam vase, si želi v širino, je zatopljen v davno zgodovino borb na morjih in na kopnem, kjer so iskali norveški "Vikingi" hrane, plena in kolonij, obenem pa je postal hladen trgovski rajuñar; po ¿ni strani je hud in trmast individualist, po drugi pa goreč domoljub. Po minuli svetovni vojni, v kateri so Norvežani delali velike dobičke, se je začelo propadanje zaradi inflacije, ki je razvrednostila denar za polovico; delavstvo se je vrglo v naročje komunizma, ki bi bil ob generalnem štrajku 1921 skoraj zmagal.
Odslej se je začelo gospodarstvo zopet počasi dvigati in gotovi sloj prebivalstva si je tudi od sedanje vojne obetal velikih dobičkov. Nenadoma je prišlo drugače. Omeniti je, da se je bil zadnja leta tudi na Norveškem, podobno kakor na Švedskem in Danskem zase j al narodni socializem. Bila je to neznatna manjšina, ki pa v gotovih okoliščinah lahko odigra svojo vlogo. »
NEKAJ PODATKOV O HIMLERJEVIH SS-čETAH
London.—(ON A).—Takozva-na Waffen SS, katero po navadi imenujejo SS-čete ali elitna garda, je zdaj popolen gospodar domače fronte v Nemčiji. Ta del nemških oboroženih sil pa danes ni več močna organizacija onih tevtonskih nadljudi, o katerih je sanjal njihov fuehrer.
Akoravno bo ta SS armada važno orodje strahovanja, ki bo pomagalo šefu Gestape in svojemu poveljniku v izvrševanju njegovih poslov v ministrstvu za notranje zadeve, je ta četa sedaj vendar le še domobran-stvo dvomljive vrednosti.
Intenzivno rekrutovanje je znižalo telesno in duševno vrednost njenega članstva. Dočim so bile SS-čete v prejšnjih časih za naciste "zunanji izraz tevtonske rase ali pa dobro-voljci germanske rase," so zdaj ta 'odlična' svojstva izgubila, ; kajti sprejeli so v svoje vrste hrvaške muslimane in Ukrajin-i ce iz Galicije. Prej so spreje-j mali le prostovoljce, zdaj pa j nabirajo moštvo s silo ali pa, I kot na Norveškem, Nizozem-in v Belgiji, z izredno zapel j i-I vimi ponudbami v pogledu privilegij za prehrano rodbin.
Začetni cilj SS-čet je bila zaščita nacističnega režima. Sedaj pa ščitijo le še Hitlerja in njegove sodil a vce. SS je opremljena z najmodernejšim orožjem in ima tudi svoja lastna letališča, izkopana v zemljo. Razpolaga z velikimi zalogami j hrane. Njeno moštvo cenijo na 250,000 do 300,000 ipož, katerim je treba prišteti še 200,000 "Volksdeutsche" in tujcev.
Ena četa SS je bila že raz-puščena. To se je zgodilo zadnji mesec na Finskem. Prvič se je tako pripetilo, da je bilo 1,000 mož SS edinice poslanih domov. Vrnili so se bili z vzhodne fronte in njihova organizacija je bila ob tej priliki razpuščena.
-o-
UMETNO MESO
St. Louis, Mo.—Uspehi znanosti in poiskusov na kemičnem polju se dandanes vedno večajo ali množijo. Ker je nastalo vsled vojne pomanjkanje govejega mesa, je dr. Carl C. Lindengren, profesor kemije na Washington univerzi izumil in sestavil formulo za pridelovanje sintetičnega ali umetne-mesa. Ti poskusi so se baš te dni v tukajšnji Anheuser-« Bu-schevi pivovarni dobro obnesli.
Pri tem se je rabilo kvas (yeast), vodo in molases, kar je veljalo samo približno petino cene enega funta naravnega ali praviga "bifsteka."
To umetno meso je ravno tako okusno in redilno, kakor meso govedine.
Procedura istega je sledeča: 125 funtov kvasa se,dene v 1,000 kubičnih čevljev veliko kad in jo napolni z 7,000 galon vode. Temu se pridene poldrugo tono "molasses," da se kvas in amonija pretvori v protein. Zatem se spusti 1,000 kubičnih čevljev zraka v to mešanico na minuto in čez 12 ur se pridobi celo tono umetnega "mesa."
o-
DOLG ZVEZNE VLADE
Washington, D. C.—S pričet-kom letošnjega fiskalnega leta dne 1. julija je dolg zvezne vlade narastel na ogromno vsoto $140,984,414,585.
IZ URADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 W. 26th Stmt, Chicago, HL
Združeni odbor
Kakor že vemo, se je med nami pred kratkim ustanovil Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev, da pospešuje ¿vrsto edinstvo med Amerikan-ci južnoslovanskega izvora in pokolenja v naših vojnih naporih proti osiščnim silam kakor tudi v povojnih načrtih, zlasti kolikor se ti nanašajo na južne Slovane. Vrh tega pa se je sestavil tudi za to, da govori pred Amerikanci in ostalim svetom za južnoslovanska ljudstva, ki pod osiščno peto nikakor ne morejo govoriti sami zase.
Ker je naša organizacija v smislu resolucij, sprejetih lani na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu, dala pobudo za ustanovitev tega odbora, v katerem ima sedem članov, in ker je drugače tesno povezana z njim, se nam zdi prav, če se nase članstvo vsaj v bistvu seznani z njegovimi cilji, smotri in nalogami.
Na podlagi pravih demokratičnih načel, ki edina priznavajo vsem narodom, velikim in majhnim, pravico do samoodlo-čevanja tako, da pride oblast v roke od ljudstva izvoljenim- in z demokratičnim duhom prežetim zastopnikom, in pa z zahtevo, da postanejo balkanski narodi gospodarji svojega sveta pa ekonomičnega in kulturnega življenja, si je Združeni odbor na svoji seji dne 7. avgusta v Clevelandu naložil sledeče naloge.
Prizadeval si bo po vseh svojih močeh podpirati našega predsednika in vrhovnega poveljnika Roosevelta v naših prizadevanjih za popolno zmago nad fašistično nasilnostjo; zastavil bo vse svoje sile v to, da se v naši kampanji za prihodnje vojno posojilo pokupijo med Amerikanci južnoslovanskega pokolenja vojne vladne obveznice najmanj za 25 milijonov dolarjev; sodelovati hoče kar najiskreneje z uradom vojne informacije in oblastjo za povojno, pomoč; skušal bo priti v kar najtesnejše stike z državnim vladnim oddelkom in uradom za strategično službo; pospeševal bo kar najbolj povezano edinstvo južnoslovan-skih Amerikancev za demokracijo in proti fašizmu; informiral bo javnost sploh o južnoslo-vanskih in širših balkanskih vprašanjih ter jim skušal dopovedati, da so bodoči razvoji na Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji, na Bolgarskem, v Macedoniji in Črni gori lahko prav tako važni v njihnem življenju kakor dogodki v tej ali oni državi te dežele; z vso odločnostjo bo vztrajal .pri tem, da se uključijo v bodočo južnoslovansko državo vsi slovenski in hrvaški kraji, ki so pod Italijo, Avstrijo (sedaj Nemčijo) in Madžarsko od zadnje svetovne vojne sem; podpiral bo moralno in brž ko bo to mogoče, tudi gmotno ljudske boritelje po balkanskih deželah, ki se že več kakor dve leti ob strahovitih žrtvah tako junaško bojujejo proti osiščnim razbojnikom; izdelati hoče tudi načrte za pomoč, ki jo naj nudijo južnoslovanski Amerikanci in njihni prijatelji drugih pokolenj ljudem južno-slovanskih narodov v časunjih-ne obnove; pred ljudstvi zavezniških dežel bo razgalil prevladujočo skupino v jugoslovanski vladi v Londonu, ki misli vzpostaviti vojaško diktaturo v Jugoslaviji; priporočil bo Združenim narodom — zlasti Združenim državam, Sovjetski zvezi, Angliji in Čehoslovaški, naj stopijo v stik z Narodnim protifašističnim osvobodilnim svetom v Jugoslaviji.
Naše gibanje
Od 19. do 26. avgusta se nam je prijavila nova podružnica št.
90, Kirkland Lake, Ont., Kanada, nastala iz društva Sloge, Št. 14 Vzajemne podporne zveze Bled (VPZB) in društva- št. 619 SNPJ.
V	istem času so prispevale sledeče podružnice: Št. 18, Sheboygan, Wis., $28; št. 23, St. Louis, Mo., $8; št. 29, Fred-ericktown, Pa., $15; št. 40, Kemmerer, Wyo., $13.29; št. 47, Pueblo, Colo., $5, št. 54 Chicago, 111., $7; št. 60, Chicago, 111 (št. 8 JPO-SS), $500.
Podružnica št. 79, Girard, O., naih je plačala $4 za 20 izvodov Cokove brošure.
Iz Enumclawa, Wish., nam je pisala Mrs. J. Logar, da ji je žal, ker ni tamkaj naše podružnice, pa nam kar samJ^jošilja $5 v podporo.
Mr. Mike Žugel nam je poslal $45.25, ki sta jih nabrala on ($38.75) in Mrs. Mary Truden ($6.50) med člani društva št. 12 SNPJ in drugimi ljudmi v Murrayu Utah. V pismu, pravi, da jih je še nekaj, ki nabirajo prostovoljne prispevke tamkaj.
Člani društva št. 513 SNPJ, Scranton, Pa., so po Josephini Vogrin poslali $3, a Mr. Matt Simons, Salt Lake City, Utah, pa $58, ki jih je nabral med našimi ljudmi v tamošnji naselbini.
Pismo Združenega odbora
Tovariši Amerikanci južnoslovanskega porekla!
Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev, zasedaj oč dne 7. avgusta 1943 v Clevelandu, O., pošilja pozdrave vsem tovarišem Amerikancem slovenskega, hrvaškega, srbskega, bolgarskega in macedonskega porekla.
Kot Amerikanci globoko čutimo svoje dolžnosti do Zedi-fijenih držav in do svojega predsednika ter smo pripravljeni prispevati v ogromni odpor za zmago z delom, denarjem in bojevno silo vse, kar je mogoče po naših sposobnostih in prilikah.
Odbor je sklenil, da naj južnoslovanski Amerikanci pod-pro tretje vojno posojilo, razpisano za petnajst milijard dolarjev, in misli, da naj bi bil nas delež najmanj 25 milijonov dolarjev. Odbor bo kot organizacija storil vse mogoče, da se prekorači ta vsota.
V	dosego tega je pred vsem potrebno čvrsto in živo edinstvo patriotičnih južnoslovanskih Amerikancev, naglasa odbor. Tako edinstvo zahteva neprestano čuječnost z naše strani in nepopustljiv boj zoper delovanje podpornikov kviz-lingov Nediča, Paveliča, kralja Borisa in drugih šovinističnih pa razdirajočih skupin, ki delujejo med nami na škodo Amerike in bodočnosti južno-slovanskih narodov.
Amerika je prva in glavna briga Združenega odbora kakor tudi ogromne večine južnoslovanskih Amerikancev. Toda globoko pa se zavedamo tudi svoje dolžnosti do ljudstva v trpinčenih južnoslovanskih deželah, odkoder smo prišli ali kjer imamo svoje sorodnike. Ker se zavedamo svojega dolga do njih, mislimo moralno in gmotno podpreti one, ki so se bojevali in se še bojujejo za osvoboditev ter v ogromni meri žrtvujejo za skupno stvar Združenih narodov. To bo zahtevalo žrtve, o katerih misli odbor, da jih bodo množice južnoslovanskih Amerikancev, ki štejejo več kakor milijon prinesle v zavesti, da ne moremo storiti nič manj.
Bratje bolgarski in macedonski bojevniki Narodne osvobodilne fronte podtalnega gibanja!
Mi, člani Združnega odbora
južnoslovanskih Amerikancev, ki je sestavljen iz Amerikancev slovenskega, bolgarskega, srbskega, hrvaškega in macedonskega porekla, se pridružujemo nedavnemu bolgarsko-macedonskemu kongresu zmage v Detroitu ter pozdravljamo vašo junaško borbo zoper nemške okupatorje in domače kviz-linge. i
Prosimo vas, da nadaljujete ta narodni osvobodilni boj vzporedno z bojem naših južnoslovanskih bratov v Sloveniji, Srbiji in Hrvaški in z bojem hrabre rdeče vojske in ostalih Združenih narodov.
Bodočnost južnih Slovanov leži v uspehu njihovega skupnega boja zoper skupnega sovražnika in v najtesnejšem bratskem sodelovanju po vojni.
Živeli junaški narodni osvobodilni borci južnoslovanskega ljudstva!
Smrt nacijskim zasužnjeval-cem in izdajalcem!
* 'tJI!.I
KLIC V SILI Iz dalje muk se smrtnih čuje
nujne klic od žrtev nemškega pekla in laških vic: "Za nas vadi j a se zdaj! Pož urite se vsi, kar vas v Ameriki slovenske je krvi,
v podružnicah okoli S ansa se zberite
in nas, svoj rod, naš dom, Slovenijo otmite!"
Posnemanja vredno
Širom po tej deželi izhaja na tisoč krajevnih ameriških listov. Skoro vsaka večja vas ima najmanj enega. Ti krajevni časniki igrajo veliko vlogo v našem političnem življenju. Našim političnim krogom so pravi pravcati barometer ljudskega razpoloženja in mišljenja pa splošnih narodovih teženj. Po vseh njihovih glavnih stanih so zelo vpoštevani in sila pazno čitani. Naši zvezni senatorji in kongresniki se žive je zanimajo za njihno pisanje kakor pa za uvodnike v svetovnih 'istih.
Naše podružnice so posejane po velikih in majhnih krajih, pa bi bilo prav, če bi se ravnale po zgledu one v Evelethu, Minn. Ta podružnica, ki ima številko 64, se prav dobro zaveda, kolikšnega pomena so krajevni listi v našem javnem življenju, pa je poskrbela za to, da se je njeno delovanje zaneslo v tamošnji ameriški tednik "Eveleth News-Clarion," in v njegovi izdaji z dne 19. avgusta, poslani v ta urad, je opaziti na šesti strani na vrhu v razprtih črkah naslov "SANS is now staging a Membership Drive." V tem zanimivem članku so lepo razložene naloge naše organizacije in prav dobro je opisano tudi to, kako si ta-mošnja podružnica prizadeva pomnožiti število svojega članstva.
To ravnanje podružnice št. 64 SANS je posnemanja vredno, je lep zgled pravega postopanja za pojasnjevanje naših ciljev in smotrov pred širšo ameriško javnostjo. Vsaka druga naša podružnica naj to stori in naši zastopniki v našem kongresu se bodo kmalu ^adi ali neradi začeli zanimati za to naše gibanje ter gledali tudi na to, da se dobro poučijo o vseh njegovih podrobnostih. Revija "Yugoslavia?'
Ta organizacija je naročila 2500 iztisov v angleščini tiskane revije "Yugoslavia" z dne 6. avgusta, ker misli, da je za naše gibanje zelo koristno, če se naše članstvo seznani z njeno na vso moč zanimivo vsebino.
Naročene iztise smo prejeli dne 2. septembra in smo jih začeli nemudoma pošiljati vsem članom obeh svetovih odborov in vsem podružnicam vsaki po nekaj izvodov.
Podružnice naj prejete iztise po možnosti razdelijo med člansto ter se na svojih sejah podrobneje pečajo z revijino vsebino.
Članski imeniki
Članski imeniki naših podružnic že prihajajo v ta urad. Podružnice naj se podvizajo s sestavo svojih članskih imenikov ter jih žurno pošljejo v ta urad, da bo tako čim prej urejen imenik za pošiljanje bile-tena, ki ga bo dajal Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev vsemu našemu člarfstvu zastonj.
Naše gibanje
Od 26. avgusta do 2. septembra so prispevale sledeče podružnice: Štev. 7 SANS, Little Falls, N. Y., $30.00; štev. 28 SANS, Conemaugh, Pa., $9; štev. 32 SANS, Cleveland, O., $6; štev. 38 SANS, Acmetonia, Pa., 25; štev. 45 SANS, Sheboygan, Wis., $2.10; štev. 48 SANS, Cleveland, O., $200; štev. 67 SANS, Los Angeles, Calaf., $45; štev. 83 SANS, Walsenburg, Colo., $5; štev. 87 SANS, Brooklyn, N. Y., $16.
Članstvo dr. štev. 198 SNPJ, Willard, Wis., je po Martinu Kirnu poslalo $35 tej organizaciji v podporo, a dr. štev. 174 KSKJ, Greenwood, Wis., pa $5.
Mr. in Mrs. Joe Kastelic, Murray, Utah, sta se spomnila našega narodnega sveta ^er poslala po M. Žuglu $3.
Proletarec je prodal 5 izvodov Cokove brošure ter nam plačal zanje $1.25.
Podružnica štev. 4 SANS, Johnstown, ■ Pa., bo priredila dne 25. septembra veselico našemu gibanju v prid. Ta prireditev se bo vršila v dvorani dr. štev. 16 ABZ v Blackwoodu.
POROČILO BLAGAJNIKA JP0.SS
V mesecu avgustu sem prejel sledeče prispevke: Karol in Helena Kerzich, Denver, Colo., $5; John Klemenčič, Crivitz, Wis., $3; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburgh, Pa., $64.37; društvo "Zvon," št. 6, ZSZ, Colorado Springs, Colo., $10; Joseph Po-grajc, Cleveland, O., $18.50; John.Dolenc, tajnik št. 9 SANS $5.67; Frank Urainar, predsednik št. 26, $75; Josephine Erjavec, blagajničarka lokalnega odbora št. 1, Joliet, 111., $200; Leo Dolirišek, Joliet, 111., $1; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburgh, Pa., $35.25; lokalni odbor, št. 8, Chicago, 111., $500; Louis Champa, blagajnik št. 16, Ely, Minn., $100.
Skupni prispevki v mesecu avgustu so bili $1,017.79. Skupna blagajna 1. septembra znaša $55,871.73.
Hvala lepa vsem posameznim darovalcem in lokalnim odborom, ki so poslali omenjene vsote. Mesec avgust ni bil tako dober, kot so bili zadnji trije meseci. Priporočal bi vsem lokalnim odborom, da bi ponovno napravili kolekte- po naselbinah ter poprosili naše ljudi, da bi darovali v tako potreben in plemenit namen. Naši ljudje v starem kraju bodo menda kmalu osvobojeni, in takrat bomo potrebovali denar, da jim pošljemo pomoč.
Še enkrat hvala vsem, ki so darovali.
Leo Jurjovec, blagajnik JPO, SS.
-o-
Pristopajte h K. S. K. Jednoti!
LOUB ADAMIČ IN PARTIZANI
P. Bernard Ambrožič OFM.
Adamič piše v "Harper's Magizinu," da je nekoč rekel ministru Snoju: "Ne vi, ne jaz ne veva, če so (partizani) komunisti. Po mojem mnenju so partizani, vojaki." Na te besede se je po Adamičevem pričevanju Snoj razjezil, da mu je obraz postal kar plav . . .
Hm! Adamič je imel v rokah vsakovrstna poročila iz starega kraja. Ne samo takih, ki so "zmerjala" partizane s komunisti, pač pa tudi takih, ki so pripovedovala dejanskem početju partizanov. Iz partizanskih dejanj, ki so bila v poročilih vsaj toliko verjetno razložena kot vse v tistih poročilih, ki jih je baje Adamič dobi-vel "iz drugih virov," ne od Snoja. Bral je tudi poročilo iz Srbije, ki ga je pred kratkim objavila Ameriška Domovina v mnogih številkah. Le zakaj Adamič ni dal nobene vere poročilom, ki so pripovedovala o komunističnem početju partizanov, vse do pičice je pa verjel onim poročilom, ki so partizane proslavljala kot velike patriote in rešitelje slovenske bodočnosti? Brez dvoma ga je morala pri tem voditi čista "ne-pristranost" in "objektivnost."
,1.—Adamič je bral in torej vedel, da so takoj v začetku Osvobodilno Fronto partizanov vzeli v roke voditelji izraziti komunisti. Ne samo kakšni Kidriči, ampak tudi razni ubežniki iz panije, ki so se bili tam borili izrecno za komunizem. Komunistična "partija" je imela kmalu vse v rokah, ostali borci med partizani so morali plesati kakor jim je narekovala "partija," ali so bili pa—likvidirani.
2.—Adamič je moral vedeti, da so SPRVA partizani slepili ljudi pod raznimi patriotičnimi gesli, samo da so jih več spravili v svoje vrste. Drugačna gesla so pa služila temu namenu v Srbiji, drugačna na Hrvatskem, zopet drugačna v Sloveniji. Ko so pa imeli, vsaj po svojem mnenju, dovolj ljudi na
svoji strani, so vrgli svoja prvotna gesla med staro šaro in so se izdali aa ¿o, kar so bili— za komuniste. S svojih zastav so vrgli patriotična znamenja in so jih nadomestili s srpom in kladivom ter s peterokrako rdečo Zvezdo.
3.	— Ustanavljali so vsepovsod, kjer so se primerno ugne-zdili, lokalne "sovjetske republike. Navadno so trajale te republike le po par dni, kveč-jem tednov. Eni ali drugi se je posrečilo, da je doživela kak mesec dni, toda za to nam tu ne gre. Čemu bi te svoje "državice" imenovali po sovjetskih zgledih, ako bi ne bili z vsem svojim bistvom za komunizem? In poleg tega je bila vsa ostala terminologija v njihovih ustanovah prikrojena po sovjetskih zgledih.: politkomisar, partija, kulak, terenski komisar, inter-nacionala, diktatura proletari-ata, svetovna revolucija, itd.
4.—Politkomisar	j i v svojih "predavanjih" partizanskemu moštvu in na ukaz zbranim va-ščanom iz okolice niso Rusije nikoli imenovali "Rusijo," ampak le Zvezo Sovjetskih Republik. Dopovedovali so, da je zavezništvo ZSR z Ameriko in Anglijo le zgolj slučajno. Čim bodo obračunali z osiščem, pridejo na vrsto zapadni zavezniki, zakaj ZSR se ni nikdar odrekla cilju svetovne revolucije.
5.—Voditelji	v Osvobodilni Fronti so izjavljali, da je osi-šče naredilo njim veliko uslugo, ko je razbilo Jugoslavijo. Na ta način da je pač njim prihranilo delo. Vsi pristaši jugoslovanske ideje so veljali pred "partije i" kot nasprotniki Osvobodilne Fronte in kot primeren materij al za likvidacijo. Četam, ki so bile poslane na teren, je bilo naloženo, naj nikar ne streljajo brez potrebe navadnih italij anskih vojakov, češ, da bi na ta način utegnili pasti tudi kaki komunisti.
Vsa taka in podobna poročila so bila Adamiču na razpolaganje in mislim, da jih je tudi
Poziv SANS-u in na znanje javnosti!
Podpisana člana SANSa želita podati naslednjo izjavo:
Na seji SANSa dne 21. avgusta 1943 sva slišala celo vrsto napačnih informacij od navzočih, zlasti iz ust predsednika SANSa.
Samo tako se je moglo zgoditi, da sva še ostala člana SANSa ter glasovala za to, da se da tisočak (Adamičevemu) Jugosl. odboru, kakor tudi za to, da se delegirata v ta odbor kot zastopnika SANSa dva nadaljnja delegata: Mrs. Prisland in Rev. Urankar.
Kako zelo krive so bile informacije, ki sva jih dobila na zgoraj omenjeni seji, naju je kmalu potem prepričal Louis Adamič s svojim pisanjem v listu "Jugoslavia," "The Harper's Magazine" in "The Bulletin for the Yugoslav Unity."
Vsi ti spisi kažejo nad vse jasno, da vsa Adamičeva akcija na političnem polju ni nič drugega ko gladitev poti za pohod komunizma v starem kraju, kakor tudi tu med nami v Ameriki. Razume se pa, da midva ne moreva in nočeva gladiti poti komunizmu.
Zato zdaj javno zahtevava:
1.	da SANS takoj pretrga vse stike z Adamičevim odborom za "Jugoslovansko edinost";
2.	da SANS zahteva nazaj tisočak, ki je bil že izročen iz SANSove blagajne v blagajno Jugoslovanskega odbora;
3.	da SANS odpove Adamiču častno predsedstvo SANSa;
4.	da se SANS vrne k nalogam, ki jih je prejel od Slovenskega Narodnega Kongresa v Clevelandu z dne 7. in 8. decembra 1942.
Le pod temi pogoji bova mogla obdržati svoja mesta v SANSu. Ako bi SANS v najkrajšem času ne podvzel korakov, da se zgorajšnje zahteve izvedejo, izjavljava, da bova ne samo sama primorana, da se zahvaliva za svoji mesti v SANSu, ampak bova tudi imela neprijetno dolžnost, da javno pozoveva ostale narodno čuteče člane SANSa, ožjega in širšega odbora, zlasti pa vse katoliško orientirane, da z nama vred zapuste svoja mesta v SANSu.
Za vse posledice, ki utegnejo iz tega nastati, smatrava za odgovornega gospoda Adamiča in vse tiste, ki r.apravljajo vtis, da so postali slepo orodje v njegovih rokah. Naša sloga se je začela rušiti od te strani.
RT. REV. J. J. OMAN, REV. A. URANKAR OFM.
prejemal. V njegovih očeh so tem so namreč naši listi poro-bile to seveda same— laži! In cali, zato ne bom šel v podrob-
vendar sam pove o svojem ljubljenem Kidriču, kako je bilo ž njim že v letih 1932-1933!
nosti.
Samo Adamiču ni dala ta neizmerno pretirana sovjetska
Kdor bi bil dvomil o točnosti propaganda nič misliti. Zato
teh in takih poročil do sedaj, odkar nam je Adamič opisal Kidriča, je vera v ta poročila popolnoma opravičena. Poleg tega je moral Adamič vedeti, da pride v doglednem času do osvoboditve Slovenije po zaveznikih. Tedaj se bo vsa stvar razkrila pred vsem svetom!
Nasproti tem in takim poročilom so seveda prihajala preko Moskve ali naravnost iz domovine tudi vse drugačna poročila. Naravnost gorostasna poročila. Podobno je, da jih je Adamič toliko bolj verjel, kolikor bolj so bila pretirano neverjetna. Adamič ni mogel pretuhtati, kot sam piše, če partizani so ali niso komunisti. Da jih je pa Moskva najbolj razglašala v svet, to mu ni dalo nič misliti. Mikušev "vseka-toliški" razglas o Kristusu Kralju preko moskovskega radia mu ni bil nič sumljiv! Enako tudi ne tista brzojavka, ki jo je objavil proti koncu avgusta 1943 Glas Naroda v New Yorku. Prišla je bila baje naravnost iz Moskve na Glas Naroda in jo je zato list objavil na prvi strani.
Povedala je„da je bilo spomladi, 1942 na ozemlju med Ljubljano in Gorico po partizanskih odredih premaganih nič manj ko 200,000 laških bajonetov! Primerjajte te številke z onimi, ki smo jih brali o številu osiščnega in zavezniškega vojaštva na Siciliji! Toda pred nekaj tisoč partizanov je bežalo kar 200,000 Lahov, kdor verjame Gustinčiču in — posredno—Glasu Narodu!
S takimi pretiranimi poročili, ki jih je bilo ves čas kar na debelo v zraku med Moskvo in Ameriko, so partizani (z Moskvo vred) dosegli samo to, da sta Amerika in Anglija imeli več in več vere v Mihajloviča, najbrž morda celo več kot je mož v resnici zasluži. Saj sta imeli vladi v Washingtonu in Londonu poročila naravnost iz Slovenije po raznih ovinkih in sta vedeli, da je bilo spomladi, 1942 na ozemlju med Ljubljano in Gorico še marsikje tako klaverno in od sile žalostno kot na primer v okolici Starega Trga in Loža na Notranjskem. O
bo njegova knjiga, kot je videti, napolnjena s samim njegovim osebnim "wishful thinking," resnica je pa daleč, daleč od nje.
Pokojna Miss Louise Likar
Vpredzadnji izdaji dne 1. septembra smo poročali o tragični smrti naše rojakinje, bolničarke Miss Louise Likar, stare 38 let, iz Waukegana, 111., ki se je dne 13. avgusta v dvigalu nekega bančnega poslopja v Waukeganu smrtno ponesrečila. Sestra Jennie Keber, naša dopisovalka nam je sedaj poslala tudi sliko te ponesrečence, katero prinašamo na tem mestu.
TEŽAK KOS STROJA PREPELJAN PO ZRAKU
Philadelphia, Pa. — Ker se
je te dni v nekem inozemskem pristanišču pokvaril stroj neke ameriške križarke, ni kazalo drugega kakor 6,100 funtov (tri tone) težak kos stroja s transportnim aeroplanom poslati v našo tukajšnjo ladjedelnico v svrho poprave. Transportno letalo je preletelo s tem kosom 5,300 milj daleč v malo manj kot treh dnevih; polet je trajal namreč samo 34Vfc ure; toda ker ni bilo mogoče vzeti seboj potrebno koločino gazo-lina, se je moralo letalo med to dolgo potjo devetkrat ustaviti. Letalo je bilo Douglaso-vega tipa R4D, ki lahko prevaža 21 mož.
	
onaBtno n tmATioftno ____	
cm ar. (X42B avewue	
M - • • - - - UM . ^ mmM mi	
m bHiMHw t MotM ssmspsoto fstsn.	
Za Omm aa IM« j—	
OWICIAL OBOAM KM AND PPMJMP^BT______ THE OBAND CARWOLIAN SLOVENIAN OATHOUO UNION Ot the U. B. A. m (bo Ulito* at Its Order	
ttRMd oowy Wltelltej	
OPPICE: 6117 tri. CLAIR AVENUE _ Phono: Mil	CLEVELAND S. OHIO.
Par number», yearly- .. .	
Par noun«nbers In U. S. A -	, ..........-ssjoo
	1
NAGRADE V SEDANJI "V" KAMPANJI MLADINSKEGA ODDELKA
NAGRADE VODILNIM DIVIZIJAM: divizijam rnke armade se bo	nagrada ▼ for-
mi federalnih vojnih obveznic treh de—mtnarij bakorriedi:
Prva divizija.............................................. t^iid
Draga divizija............................................ j»«®
Tretja dlvislja..........—---------—--------
Da bo divizija	d« «m izmed dotofrnlfi nagrad, mora doseči
ali ioMtm kvoto.
POSEBNE NAGRADE DIVIZIJAM: Divizijam (dr^tvom) a» bo plačate za vsakega novega «lana pridobljenega v tej kampanji 50 (petdeset) oentor v vojnih znamkah.
NAGRADE POSAMEZNIKOM: Člani in članice Jednote bodo dobili 1 (en) dolar nagrade v federalnih vojnih ——za vnkega člana, katerega pridobijo, da oo zavaruje v načrte "AA" aH "BP certifikat.
Za one člane pa, ki m v tej kampanji zavarujejo m certifikat načrte "C (20-letna Hvljenska zavarovalnina) ali za eertlflkai načrte "FT* (30-letna ustanovna pokojnina) so pa V federalnih vofrilh mamkah do-
42-00
Za $ 850 zavarovalnine.. Za
Za MM sav
DOBA IZPLAČILA NAGRAD: Nagrade draitvom In posameznikom se bo plačalo potem, ko bo pri-■0 ovojih
NAŠA KAMPANJSKA BOJNA FRONTA
V	zadnjem Glasilu je bil objavljen reden mesečni splošen pregled o uspehu naše sedanje kampanje od začetka istega pa do 2. septembra. Dobro je, da istega malo prešttudiramo in bolj natančno pregledamo, kako kaj napredujejo armade naših kampanjskih generalov, sedem po številu. Skupaj jim je do 2. septembra manjkalo samo še $2,500 nove zavarovalnine, pa bi ista znašala okroglo svoto $400,000.
Armade so bile po svojem napredovanju v sledeči vrsti:
Prva in sedma z enakim zneskom $74,500; torej sta general Germ in George Pavlakovich na enem in istem mestu, kar je jako zanimivo. Kdo izmed teh dveh bo končno odnesel palmovo vejico, je veliko vprašanje.
Drugo mesto je zavzemala druga armada, pod vodstvom generala Zefrana z $74,000; torej samo za $500 manj kot pa njegova tekmeca Germ in George Pavlakovich! Tudi važno!
Na tretjem mestu je bil general Math Pavlakovich s svojo tretjo armado in z $64,500 zavarovalnine.
Četrto mesto je zavzemala generalka Mohar, oziroma šesta armada, z $47,250.
Na petem mestu je bil jiaš ohijski general Lekšan s svojo četrto armado in $40,000.
Na šestem mestu smo pa videli generala Cerkovnika iz Min-nesote, z njegovo peto armado in zneskom $22,250.
V	vseh teh armadah je bilo do tedaj delujočih ali agilnih 119 društev (divizij), 60 pa še vedno zaspanih! Nikakor ne moremo razumeti, da niso ta (zadnja) društva v pretečenih petih mesecih pridobila niti enega novega člana?! Še je prilika^, da ta madež izbrišejo!
Naj pri tej priliki še navedemo dosedaj najbolj agilno društvo vsake posamezne armade, ki se ponaša z najvišjo svoto pridobljene zavarovalnine:
Armada št. 1—društvo št. 169; št. 2.— društvo št. 108; armada št. 11.—društvo št. 156; armada št. 4.—društvo št. 193; ?rmada št. 5.—društvo št. 191; armada št. 6.—društvo št. 226, in armada št. 7.—društvo št. 45 ter 206, ki sta kvoto že dosegli.
Med temi osmimi vrlimi društvi je polovica istih ženskih društev. Najbolj važno dejstvo je pa tudi to, da se med vsemi temi osmimi društvi, z najvišjo pridobljeno svoto zavarovalnine lahko ponaša tudi žensko društvo in sicer sv. Ane, št. 156 v Chis-holmu, Minn., ki je dosedaj že doseglo nekaj več kot polovico precej visoke predpisane kvote $30,000. Na to društvo je general Math Pavlakovich lahko ponosen.
KUPUJTE VOJNE B0NDE
ga posojila otvorjeno dna 9. septembra in bo trajalo .do konca tega meseca. Kvota istega je določena v znesku 15 bilijonov ali 15,000 milijonov dolarjev. V tej dobi se pričakuje, da bo vsak domoljuben in dober Amerikanec kupil vsaj dvakrat toliko vojnih bondov kakor o priliki drugega vojnega posojila, vsaj en bond za $100 bi moral Se sedaj kupiti. Ti bondi vam donašajo več obresti kakor pa v bankah, zanje jamčivlada naših Združenih držav.
Zelo pametno in previdno za vsakega je sedaj, da si z nakupom teh vojnih bondov zaščiti svojo bodočnost v slučaju morebitnih zopetnih "deževnih" dni, saj-se vendar povsod dobro dela. Res je, da nam jemlje država 20% od našega zaslužka. Pri tem je pa treba vedno misliti, da zahteva vsaka vojna svoje različne žrtve ali gotovo poirtvovanje. Le predstavljajte si naše sinovq na raznih bojnih 'frontah širom sveta! Ti žrtvujejo svoje življenje za varnost in rešitev domovine, od vas se zahteva pa samo denarno pomoč; to je velikanska razlika!
Tekom kampanje tretjega vojnega posojila apeliramo še na vsa naša krajevna društva, katerim je le mogoče, naj zase kupijo še kaj vojnih bondov te izdaje, čeprav ne v tisočih, ako jim ni mogoče; vsak znesek bo dobri stvari pripomogel!
KUPUJTE TOREJ VOJNE BONDE/
Ta klic se neštevilnokrat vsak dan lahko sliši po radio, či-tate ga v milijonskih izdajah celokupnega'časopisja v Ameriki v vseh jezikih, tako pa lahko tudi vidite brezštevilne različne plakate v izložbenih oknih, na hišah, na vlakih, sploh skoro povsod. ♦
Samo tri besede, a velepomembne! Saj je menda vsakemu znano, za kaj se ti bondi rabijo. Za dosego zmage v sedanji Mf))nif ki se vleče še peto leto. Osobito ta čas, ko je zavezniška armada stopila na evropsko celino in je v borbi s krutim sovražnikom—Nemcem; zdaj je treba vsega napora, da se še nacijsko armado vžene v kozji rog, kakor seje to šele pred dnevi izvršilo z Italijo.
Naša vlada zalaga skoro vse zaveznike z municijo in živežem; to pa stane ogromne svote denarja, ne samo milijone, pač pa bilijone! Kakor znano, je bilo podpisovanje tretjega vojne-
Rdeci križ potrebuje prostovoljcev
Računa se, da so ameriške žene pod zastavo Rdečega križa posvetile lansko leto 975,-000,000 ur prostovoljnega dela človečanstvu. Več kot 3,000,000 žen je doprineslo svoj delež temu velikemu, inpozantnemu naporu. In sedaj, po končanem poletnem oddihu, se bodo prostovoljne moči Rdečega križa zopet spravile v poln tek.
Poročila iz vseh krajev naše dežele posebno naglašajo vlogo, katero so igrale v tem ogromnem naporu ameriške žene tujega porekla. Povsod so one posvečale svoj ^as in svojo moč, da se zasigura uspeh vseh vrst delovanj Rdečega križa.
Nekatere so pomagale kot pomožne bolničarke in tako s svojim delom zmanjšale veliko potrebo za bolničarke. Druge pa so se zopet posebno zanimale za notorne oddelke in za kantino, tako doprinašaj oč mnogo svojemu društvu, vojski in mornarici. Nekatere so služile v pisarnah Rdečega križa, v informacijskih celicah Rdečega križa, v prodajalnah in drugje in poleg tega pa so mnoge pomagale v raznih kampanjah vojnega fonda. Tako, da bo organizacija lahko nadaljevala svoje neobhodno potrebno delo še naslednje leto. Veliko število žena je delovalo tudi v pripravljanju bolniških obvez, oblek in mnogo raznih pletenin za razdelitev ne samo med naše vojake, in mornarje, ampak tudi nesrečnim vojnim žrtvam po vsem svetu.
V	Portlandu, Oregon, se več kot 500 članic Norveškega društvenega kluba redno sestaja v Norse Hallu, kjer šivajo in pletejo. V istem mestu so tudi danske, finske in druge skupine mnogo doprinesle Rdečemu križu s svojim časom in dvojimi napori. Iz Oaklanda in drugih mest Kalifornije prihajajo poročila o dolgih urah pridnega dela s strani grških, portugalskih, jugoslovanskih, japonskih, meksikanskih in južnoameriških ter raznih drugih skupin tujega porekla. Toda zapad nima monopola za prostovoljce Rdečega križa. Na vsaki kvadratni milji Združenih držav ima Rdeči križ svoje prostovoljce.
V	Tampi, Florida, je ena skupina kubanskih žena organizirala svoj klub, kjer tedensko doprinašaj o sredstva k' skupnemu naporu. Fondi, ki Jih tako zberejo, pomagajo mestnemu Rdečemu križu v delu za vojsko, a poleg tega pa članice kluba dajejo še velikodušno svoj čas na razpolago. Povsod, kjer se lahko dobe skupine Amerikancev rojenih v tujih deželah ali pa ki so relativno skorajšnjega tujega porekla, od Floride pa vse na severno do Maine in zapadno do Pacifika, povsod se najdejo prostovoljci Rdečega križa, ki doprinašajas svojim časom temu delu, ker verujejo v Rdeči križ in njegovo poslanstvo.
Te skupine prostovoljcev predstavljajo vsako tujo na-
rodnost v tej deželi. In -kar je pa še najvažnejše, one predstavljajo te tuje narodnosti. Njihovi napori so sedaj potrebni Rdečemu križu bolj kot kdaj prej. Potek vojne zahteva vedno več delavnosti, več dela, da se zmanjša trpljenje in nesreče, katere pušča vojska za seboj.
Rdečemu križu je potreben vsak prostovoljec, katerega more dobiti. Pri tem ni nobene razlike, če tak prostovoljec lahko posveti delu za Rdeči križ eno uro ali pa en dan svojega časa. Poedinci kakor tudi skupine so prošeni, da vsak po svoji moči posveti nekaj časa delu za Rdeči križ.
PRI CVETLIČARJU
O, povej mi, si li srečen, ko med rožami le bivaš; rožnat je zares tvoj posel, cvetke ker gojiš, zalivaš.
Jaz s teboj takoj bi menjal, to trdim že mnoga leta; vsa otožnost bi minila, ko bi kras, vonj užival cveta.
Ko bolnik trpi, zdihuje, čaka, da bi spet okreval, šopek pestrih rož mu pošlješ, kar z veseljem bo vpošteval.
Fant zaljubljen pride k tebi, šopek kupi za dekleta, srečna vsa na prsi dene ga ljubezni srčne vneta.
, Dekle misli, upa, čaka, kdaj še šopek bo dobila in poročni venec krasen, ko k oltarju bo stopila.
Smrt ko pride v tužno hišo, žrtev si odvede s silo; za pokojnika ti venec boš naredil v tolažilo.
Ivan Zupan. -o-
TO IN ONO
Katoličanstvo v U. S. A. Leta 1940 je živelo v naših Združenih državah okrog 23 milijonov katoličanov, katere je imelo v dušni oskrbi 33,912 duhovnikov, število naših cerkva je bilo pa tedaj 18,733. Poškodovana rimska cerkev Pri zračnem napadu na Rim v letošnjem juliju, je bila nekoliko poškodovana znana bazilika sv. Lovrenca, katero je leta 258 zgradil rimski cesar Konstantin nad grobom tega mučenika. V isti počivajo tudi zemeljski ostanki prvega krščanskega mučenika sv. Štefana, potem sv. Justina in papeža Pija IX.
Roža "daiia"
Dandanes povsod dobro znana roža "dalija" je dobila svoje ime po švedskem botaniku, kapitanu A. Dahl-u, ki je njen gomolj uvedel v Evropi kot hrano, ali namesto krompirja. Ker se pa ljudstvo ni moglo navaditi uživanja tega gomolja, je ostala do dandanes dalija v vrtih kot roža.
Angleške ječe preti več sto leti V angleških ječah je bila do 19. stoletja navada, da jetniki niso dobivali od vodstva ječe hrano. Pri zamreženih oknih je imel pač vsak jetnik odprtino,
kamor je postavljal kako posodico, v katero so mu dobrosrčni ljudje dajali hrano.
Vodne buče—pokrivala
Vodna buča (watermelon) služi domačinom v Afganistanu v dvojno svrho, prvič uživajo njeno notranjost ali sad, drugič pa nosijo zatem skorjo ali kožo te buče namesto pokrivala, ako se isto napol prereže. Tako pokrivalo jim hladi glavo v hudi sončni vročini Vojaški T vrtovi na Angleškem Letos 80 angleški vojaki v prostem času okrog svojih taborišč spremenili blizu 10,000 akrov ozemlja v vrtove zmage, kjer raste krompir, zelenje, čebula, solata koren j ček itd.
Snov vitamina Pri izdelovanju raznih vrst vitaminov se vporablja ali jemlje tudi kloroforum.
Ruski mennoniti V republiki Volga na Ruskem je nedavno ruska vlada oprostila vojaške službe vse on-dotne stanovalce nemške narodnosti, ki pripadajo k verski sekti mennonitov; mnogo istih je pa sedaj zaposlenih kot strežniki v bolnišnicah ali pa kot tolmači v kempah za nemške vojne ujetnike.
Volnena obleka v U.S. A. ' Za nabavo volnene obleke civilnega prebivalstva v naši Uniji se rabi na leto do 24,000,000 jardov sukna. Našp vlada ima v zalogi 700 milijonov funtov volne za vojaško obleko.
Letni dobiček naših bank Leta 1942 je znašal letni dobiček 5,087 narodnih ameriških bank $962,837,000 ali za 37 milijonov dolarjev več kakor pa prejšnje leto, ko je poslovalo 5,123 bank .
"Camelburger" . Neki ameriški vojaški kuhar, ki je v službi na Kitajskem je začel pripravljati nove vrste jed pod imenom "camelburger." Pri isti rabi meso kamele ali dromerdarja, kar pa naši ameriški vojaki tako ne cenijo. Cirkulacija amer. dnevnikov Leta 1942 je znašala skupna cirkulacija vseh ameriških dnevnikov 44,492,836 iztisov. Deset največjih mest v U. S. A.
Na podlagi ljudskega štetja iz leta 1940 prednjači po največjem številu svojega prebivalstva sledeča desetorica njenih mest: New York 7,380,259, Chicago 3,384,556, Philadelphia 1,935,086, Detroit 1,618,549, Los Angeles 1,496,792, Cleveland 878,385, Baltimore 854,144, St. Louis 813,748, Boston 759,520, Pittsburgh 665,384.
Sestava mleka Kozarec mleka vsebuje 15 tisoč milijonov malih kroglic. Deset in pol kvarta mleka je treba za funt presnega masla in štiri in pol funta za funt sira.
Vojni ujetniki trgajo lešnike
Ker so letos v državi Georgia takozvani "peanut" lešniki jako dobro obrodili, pa manjka delavcev za trganje istih, je vojaška oblast pridelila za to več sto nemških in italijanskih vojnih ujetnikov iz bližnjih taborišč. • Slovenci nimamo za te lešnike našega imena, toda na Balkanu jim pravijo "kikeriki" lešniki.
Jugoslovanska (slovenska) izdaja o novi jugoslovanski vladi
London.—(ONA).—Nova jugoslovanska vlada, katere člani so uradniki—v tem pogledu v Londonu edina svoje vrste—je povzročila mnogo ugibanja v londonskih krogih. Kakšna je ta vlada v tehničnem pogledu? Diktatura kralja—ali le simbol borbenega naroda?
Vsi zavezniški krogi odbijajo misel, da bi bila to diktatura kralja in smatrajo, da je vlada dr. Božidara Puriča le tehnično sredstvo za vršenje poslov do onega dne, ko bo mogel narod povedati svojo voljo. Vsi ti
Pa nista nič v ¿lahti. — 180 funtov težak Bemardinec in poldrugi funt težak Chihuahua sta dobila priznanje na pasji razstavi v Los Angelesu.
opazovalci so prepričani, da bo moral g. Purič dobro paziti, da se ne vmeša v nobene politične zapleti jaje.
Dočim predstavniki naroda v ministrskem položaju ne morejo postati diktatorji, bi se njemu prav lahko moglo pripetiti, da postane nekakšen Primo de Rivera. Krogi časopisnih poročevalcev in publicistov se vprašujejo, ali bo mogel bivši diplomat Purič najti potrebno hrabrost in strokovno pamet, da razvozi j a zamotano in zamešano predivo jugoslovanske birokracije.
Prva izjava novega predsednika blade dr. Božidara Puriča, naslovljena preko radia narodu v Jugoslaviji, je prežeta s čistim jugoslovanskim duhom. Purič sam pravi, da je njegova vlada le začasna in da je njena naloga vršiti posle dotlej, dokler ne bo mogel narod vzeti svoje usode sam v svoje roke. Dalje pravi, da se ne bo vmešaval v nobene notranje spore in da bo podal svojo odstavko takoj po povratku v domovino.
Politični krogi v Londonu so prepričani, da je sestava te vlade ona rešitev krize, katero je podpirala velika Britanija, ker se Hrvati in Srbi kot člani vlade v preteklosti niso mogli pobotati in sporazumeti. V zadnjih tednih je prišlo do prepirov, ki so šli tako daleč, da je celo Anthony Eden ponudil neupogljivim nasprotnikom svoje posredovanje. Hrvati so končno odnehali in izjavili, da bodo ostali v vladi le kot opazovalci, ker jim je povsem nemogoče "izvesti katerokoli svojih lastnih idej."
Eden od povodov za krizo je bil obračun bana hrvaške banovine. Srbski ministri niso hoteli pristati na to, da podpišejo njegov proračun, ker bi s tem posredno tudi priznali avtonomnost hrvaške banovine. In tega niso hoteli storiti.
V vprašanju, koliko časa se bo sedanja vlada držala na krmilu, so mnenja zelo različna. Večina prerokuje, da bo trajala dovolj dolgo, da preživi invazijo. Drugi zopet pa menijo, da se bodo ministrski kandidati zdaj, ko se jim je oblast izmuznila iz rok, hitro pobotali in kralju v kratkem zopet ponudili nov režim politikov.
Vaš dopisnik pa ima vtis, da kralj ne bo hotel poveriti nobenemu od politikov mandat za sestavo nove vlade—še precej časa, tega ne bo hotel storiti. To je posebno verjetno radi tega, ker novi kabinet z največjo brzino pripravlja vse potrebno za odhod vlade na Srednji Vzhod, v Kairo.
Nova vlada ima še vedno pred seboj dvoje bolestnih vprašanj—o s e b n osti ambasa-
dorjev V Washingtonu in Londonu. Ako ne pride do zamenjave ambasadorja v Washing-tonu, Fotiča, ne bo hotel noben od Hrvatov podpirati nove vlade. Ako ne pride do tega, da vsaj eno naslednjih mest dobi v roke Hrvat; ambasador na dvoru St. James ali ambasado v Washingtonu, so hrvaški politiki pripravljeni na akcijo, ki bi mogla usodno vplivati na sodelovanje s Srbi v bodočnosti. Take so njihove grožnje. -o
Vesti iz domovine
Lubljansko časopisje prinaša dne 12. junija naslednji članek:
Nov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
Rim, 12. junija. A.S. — S kraljevim ukazom je imenovan za Visokega komisarja' v Ljubljanski pokrajini počenši s 15. junijem nar. svetnik dr. Giu-seppe Lombrassa.
Ekse. Giuseppe Lombrassa se je rodil v Pessaro 20. junija 1906 in je vpisan v stranko od leta 1921. Udeležil se je slavnih dejanj krajinskega fašizma ob strani Raffaela Riccar-da. Ko je postal doktor prava, je z uspehom stopil na pot časnikarstva ter je dolgo urejeval "L'Ora," tednik pessarskega fašizma in je naredil iz lista spretno propagandno in polemično glasilo. Prostovoljno se je udeležil bojev za zasedbo Vzhodne Afrike in za osvoboditev Španije, kjer je bil v boju trikrat ranjen in si je pridobil dve srbrni kolajni in vojni križec za vojaške zasluge ter predlog za povišanje v višjo stopnjo zaradi vojnih zaslug. Bil je urednik lista "Lavoro Fascista," sotrudnik "Popolo d'Italia" in opravljal delo, ki je užival enodušno občudovanje. Dne 31. oktobra 1939 je bil zaradi visokih lastnosti, ki jih je pokazal kot človek dela in zvestobe, imenovan za komisarja za preseljevanje. Dne 25. februarja 1942 je bil imenovan
za podtajnika korporacij. *
Dolga izkušnja, trdna politična priprava in priznane voditelj ske ter državniške sposobnosti so zagotovilo, da se bo pod njegovimi direktivami pokrajina vedno bolj razvijala. Ekscelenci Lombrassi izraža prebivalstvo nove pokrajine svoja voščila in spoštljivi pozdrav.
(Krvnik Grazzioli je bil torej premeščen še pred Mussoli-nijevim padcem. Njegov naslednik je — ako sploh mogoče — fašist še hujše vrste. Iz dežja pod kap. »Dali je Lombrassa preživel čistko ob prihodu Badoglio-a ali ne, še nismo zvedeli. — Op. JIC.) •
___. OLATO URAD: H1-S6S H. CHICAGO «T, JOUR. ILL.
Tstaft» ▼ tfavxmn uradu: Joiiet #06; stanovanja glavnega tajnik
Od ustanovitve do 31. julija, ^LMS^maAa dtupna izplačana podpora $8,852,503
ÖMtm predsednik: PRANK ORKA, Harth tltitntga. HL „	OLATWl ODBORNIKI
Obrat pradaadnlk: JOHN PERM. 81V Kaat "CT 6t, Pasbio, Oolo Prvi podpradssdnlk: JOHN ZDBAN. m W. 1Mb 8t. Ohloaco, HL Ougl podmdaadnlk: MATH PAVLAKOYIOH. 4715jHatfleld 8t, Pittsburgh, Pa.
JOeKPH XJKSAN, lM-2tod 8t. N. W, Barbsrton. O. Ostrtl podpredsednik: MDCB CERKOVNIK. P. O. Bos 267, By, Min« Peta podpredsednica. JOHANA MOHAR, 1138Dillingham Ars, Sheboygan. Wis. Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVIOH, 4673 Pearl St, Denver 16. Oolo. Gfevnl tajnik: JOSIP ZALAR, 861 N. Chicago St. Joiiet m. Pano** tajnik: IXHJIS ŽELEZNIKAR. 861 N. Chicago St, Joiiet. QL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 861 N. Chicago 8t, JoUct, DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, Joiiet HL Vrhovni adravnik: DR. JOSEPH K URBICH. 1901 W. Oermak Rd.. Chicago. DL
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINGE, 618 Adams Ave, Eveleth. Minn. Prva nadscratoa: MARY H. POLUTNIK. 1711 E. 80th 8t, Lorain. O. DrugI nadsornik: PRANK LOKAR, 1368 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadsornik: JOHN PEZDIRTZ, 14004 Pepper Ave., Cleveland 10, Ohio Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21341 Miller Ave, Cleveland 19, Ohio
PINANÖNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "CT St, Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 361 N. Chicago St, Joiiet HL Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St, Joiiet, m. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue A. Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH O.RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUUnsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE G. BRINGE, 716 Jones St.. Eveleth. Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St.. Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—5th St.. a W, Chlsboim, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo. Cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cennak Rd, Chicago, m. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH. 2524 E. 109th St, South Chicago, HI.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadswarth Ave, North Chicago. PI.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK 457 Indiana St, Joiiet. 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se podiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joiiet, HI.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio.	___
I f "NAS KOTIČEK" |
URAD MLADINSKE IN ŽENSKE AKÏIVNOSTI KSKJ
Na zadnji konvenciji KSKJ ko tudi priključite v vašem po-
Dr.
št.
3
4
4
5 5 5
11 11 11 11 15 20 20 21 21 21 21 23 23 23 25 25 25 25 25 25 25 30 30 30 30 30 30 32 32
40
41 41 52 52 52 52 55 55
IZ URADA GL TAJNIKA
IZPI.AČANA CENTRALNA BOLNI-šKA PODPORA ZA MESEC AVGUST 1943
Cert.
št. Ime	Svota
18432 Peter Metesh .........316.00
9874 Joseph Erchul ........ 27.00
17081 Frances Vukelich .. 30.00
13276 Frank Terselic........ 36.00
D5872 John Dvornik ........ 21.00
13471 Frank Dolanc ........ 6.00
4174 Frances Fayfar ...... 12.00
10737 Frank Prapernik .... 28.00
827 John Praprotnk ...... 29.00
8301 Thomas Zakosek .... 14.00
27353 Louis Kompare ...... 14.00
C4241 John Osterman .— 9.00 DD344 Catherine Yelich .. 20.00
D3470 Anna Bigi .............. 30.00
34768 Jacob Guzel ........- 15.00
1231 Martin Barbie ------- 40.00
1305 Frank Yeram ........ 9.33
D5402 Jos. Hochevar, Jr... 8.00
D2286 Frank Smrekar ...... 34.00
24950 John Longer, Sr. .. 27.00
D340 John Vidmar ........ 20.00
3322 Ignatz Casserman .. 40.00
7755 Joseph Hrovat ........ 13.50
6045 Joseph Kaporc........ 58.00
D387 Frank Krakar ........ 7.33
D591 John Mohorcic ...... 30.00
7892 Paul Plese .............. 14.50
18576 Joseph Vidosh ...... 9.33
D5611 Anton Vidosh ........ 32.00
D5687 Joseph Jakobic ...... 8.00
28143 Frank Gregorich .... 10.00
28149 John Butala ............ 7.66
28171 Joseph Vardian ...... 1100
D5005 Jacob Prasnikar .... 6.42
2562 John Pomlade ........ 10.33
8558 John Strzisar ........ 14.00
35569 Henry Jevnikar .... 24.00 D427 Anton Miklavcic .... 1100
D4613 Fred Rutar ............ 14.00
29500 John Dezelan ........ 21.00
26387 Louis Gerbeck ...... 17.00
27609 Joseph Saligoj ...... 64.00
20681 John Bayuk ............ 13.00
_ 20894 Anton Kochevar .... 12.00
55DD43732 Anna Plutt .............. 80.00
55DD43739 Evelyn Pogorelz .... 17.50
55DD42019 Joe Yudnich .......... 35.00
55 21247 Anton Penko .......... 60.00
55	D3676 John Redenshek .... 15.00
56	33666 Mary Gorsich
Fritzel.................. 30.00
56 2007 Olga Petey .............. 30.00
56DD43297 Frances Zakraisek.. 10.00 56 D2531 Christine Jakopič .. 10.00 56CC42785 Caroline Matekel .. 11.16 56 D5637 Mary Russ .............. 37.00
56	4775 Nick Pezdirc ........ 10.00
D5918 Ely Jakich .............. 15.50
4073 John Gradisar ........ 31.00
12145 Joseph Staudohar .. 27.00 57DD42556 Géraldine
Koprivsek............ 39.00
57	D4895 Louis Legisa .......... 28.00
57 DDI508 Helen Giovanelli .. 20.00 57 C2486 Edward Mayer ...... 31.00
15216 Mayme Vergoth .... 32.00
DD78 Ann Ahlin .............. 30.00
30767 Anton Pugel ........ 72.00
6650 Andrew Kvaternik.. 14.00
20790 John Kapovec ........ 34.00
DD757 Harry Hayes .......... 39.00
C3450 Angela Dupla ........ 40.00
59CC43432 Dorothy Horvat
Angerilli ............ 30.U0
59 C2228 John Steblay .......... 36.00
65 DD306 Mary Androjna ...... 30.00
65DD42983 Frank Barbaric .... 16.00
65 20407 Anton Cvelbar ...... 28.00
65 10771 Frank First ............ 12.00
65 12885 Anna Hudokhn .— 28.UU 65 13289 Joseph Hudoklin .. 28.00
65 F F42960 John Kiel .............. 2200
65 8796 George Kotze ........ 30.00
24776 Frank Luksich ----- 3.00
7411 Anna Pechauer ...... 10.00
9803 Anna Trunkle ........ 10.00
C3800 Anton Palcher ...... 31.00
72CC42074 Angela Grahek ...... 900
72 D45 Joseph Novak ........ 17.UO
72 FF44302 Arthur Van Kirk.... 12.00
75 28975 Anton Horzen ...... 24.00
86 4050 Katherine Jelovsek 36.00 86 DD310 Louise Hautala .... 30.00 86 9486 Katherine Anzelc.. 35.00 86DD41519 Madeline Pivic ...... 37.00
Dr.	Cert. ,
št.	št. Ime Svota
98	10027 John Kamnikar .... 11.00
98 74 Benedik Birsa ...... 12*63
98	4812 Josephine Majnaric 20.00
98 31202 Joseph Snedic ........ 7.00
101	35308 Jennie Tomazic .... 30.00
101 D1146 Mayme Wack ........ 28.00
101	CC355 Pauline Strong .... 35.00
101 3034 Mary Janear ........ 40.00
101 10478 John Juha .............. 9.66
101 C176 Jacob Logar .......... 16.00
101	C570 Frank Losiewicz .... 42.00
103 8798 Frank Plautz ........ 36.00
103 24735 John Kastelic ........ 16.50
103 D5092 Anton Kastelic ...... 12.00
108	D2302 Frances Smrekar .. 30.00
108 , 6058 Louise Duea .......... 9.00
108 3114 Mary Flajnik ........ 6.33
108 D2519 Theresa Seno ........ 9.50
108 1332 Antonia Struna ...... 16.00
108
12273 Anna Smrekar ...... 8.50
108 FF44057 Louise „ Peppsrd .... 30.00
108	12273 Anna Smrekar ...... 5.50
109	4029 George Grubich .... 28.00 . ~. 7 . . " , . , 112 30557 Peter Tkalcich ...... 32.00, slati meni in jaz bi potem preskrbela, da bi se objavilo v tej
je bil ustanovljen novi urad pod imenom Urad mladinske in ženske aktivnosti KSKJ in kot načelnica v tem uradu je bila izvoljena Mrs. Jean Težak. Kot prvo namestnico tega urada je Mrs. Težak imenovala mene, zatorej si dovoljujem s temi vrsticami prihajati pred mladino in žene naSe KSKJ s sledečim:
šNajprej bi rada pozdravila vse naše ženske ali članice KSKJ, brez katerih bi ne bila naša organizacija tako močna kakor je danes in kakor bo tudi za naprej. Vem da izmed vas so organizatorice in voditeljice, katere peljete svoja različna društva naprej in spodbujate druge članice v tem oziru. Seveda meni ni znano v vsakem slučaju, kdo ima to delo v rokah ali kdo vodi te članice pri vašem društvu. Zatorej bi vas rada prosila, da nam naznanite o tem in to na sledeči način:
Pričenši z današnjo izdajo Glasila bomo z vašo pomočjo imeli posebni kotiček pod imenom "Naš kotiček." Urad mladinske in ženske aktivnosti KSKJ." Informacija, katera nas bo zanimala je:
Ime voditeljice članic vašega društva (številka, ime in naselbina) ; kakšne zabave imate med seboj, dali imate skupine, ki šivajo, karta j o, kegljajo itd? Kaj pa z mladinskim oddelkom? Kakšno zabavo imate za nje? Kaj se vam zdi je najboljša zabava med vašimi članicami in s katero zabavo in ak-tivnostno se največ pomaga in spodbuja zanimanje za KSKJ? Različne druge aktivnosti, katere imate pri vašem društvu, katere zanimajo članice in mladino?
To iAfdMhafcijo izvolite po-
ročilu in bomo po najboljši moči vam dale pravilen odgovor.
Prav rada bi slišala od vas, članice, kaj mislite o tem "Kotičku" in upam, da mi boste šle na roke in takoj poslale zaže-ljeno informacijo. Delegatinje zadnje konvencije vedo, kaj je bil namen organizirati ta novi urad in vam lahko raztolmači-jo pri vaših sejah.
Da bo ta novi urad imel uspeh, je ležeče na vas vseh članicah. Načelnica urada inma-mestnica ne morejo nič napraviti brez vaše pomoči. Torej
mogoče, da bomo lahko takoj pričeli s priobčevanjem gradiva v našem "Kotičku" v Glasilu.
Ko bomo enkrat vedeli, kaj se dela pri vaših društvih itd., bo naša načelnica lahko izbrala zastopnice v različnih okrajih, katere bodo delale izmed vas članic in pomagale vpeljati različne ideje in programe v vaši naselbini.
Torej prosim, ne odlašajte, ampak takoj pišite v ta "Naš kotiček."
S sosestrskim pozdravom,
Frances Lokar,
prva namestnica tega urada, 4908 Hatfield St.
Pittsburgh, Pa.
upam, da bo vam ugajala moja ideja in da boste poslali zaže-ljeno informacijo kakor hitro
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET
(Slovenian American National Council)
3935 W. 26th Street, Chicago, IU.
IZVRSEVALNI ODBOR Predsednik: Etbin Kristan, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
I.	podpredsednica: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis.
II.	podpredsdnik: Janko N. Rogelj, 6208 Shade Ave., Cleveland, O. Pomožni tajnik in zapisnikar: Mirko G. Kuhel, 2657 S. Lawndale Ave..
Chicago, m.
Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joiiet, IU. Odborniki: Vincent Cainkar, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. Leo Jurjovec. 1904 W. Carmak Rd., Chicago, IU. Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland. O. Rt. Rev. John J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. Rev. Aleksander Urankar, Bok 608, Lemont, IU. Frank Zaitz, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. OSREDNJI ODBOR
Podružnica KL 38. Cleveland. O.—Tajnica Jennie Kotelj, 687 K 156th St., Cleveland. O.—Redno prispevajoče društvo št. 8 SDZ.
Podružnica it 33. Bridgeport O — Predsednik Joseph Snoy. tajnik in blagajnik John VItea, Box 848, Barton, I O.: zapisniksrica Karolina Stefanlch. —Iz društev št. 4, 13, 258, 333, 407, 562, 640 SNPJ. it. 23. it. 123 KSKJ. druitvo št. 155 ABZ, Blaine. O.
Podružnica it. 34, Presto, Pa.—Predsednik Valentin Leskovec. tajnik in blagajnik Prank Primožič, Box 18. Presto. Pa.—Iz društev št. 21 KSKJ. it. 166 SNPJ in Izobraževalnega kluba.
Podružnica it. 35. Gary. Ind.—Tajnik S. Heincl. 3855 Connecticut St., Gary, Ind—Letno prispevajoče druitvo it. 271 8NPJ.
Podružnica it. 36. Waukeffan-North Chicago. HL—Predsednik Dr. Andrew Furlan. tajnik Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, El.; blagajnik Math Jereb,, zapisnikar Prank Ogrin.—Iz slovenskih društev v Waukeganu in North Chicagu.
Podružnica it. 37. Joiiet. DL—Predsednik Joseph Zalar, tajnik Louis Železnikar, 351 N. ChiCago St., Joiiet, 111.: blagajničarka Josephine Erjavec. —Iz vseh slovenskih društev v naselbini.
Podružnica it. 38, Acmetanae, Pa.—
Predsednik Anton Klemenčič, tajnik i in blagajnik Prank Gruden, Box 102. Russelton, Pa.; zapisnikar Jacob Pom-; pe,—Iz društev št. 365, 472, 586 SNPJ. j (t. 203 ABZ in Gospodinjskega kluba.
Podružnica it. 39, Cleveland. O.— , Predsednik Leo Kushlan. tajnik John j Sušnik, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.; blagajnik Matt Lučič. zapisnikar Milan Medvešek,—Iz društev, zborujo-čih v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
Podružnica št. 40. Kemmerer, Wyo.— Predsednik Konstantin Podlesnik, tajnik Anton Tratnik, Box 161. Dlamond-ville, Wyo.; blagajnik John Kržišnik.— Iz društev št. 267 SNPJ in št. 94 KSKJ.
Podružnica it. 41. Fontana. Calif — Predsednik Mike Mizuri, tajnik in bla-: gajnik Anton Blatnick, R. 2, Box 679.
Frank Aleah, 2124 S. Pulaski Rd., Chicago, IU.; Uršula Ambroži*, 418 Pierce St.,
Eveleth. Minn.; Dr. F. J. Arch, 615 Chestnut St., N. S.. Pittsburgh, Pa.; Mary I f0"1"^0?11'-;	, n Ho"
G. Balint, R. 1, Box 656, Enumclaw, Wash.; Charles Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, O.; Geo. J. Brince, Box 739 Eveleth, Minn.; Rev. Matija J. Butala, 416 N. Chichago St., Joiiet, 111.; Joseph F. Durn, 15605 Waterloo Rd., Cleveland, O.; Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joiiet, IU.; John Ermenc, 2954 So. Logan Ave., Milwaukee, Wis.; John Germ, 817 E. "C" St., Pueblo, Colo.; Rev. Albin Gnidovec, 633 Bridger Ave., Rock Springs, Wyo.; John Gornik, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland. O.; Mary Jure a, 13708 Trumbull Ave.. Highland Park, Mich.; Rev. Matija Kebe. 223—57th St., Pittsburgh, Pa.; Katarina Krainz, 17838 Hawthorne Ave., Detroit,'Mich.; Anna Krasna, 216 W. 18th St., New York, N. Y.; Frank J. Lokar, 1352 Hawthorne St.. Pittsburgh, Pa.; Anton Mcljač, 7820 Union Ave., Cleveland, O.; Johana V. Mervar. 7801 Wade Park Ave.. Clevland, O.; Frank Okoren. 4759 Pearl St.. Denver, Colo.; Math Petrovich, 253 E. 151st St., Cleveland, O.; Mary E. Polutnik, 1711 E. 30th St., Lorain, O.; Joseph Ponikvar. 1030 E. 71st St.. Cleveland, O.; Mary Predpvich, 2300 Yew St., Butte, Mont.; Frank Puner, 2107 S. 65th St., Milwaukee. Wis.; Rose Radcvich, 108 Rice St, Pueblo Colo.; Anton Shular, Box 27, Arma, Kans.; John Terčelj, Box 275, Strabane, Pa.; Frank Velikan, 937 N. Ketcham St., Indianapolis, Ind.; Andrew Vidrich, 706 Forest Ave., Johnstown. Pa.; Rev. Vital Vodušek. 245 Linden Ave.. San Francisco. Cal.; Frank Wcdic. 301 Lime St, Joiiet, 111.; Josie Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave.,
čevar,—Iz društva št. 723 SNPJ
Podružnica št42. Uackett, Pa.— Predsednik Louis Slanovlc, tajnik Louis Lajevlc, R. D. 1, Venetia, Pa.; blagajnik Stanley Lajevic—Iz društva št. 90 SNPJ.
Podružnica št 43. Pueblo, Colo.— Tajnik John Germ. 817 E. "C" St., Pueblo, Colo.—Prispe vaj oče društvo št. 7 KSKJ.
Podružnica št. 44. Traunik, Mich.— Predsednik Frank Debelak, tajnik Frank Praznik, RFD, Trenary, Mich.; blagajnik in zapisnikar Joe Knaus.—Iz društva št. 387 SNPJ.
Podružnica št. 45. Sheboygan. Wis.— Predsednik Anton Debevc, tajnik in blagajnik Frank Remshak, R. 3—26th and Superior Ave., Sheboygan, Wis.; zapisnikar Martin Žitnik.—Iz društva št. 4 J. P. Z. Sloga.
Podružnica št. 46. Brooklyn. N. Y.— Predsednica Agnes Mikoley; tajnica
56
56
57
59 59 59 59 59 59 59
112DD42171 Joseph Robich Jr... 62.00 112 8901 Johanna Glinshek.. 9.33 112 D3627 John J. Rom, Jr..... 46.00
112	32943 Frank Deyak ........ 28.00
113	C2247 Magdalena
Znidarsich ............30.00
113DD42267 George Putnik ...... 33.00
113 D3020 Matilda Babish ...... 11.00
113 2639 Frank Tanko .......... 9.66
113 17880 Joseph Marolt ........ 12.00
131 D3991 Frank Modetz ........ 18.00
131 21675 John Vlajnich ...... 21.00
131	15816 Joseph Silc ............ 14.00
132	5491 Johanna Oplotnik.. 28.00
133	C3470 Mary Ulasich ........-19.00
134	D5251 Anna Bacar ............ 33.00
134	D4948 Mary Wassel ........ 35.00
135	3937 John Peryon .......... 21.00
135 1540 Frank Rogina ........ 13.50
135 28778 Albert. Cyril
Wallis .................. 60.00
139 34330 Mary Retzel .
Sellett ................ 30.00
139DD42040 Cath. ChmielewSki 24.00
139 4830 Theresa Besal ........ 28.00
152 34619 Catherine Mazar
Bukaty ................ 14.26
152	17329 Margaret Stampar
Evanatz .............. 30.00
153	D4977 John Bevec ............ 23.00
153 23022 Frank Krall .......... 32.00
153 2650 Mary Sketel
Molinaro ............ 60.00
153 D3959 John Gasper ........ 30.00
156 DDI 104 Mary Tegg ............ 30.00
156CC41251 Rose Vessel ............ 30.00
156 7830 Emma Pakiz ........21.00
156 6288 Johana Marolt ...... 20.00
156 CC238 Mary Brancich ...... 40.00
156 16726 Mary Pechovnik .... 28.00 160 1673f Katie Kaska .......... 29.00
160	9429 Gertrude Zagar .... 18.00
161	25017 Mike Zalokar ........ 14.00
161 D1812 Mary Cvek Moren.. 30.00 161 D2360 Edward Semeja .... 9.33
161	26497 Frank Ulcar .......... 58.00
162	9386 Helen Gobec .......... 12.13
162 8305 Josephine
Chrtalich ............ 12.13
11758 Rose Suhadolc ...... 20.00
12497 Mary Vidmar ........ 20.00
~ 15706 Justine Sintic ........ 10.00
8182 Mary Pustotnik .... 21.42
posebni koloni Glasila po vrsti j	¿^"¿jnS^
vse, kar bi prejela. Ali pa če se Menton, 1205 Pallister, Detroit, Mich.;
vam 7di holišp nošliite stvar blagajnik Charles Gaber, zapisnikar vam zai Doijse, posijue stvar ^^ Jurc& st_lz yseh slovenskih
naravnost našemu uredniku
Glasila in ga bomo prosile, da
on priobči vašo informacijo v 'Morsi. 2032 ciifton Ave.. chicago. m.;
našem "Kotičku" po redu.
Prav gotovo bo drugim društvom ugajalo znati, kaj delate pri vašem društvu in mogoče bodo vaše ideje vpeljane v njih programu."
Ker je ta urad nov v KSKJ, je potrebno, da imamo vašo pomoč v organiziranju kakšnega programa. Če imate kakšno vprašanje o kakšni zadevi, lah-
Cleveland. O.; Agnes Zalokar, 911 Add-on Rd., Cleveland, O.; Anton Zbašnik, AFU Bldg., Ely, Minn.; Joseph Zore, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.; Ivan Zonnan, 6820 Edna Ave., Cleveland, O.; Louis Železnikar, 35 f N. Chicago Sr^daT"^ "iS^i^E
St., Joiiet, ni.	__________________	j Brooklyn 27, N. Y.; blagajnik George
Padar; zapisnikar Frank Padar.—Iz __j angleško posluj očega društva št. 580
Podrtija št. 16. Aurora. Minn.—. . a ..	„ .. f. .
_ , Ea Smolich, tajnik Charles p^^^	^iclTose SLOVENIAN-AMERICAN NATIONAL | Yerlch, Box 97. Aurora. Minn.; blaga j-COUNCIL BRANCHES nik Joseph Krasovitz,—Iz društev št.
ODBOR SLOVENSKEGA TISKA Uredniki vseh slovenskih Ustov z Združenih državah.
• • ■«.
PODRUŽNICE SANS
društev v naselbini.
Podružnica št. 2. Chicago, IU—Predsednik Louis Skrbinek, tajnik John
blagajnik John Turk, zapisnikar Frank Teropšič.—Iz društva št. 86 SNPJ in kluba "Bled."
Podružnica št 3, Pittsburgh, Pa,— Predsednik Dr. F. J. Arch, tajnik Frank Oblak, 7205 Butler St., Pittsburgh, Pa.; blagajnik Rev. Matthew Kebe, zapisnikar George Witkovich.—
Podružnica št. 4. Johnstown. Pa.— Predsednik: Martin Banich, tajnica Mary Vidmar. 301 Boyer St.. Johnstown. Pa.; blagajničarka: Mary Selan, zapisnikar Louis Stepanich.—Iz dru-
169	27787 Michael Hribar .... 43.00
169 D2736 Mary Formich ...... 31.50
169 30638 Anton Arh ............ 56.00
169 19698 John Brodnik ........ 40.00
169 D1502 Mary Penko .......... 47.50
169 30226 Mathew Marolt ...... 40.00
169 6273 John Streetar ........ 11.66
169 12698 Frances Perko ...... 36.00
170DD41554 Mary Tkalec. .......... 20.71
162 162 162 162
162CC42277 Angela Matjasic .... 17.00
65 65 69 72
86	4050 Katherine Jelovsek 35.00
86	3665 Mary Cukale .......
86	7967 Mary Leber .........
88	27721 Nick Crnkovich
88	D359 Michael Sunich .
Q3	10951 Bernard Prebil ...
93	24275 Ludwig Kordish .
94	35064 Annie Mackinen
35.00 34.00 60.00 22.00 30.00 30.00 30.00
162 162 162 162 162 162 162 164
10932 Johana Mally ........ 13.55
997 Helena Mally ........ 22.84
11990 Mary Hočevar ...... 26.42
1791 Mary Gornik ........ 20.00
17869 Jennie Lončar Bert 30.00
15653 Jennie Paik .......... 30.00
15583 Josephine Fatur .. 30.00 D2310 Angela Lautigar .... 30.00
164DD44284 William Maurin 164 CC284 Angela Kochevar
170
172
173 173 176 180 183 188
190
191 193 193 193 193
G37 Anastasia Ray ...... 30.00
43, št. 111. št. 578 SNPJ; št. 85 ABZ. št. 131. 198 KSKJ. št. 913 HBZ.
Podružnica št. 17, Uniontown, Pa.— Predsednik Joseph Prah,, tajnik Louis Dornik, 131 Elma Ave., Uniontown, Pa.; blagajnik Joseph Sintich. zapisnikar Anthony Rupar,—Iz društev št. 101. 326 SNPJ in št. 55 ABZ.
Podružnica št. 18.Sheboysan. Wis.— Predsednik Martin Jelene, tajnik Leo Milostnik. 1216 Alabama Ave., Sheboygan, Wis.; blagajnik John Spendal, zapisnikar Anton Debevec.—Iz društva št. 344 SNPJ
Podružnica št. 19, San Francisco, Cal. —Predsednik Jožef Fabian, tajnik An-dro Lekšan, 549 Rhode Island St., San Francisco, Cal.; blagajnik John Bar-tol.—Iz Slovenskega podpornega društva Kalifornija.
Podružnica št. 20, Cleveland. O.— Predsednica Ivana Zalar, tajnica Ceci-
Štva št. 3, 448 SNPJ. št. 16 ABZ. po- • Uja Brodnik 4592 w. 130th St.; Cleve
družnice št. 104 SŽZ in fare Sv. erezije
Podružnica št. 5. Rock Springs, Wyo. —Predsednik Frank Gosar. tajnik Matt Leskovec. 302 North St., Rock Springs, Wyo.; blagajnik Frank Plemel. zapisnikar Joe Gosar.—Iz vseh slovenskih društev v naselbini.
Podružnica št. 6. Ely. Minn.—Predsednik Andrew Pirtz, tajnik Frank Tomsich ml.. AFU Bldg., Ely, Minn.; blagajnik Louis Champa.—Iz društva bini.
Podružnica št. 7, LitUc FaUs. N. Y.—
land. O.; blagajničarka Josephine Bizjak.—Iz društev v West Parku in okolici.
Podružnica št. 21, Cleveland. O.—
Častni predsednik Rt. Rev. John J. Oman, predsednik Math Zupančič, tajnica Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave.. Cleveland, O.; zapisnikarica Viktorija Hočevar,—Iz društev v New-burghu.
Podružnica št. 22, Midway. Pa.—Tajnik John Just. Box 22. Midway, Pa.— Iz društva št. 89 SNPJ.
Podružnica št. 23. St. Louis. Mo.—
CC104 Louise Brancich .... 7.00 22261 Joseph Kramarich.. 30.00
14049 Frank Riegler ........ 9.33
2488 Joseph Peltz .......... 26.00
FF120 Jennie Klements .. 24.00
13543 Helen Gale .......... 34.00
25445 Frank Stefancic .... 8.00
16365 Jennie Mrsnik ...... 58.00
15852 Angeline Pirnat .... 56.00
12739 Alice Alic............... 19.00
15852 Angeline Pirnat .. 68.00 193DD32104 Antonia Stradjot.... 74.00 194 D5224 Josephine
Hostinsky .......... 30.00
194 D3576 Matilda
Staniszewski ...... 30.00
14044 lohn Pozelnik 4000 ^^n* ^^ Gregorka ta nk Podnižn.ca st. w.	Mo.-
4793 Marie Bentz ........ 12 00 Frank Oregor1?- 91D,ouÜfs	" i Predsednik August Prebil. tajnica
14793 Mane Bentz .......... i^.uo palls N y. blagajnlk p,.^ Masle - i ^^ Speck. 4658 R0Se Ave.. St.
Iz vseh štirih slovenskih društev v na- ^^ Mo. biagajnik Frank Zlatarič.— selbini.
i iz vseh slovenskih društev v naselbini. Podružnica št. 8, West Neiwton. Pa— | podružnica št. 24. Virden. IU.—Pred-Predsednik John Kotar, tajnik John 1 sednik p^nk Reven, tajnik in blagaj-
Radovich. 108 Rice St., Pueblo, Colo.; blagajnik Ludvik Joxey.—Redno prispevajoče društvo št. 21 SNPJ.
Podružnica št. 48. Cleveland, O.— Predsednik Frank Barbič, tajnica Mary Eržen. 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O.; blagajnik John Zaje, zapisnikar Jože Durn.—Iz slovenskih društev, zbo-rujočih v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Podružnica št. 49. La Salle, IU — Predsednik Leo Zevnik, tajnik Frank Kobilsek. Garfield Ave., La Salle, IU.; blagajničarka Emma Shimkus.—Iz postojanke št. 22 JPO-SS.
Podružnica št. 50. Denver, Colo.— Predsednik Anthony Jeršin, tajnik Frank Okoren, 4759 Pearl St.. Denver, Colo.; blagajnik George Pavlakovich.— Iz društev št. 21 ABZ. št. 113, 190 KSKJ. št. 1. 7, 41, ZSZ, št. 218, 645 SNPJ.
Podružnica Št. 51, Barberton, O.— Predsednik Joseph Lekšan, tajnica in zapisnikarica Frances Smrdel, P. O. Box 96. Barberton, O.; blagajničarka Jennie Okoltsh —Iz društev št. 110, 111, 243 KSKJ. št. 44 ABZ, Št. 28 SDZ, Št. 48 SNPJ, podružnica št. 6 SŽZ, Slovensko samostojno društvo "Domovina."
Podružnica št. 52, Chicago, IU.— Predsednik Mirko G. Kuhel, tajnik Stanley S. Tisol, 10217 Wentworth Ave.,., Chicago, 111.; blagajnik John Vraničar, zapisnikar Edwin Oražen.— Iz društva št. 100 SNPJ.
Podružnica št 53, Johnstown, Pa.— Predsednik Frank Chuchek: tajnica Pauline Sakšek, 718 Forest Ave.. Johnstown, Pa.; blagajnik John Polantz.—Iz sedmih slovenskih društev.
Podružnica it. 54. Chicago, IU.— Predsednik Jacob Brljavec, tajnica Mary Slobodnik, 9635 Ave. "M," Chicago. 111.; blagajničarka Mary Brljavec.—Redno prispevajoče društvo št.
Kobe. R. 1. Box 117. West Newton, Pa.; 1 ^ pra^ Hersich. R. R. 1. Emmerson ¡49° SNPJ. blagajnik John Šink,—Iz društva št. G4 ! st virden, 111.; zapisnikarica Mary ~
20.00 16.00 30.00 14.00
208
213
214 217
219 219 219 219
164	8094 Josephine Janezich 10.00
164	13475 Cecelia Maurin ....30.00
165	17135 Mary Podlesnik .... 7.00 165	DD1479 Matilda Morouse.... 42.00
165	11073 Mary Fierst .........
165	3634 Rose Bizjak .......
165	35446 Vera Wyrobeck .
166	9442 Matilda Niksich .
166	22720 Nick Grahovac ...... 14.00
166	CC520 Mary Vukobratich.. 10.001 224
168	DDI444 John Skraban ........ 32.00 . 225
169	C1842 Christine Salmick.. 30.001 236 169	C2040 Victoria Chinchar.. 30.00 236
169	C2579 Mary Svrga ............ 3000
169CC44006 Joseph Hrvatin ...... 10.00
169	14557 Jennie Ferrante .... 25.00
169	D3690 Mary Jeram .......... 6.00
169	30788 John Trcek ............ 29 00
169	CI890 Frances Tomsich .. 15.00
169	11506 Josephine Slapnik.. 34.00
194 F82 Mary Curnarski .... 30.00 197 16994 Bertha Slamnik .... 54.00
197 32421 Anton Trobec ........ 10.00
197 26629 Alex Bernik ...!...... 16.00
202 13344 Rose Prijanovich .. 20.00
14 00 207 C3796 Jennie Shimko ...... 30.00
37.00 208 DD522 Katherine Butala .. 6.00
D5753 Mary Panjan ........ 17.00
27884 Frank Popish ........ 9.00
D3816 Frank Koncan ...... 26.00
D4863 Rose Usnick
Denison .............. 30.00
D2702 James Luzar .......... 10.00
D6076 Frances Kosten .... 28.00
D3270 Jakob Mantz ........ 32.00
16681 Sophie Sturm ........ 20.00
15399 Mary Smolko ........ 28.00
15522 Mary Yurkas ........ 28.55
35666 Mary Lesjak .......... 36.00
21531 John Kolbezen ...... 20.00
237CC42691 Arthur Gorecki ...... 5.00
241 18591 John Petrasic ........ 60.00
243 FF41794 Angeline Kondik .. 30.00 250 8648 Josephine Gorenc.. 7.00
Skupai ................................S6.309.00
JOSIP ZALAR, gL tajnik.
SNPJ
Podružnica št. 9. Willock. Pa.—Predsednik Joseph Fortuna, tajnik John Dolence. Box 73, Willock, Pa.; blagajnik Jacob Šifler, zapisnikar Frank Se-day —Iz društva št. 36 SNPJ.
Podružnica št. 10. Canton. O—Predsednik Frank G una, tajnik Blaž Oder, 601 Broyn Ave. N. W., Canton, O.; blagajnik Joseph Lapajna.—Iz društva št. 315 SNPJ.
Podružnica it 11, Ambridge. Pa.— Predsednik Joseph Tekstar, tajnik Anton Ziberna, 205 Locust St., Ambridge, Pa.; blagajnica Mary Rosenbergar,—Iz društva št 33 SNPJ.
Podružnica it 12, West Aliquippa, Pa.
Kovačič.—Iz društva št 74 SNPJ.
Podružnica, št. 25. Chicago, I1L—
Predsednik Donald J. Lotrich, tajnik in blagajnik Frank Alesh. 2124 S. Pu-laski Rd.. Chicago, IU.;— Iz Federacije SNPJ.
Podružnica št 26, Salem, O—Predsednik Frank Križaj, tajnik in blagajnik Frank Koran. R. D. 1. Benton Route. Salem. O.; zapisnikarica Frances Mihevc.—Iz društva št. 476 SNPJ.
Podružnica št 27, Arcadia. Kans.— Predsednik John Kunstel, tajnik John Shular. R. 1, Arcadia. Kans.; blagajnik Frank Dclinar,—Iz društva št. 206 SNPJ.
Podružnica št. 28. Conemaugh, Pa.—
—Predsednik Frank Strubelj, tajnik in j predsednik Joseph Türk, tajnica Mary blagajnik Bartol Yerant, 115% Beaver 1 zabrič, Conemaugh. Pa.; blagajničarka
Ave., West Aliquippa, Pa.—Iz društva št. 122 SNPJ.
Podružnica it. 13. NUes. O—Tajnik John Vrečar, 318 Baldwin Ave., NUes, O—Iz društva št. 481 SNPJ.
Podružnica št. 14. Buhl. Mina.— Predsednik Max Martz, tajnik George Pavlch. Box 536. Buhl. Minn.; blagajničarka Frances Kovachich.—Iz društva St. 314 SNPJ.
Podružnica it. 15, Springfield, IU.— Predsednik Louis Aidich, tajnik John Goršek st.. 4!4 W. Hay St.. Springfield, IU.. blagajnik Joseph Ovca, zapisnikar John Goršek ml.—Iz društva št. 47 SNPJ.
in zapisnikarica Albina Mrak.—Iz društev v naselbini.
Podružnica št 29. Fredericktown. Pa.
—Predsednik Max Magayna. tajnik Anton Skvarch, Box 391. Westaburg, Pa.; blagajnik John Ojsteršek—Iz društva št. 288 SNPJ.
Podružnica št. 30, Sharon. Pa.— Predsednik Joe Paulinich tajnik Frank Okom. 937 Stambough Ave., Sharon, Pa • blagajnik Anton Valentinčič.—Iz društev št. 31. 262. 755 SNPJ. kluba Slovenskega doma in Gospodinjskega kluba Slovenskega doma.
Podružnica št 31, Pueblg. Colo.— Predsednica Frances Raspet. 305 Spring
Podružnica št 55. Canonsbnr*:-.Strabane, Pa.—Predsednik John Ter čel j. tajnik Martin Žagar, 11 Strabane Ave., Canonsburg. Pa.; blagajničarka Mary Tomšič, zapisnikarica Frances Msho-rič.—Iz društev v tamošnji okolici.
Podružnica št. 56. Milwauško okrožje. —Predsedniki Frank Puncer, tajnica Mary Musich. 1917 S. 72nd St.. West AlUs, Wis.; blagajničarka Josephine Schlosser, zapisnikarica Kristina Pod-javoršek—Iz 16 društev In dveh federacij.
Podružnica št 57, L'Anse, Mich.— Predsednik Paul Schaltz st., tajnik Albin Testen, Box 64, L'Anse, Mich.; blagajnik Matt Murv in—Iz društva št. 753 SNPJ.
Podružnica it 58. Center, Pa.—Predsednik Anton Eržen; tajnik Frank Shifrar, R. No. 1. Box 495. Turtle Creek, Pa.; blagajnik Paul Kokal.
Pcdrožnica št 59. Brooklyn, N- Y.— Predsednik Mihael Pirnat; tajnik Ivan Rucigav. 60-43 Putnam Ave, Brooklyn, N. Y.; blagajnik Ignac Zaje,—Iz slovenskega pevskega društva "Slovana."
Pcdiužnica št 60. Chicago, lil.— Predsednik Anton Krapenc; tajnik Jchn Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd.. Chicago. 111.; blagajnik Leo Jurjovec,— Iz postojanke št: 8 JPO. SS. <
P rdi ui nie a št. 61, Indianapolis. Ind. —Ttajnik Luka Česnik, 602 N. Alton Ave. Indianapolis, Ind.—Iz društva št. 166 ABZ.
it 62, Crivitx. Wis.— Predsednik Frank Bizjak; tajnica Justina Delach, Star Route. Crivitz, Wis.; blagajničarka Johana Samsa.—Iz društva it. 537 SNPJ.
Podružnica it 63. Brooklyn, N. Y.— Predsednik Ludvik Muc; tajnik Marko Peshel, 1711 Gates Ave., Brooklyn 27, N. Y.; blagajnik Prank Padar; zapisnikar Lovrenc GiovaneUi.—Iz Slovenskega delavskega podpornega društva.
Podružnica it 64, Eveleth. Minn.— Predsednik John Pouchnik; tajnik Joseph Orehek, Eveleth, Minn.; blagajnik Louis Lesar.—Iz kluba it. 1 Ameriške jugoslovanske zveze.
Podružnica it 65, Worcester, N. Y. —Predsednik Anton Habinec; tajnik Peter Rode, R. D. No. 2, Worcester, N. Y.; blagajnik Jim Milavec,—Iz društva št. 393 SNPJ.
PcA-užnlca it 66. Library. Pa.— Predsednik Jacob*Dolence; tajnik Nick Triller, Box 25. Library. Pa.; blagajnik Frank Strmljan.—Iz društva it. 386 SNPJ, Izobraževalnega in zabavnega doma, pa nemškega društva it. 34 W. B. U.
Podružnica it. 67, Los Angeles, Cat
—Predsednik Jacob Stonich ; tajnik Frank Novak, 3524 Atlantic St., Los Angeles 23. Cal.; finančni tajnik Joe Vessel, blagajnik Frank Zagorc.—Iz društev št .164, 615. 743 SNPJ.
Podružnica št. 68. Sheboygan, Wis.— Predsednica Anna Za veri; tajnica Kristina Rupnik, 526 S. 13th St.. Sheboygan, Wis.; blagajničarka Margaret Fischer.—Iz uodružnice št. 1 SŽZ.
Podružnica št 70. Cleveland. O.— Predsednica Mary Peterlin; tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Cleveland 3, O.; blagajničarka Dorothy Sterniša—Iz podružnice št. 25 SŽ2.
Podružnica št 71. Fairport Harbor. O.—Predsednica Jennie Zalek; tajnica Josephine Bajtz, 510 Prospect Ave., Fairport Harbor, O.; blagajničarka Mollie Južna.—Iz podružnice št. 68 SŽZ.
Podružnica št. 72, Oglesby. IU,—
Predsednica Josephine Livek; tajnica Mary Meglich. 224 E. 2nd St, Oglesby, IU.; blagajničarka Frances Kozel.—Iz podružnice št. 89 SŽZ.
PcdJužnica št 73. Hermink», Pa.— Predsednik Mike Stern; tajnik Anton Zornik. P. O. Box 202, Herminie, Pa.; blagajnik Frank Garcar—Iz društva št. 87 SNPJ.
Pcdružniea št 74. Sheboygan, Wis. —Predsednica Mary Fale; tajnica Anna Modic, 1709 E 10th St., Sheboygan, Wis.; blagajničarka Johana Mo-har; zapisnikarica Frances Milostnik. — Iz Ameriškega-slovenskega združenja.
Podružnica št 75, Pueblo. Colo.—
Tajnik Joseph Spillar, 313 Clark St., Pueblo. Colo.—Redno prispevajoče društvo št. 3 ZSZ.
Podružnica, št. 76. Pueblo. Co.—
Predsednik John G. Peterlin; tajnik Frank Rupar. 1102 Santa Fe Ave., Pueblo. Colo.; blagajnik John Erjavec. Redno prispevajoče društvo št 42 ABZ.
Amerika, Anglija in Rusija so zdaj priznale svobodno Francijo
Washington.—Skoro istočasno so vlade Zed. držav, Velike Britanije, Rusije in Kanade priznale "'francoski odbor za narodno svobodo" v Alžrru. Toda dočim je Rusija dala odboru polno priznanje kot zastopniku interesov francoske republike, so ga Amerika, Anglija in Kanada priznale le kot varuha za francosko ozemlje preko morja.
Bivši ruski poslanik v Franciji, Aleksander Bogomolov, je že na potu v Alžir, kjer bo kot pol-nomočni ambasador pri tem francoskem odboru. Zed. države in Anglija bodo imele pa pri njem samo specielne zastopnike.
Vladi Zed. držav in Velike Britanije sta izjavili, da priznata odbor svobodne Francije, kateremu stojita na čelu generala de Gaulle in Giraud, samo za toliko časa, da bo zopet osvobojena Francija, nakar si bo francoski narod lahko izbral vlado, kakršno si bo hotel.
VOJNl TAJNIK HVALI NASE BOJEVNIKE V SICILIJI
Začetkom avgusta se je v Washington vrnil vojni tajnik Stimson s svojega 13,500 milj dolgega potovanja, ko je obiskal našo ameriško armado v Severni Afriki in na Britskih otokih. Stimson je izrazil posebno priznanje našim ameriškim vojakom in mornarjem v Siciliji, ker so se tako hrabro držali.
Povodom napada na Sicilijo je bilo do 22. julija samo 501 naših vojakov ubitih, 3,870 ranjenih in 2,370 pogrešanih. Naravno, da je imelo pri tem osišče veliko večje izgube. V tem napadu je bilo samo italijanskih vojnih ujetnikov nad 100,000 zajetih.
-o-
S" i
, BAJTARJI
Spisal JAN PLESTENJAK
"Tovarna nas bo ubila, k^r mal proti domu. Spotoma mu bo ubila nas gruntarski rod. ni dalo srce, da bi ne pogledal, Kdo pa še hoče ostati na grun-jkako je z Rezo. tu? Grunt hoče celega in vsega Jaka si je nabral že lepih de-človeka. Za grunt je še poletni | narcev. Varčen je bil in doma dan prekratek. Štirinajst ur,; jih je podprl. Tisto zimo je to je za kmeta nekaj vsakda- Rekarica še najlaže rinila 'skozi njega. V tovarni pa odbiješ! skrbi, da niso opletale le tur-osem ur, se prebblečeš in si go- ščičnega soka. Se kruha jim ni
spod. Le poglej jih gruntarske sinove, kakšni gospodje so! Ali
primanjkovalo. Nekaj je stisnil Jože in nekaj primaknil Ja-
misliš, da pogledajo kdaj vjka. Zlasti na nedelje je bilo pri hlev, odkar so povohali tovar-i Rekarjevih kar ohcetno. ne? Kaj še! Matere že kuhati) Bila je prav posebno lepa ne-ne znajo več zanje in obleko delja. Sončne jase so se že
jim krojijo mestni krojači. Gruntarji pa doma dušo izdi-havajo, drago plačujejo posle, pa jih še dobiti ne morejo; njive so neoplete, košenine neiz-trebljene, živina mršava. Grunt hoče močnih in trmastih rok. Tako je, Jaka!"
sprostile snega in kar živo zelenje je kljuvalo iz tal. Teloha in res j a je bilo že na izbiro, vrbovje ob Hrastnici je že tudi ponujalo svoje popje, čeprav je bila cvetna nedelja še precej daleč. Jaka si je zataknil teloh • za klobuk in jo sekal po grapi
Kopač je težko dihal in se v globel. razgledoval po dolini. Prav v V Hrafctnici se je pasla še podnožju hriba se je rdečila megla, medtem ko se je na gre-nova tovarna, visok dimnik je benih Sv. Ožbolta, Sv. Andreja, puhal črne oblake pod čisto ne-¡Sv. Mohorja in Fortunata vse bo in daleč zadaj, na koncu str- kopalo v deviškem soncu. Bajte njenih hiš, njiv in gozdiču se je ob potoku so bile ovite z ivjem, valilo iz deset, dvajset dimni- skozi ledeno rožnata okna ni kov. "Štiri tisoč jih dela tam,".moglo predreti oko in kadar je je pokazal tja Kopač, "bajtar , kdo stopil iz bajte, so vrata za-in gruntarski! In vse to je po- škripala in so se podbojih utr-begnilo z gruntov! Še nekaj gale ledene sveče, let in očanci bomo čepeli za "Dobro jutro, Jaka!" ga je pečjo, na glavo nam bo pa te- pozdravil Fulježev Blaž, fant klo."	Jakovih let, pa pritlikave rasti
Bolela ga je razsipnost in lin s čudno nabreklimi ustnica-prevzetnost gruntarskih sinov,'mi, ki so mu dajale izraz topo-ki so postali tovarniški, kmeti-1 glavega človeka. Ko je kora-ški pa ostali le še toliko, koli-1 kal. V družbo, je rad zahajal, kor jim je grunt trenutno kori-; pa so se ga otepali kot podrep-stil.	ne muhe. Fufljažu to še za j so se vzlic vsemu oholo in to
Jaka se je bal, da bi se Ko-! mar ni bilo, našel je že kako! posebno častniki, ki so delali paču ne zameril: "Hud je, ker luknjo pri mizi, da je prismolil
nežev Jaka.
"Koga naj bi se pa bal, Jaka, zaslužil si ga, še Kopač sam, ki ne hvali rad, je rekel, da ni mogel najti boljšega dTvarja," se je prilizoval Pretegnjenčev Tine, ki je^ znal dobro zmerjati, še bolje piti in ki se je zmerom rad prislinil omizju, kjer se je na vse pretege zalival. Največkrat je noč od nedelje do pon-deljka prespal v gostilniškem hlevu.
Jaka je hvala ogrela in kar prvi je odprl vrata in vstopil.
"Francka, Štefan vina!" je ukazal kar se da moško, ker so pri gosposki mizi sedeli Cene in njegovi gruntarski priganjači. Jaka je to zbodlo, mislil si pa je, le eden naj se spozabi, vse škricarske cunje jim strgam s teles.
(Dalje prihodnjič) o-
Opazovanje nemških vojnih ujetnikov
Odnekod iz Severne Afrike je poslal J. A. Moroso poročilo, ki je izredno zanimivo, ker prikazuje nacijske vojne ujetnike, kot ljudi, ki so prišli nevede in nehote pod oko opazovalca, kateri jih je hotel videti zgolj kot človeška bitja, ki se znajdejo v gotovem položaju.
Poročevalec piše, da je najprej opazoval nemške in seveda tudi italijanske ujetnike, ko so jih ameriški, kanadski in angleški vojaki preiskovali pred vkrcanjem na ladjo. Čudil se je, koliko blaga so imeli v svojih prtljagah nacijski vojaki.
(Bili^ so v resnici ponižen del enkrat ponosnega nacijskega afriškega kora, toda obnašali
mora najemati posle, mislil in molčal.
si je k njej tudi svoj stol in svoj ko-
vtis gizdalinov, čeprav so bile njih uniforme umazane od blata in prahu. Poročevalcu se je najfinejše kave in čaja, ki
metali cigarete in tudi ameriške sladkorčke. Prav maloN je bilo takih, ki so marinom salu-
tirali za dobljeno cigareto in se jim nasmejali v zahvalo.
Neki stražnik je poročevalcu povedal, da so Italijani delali medtem, ko so v Afriki čakali, da bodo odpeljani naprej. Priglasili so se za delo v mnogih slučajih prostovoljno, a ne tako nacijski vojaki—ti niso bili pri volji delati niti za plačo.
Ameriški častnik, ki je imel v oskrbi nemške vpoklicance, je dejal, da se ti precej ločijo od prostovoljcev, toda nacijska vzgoja se pozna vsem—vsi nosijo v glavi idejo, da bodo za Nemce delali in sužnjili drugi narodi. Kljub temu so ti pomilovanja vredni mladci, ki sq stari od 16 do 23 let skoro vsi škrbasti in 30 odstotkov so dejali zdravniki, ki so jih pregle dali—jih trpi na kili. Nič čudnega ni videti prav mladega brezzobega nemškega vojaka.
Ko so prišli na vrsto za vkrcanje nacijski-častniki, je imel poročevalec priliko videti, kako je povprečen nacijski častnik gizdalinski in nadut, ter sebičen. Nagib do ropanja in plenjenja je v častnikih prav tako vkoreninjen, kot v navadnih vojakih. Častniki so namreč nosili s seboj nakradeno blago iz vseh krajev Evrope, koder so plenile nacijske tolpe. Med nakradenimi predmeti je bilo najti fine kožne kremi, parfum, katerega so častniki rabili zase; vsi so imeli naropano fino spodnjo obleko in so se protivili vojakom, ki so jim jo odvzeli, ter jim pustili samo predpisano število kosov. Protivili so se tudi temu, da jih spiejo preiskovati navadni pro-staki—hoteli so, da -njih pregledujejo častniki.
Častniki so imeli s seboj za-
kajti nikomur ni bilo dovoljeno, da bi imel v posesti kako svetlo stvar, s katero bi mora a lahko dajali signale podmornicam na poti.
Dva židovska fanta iz Brook-lyna sta imela posebno mnogo zabave z nacijskimi častniki. Povedala sta namreč vsakemu, ko sta opravila ž njim, da sta Žida. Častniki so spričo tega odločno protestirali in bi ju najrajše zadušili, pa so bili seveda brezmočni.
Eden od teh dveh židovskih fantov je bil nekaj dni v nemškem vojnem ujetništvu in se je obnašal, kakor da povrača gotov neplačan dolg. Drugi je nosil odlikovanje, ker je bil ranjen v bojih v Tuniziji.
Oba fanta, kakor tudi drugi, ki so preiskovali častnike, so dejali, da so našli v njih kovče-kih polno kolajn. Pa tudi okrašeni so bili nekateri z njimi skoro tako, kakor Goering. Bili so taki, ki so jih nosili obešene okoli vratu, kakor škapulir-je. S seboj so imeli tudi razna zdravila in številne toaletne potrebščine.
V splošnem so naciji napravili na opazovalca vtis, da so, tako častniki kot vojaki, v vojni sposobni fizično in mentalno, toda pri tem pa so tudi puhlo nemčurni, nagnjeni do plenjenja in mehkužni. -o-
Mir je mogoč le z demokratično Italijo
Newyoršlq izsejjenišli list "Aufbau" prinaša v svoji številki od 6. avgusta pod gornjim naslovom interview g. Save Kosanoviča z urednikom omenjenega lista:
"Nobena narodnostna skupina ni imela toliko skušenj s fašizmom kot onih j600,000 Jugoslovanov — Hrvatov in Slovencev — ki žive v ozemlju, ki jo do leta 1919 pripadalo Av-stro-ogrski, t. j., v Istri in v Primorju," je izjavil g. Sava Kosanovič, član proti-nacistič-ne in proti-fašistične jugoslovanske vlade od 27. marca 1941, v interview ju z urednikom tega lista.
"Jugoslovani so morda oni narod, ki ima največ razlogov,
na prvi pogled zdelo skoro ne- J'e bil pripravljen za francoske verjetno, da bi se takile ljudje res mogli predati sayjpžniku kar v trumah. A vendar je bilo
tako. Opazovalec je zato sledil leženi pri plenjenju po raznih tem fizično izvrstnim nacij-1 evropskih deželah. Silno so skim specimenom, na ladjo, da' protestirali, ker so jim vse te se bolj spozna z njih duhovno j nakradene predmete pobrali, stranko ali z njih psihološkim
izarec.
Hlapec Tone pa še poslušal' "Ali greš v Loko?" je poba-ni, živel je iz dneva v dan. Naj-! r»l Jaka.
bolj mu je bilo všeč. kadar jej "Da> v Loko," je zamomljal preležal po cele dneve na peči! Jaka, ki bi bil rad: zatopljen v in gledal skozi okno, kako se na j svoje misli in rad na samem streho obešajo ledene sveče.¡našel Rezo. Delo mu ni dišalo. Kadar se je "Isto pot imava torej, Jaka. naveličal, si je mislil: "Jutri • Naju vsaj strah ne bo, ha, ha!" je še en dan!" Kopač ga ni pri- se je zarežal Fufljež in napel ganjal, ker mu je bil daljni so- debele ustnice, rodnik, plače mu pa tudi ni da- "Drv si pa natolkel, da jih ta jal bogve kako velike. "Kakor hrib še ni videl toliko," je na-ti, tako jaz," si je mislil Kopač.!govarjal Jaka, ki je še zmerom, Ker hlapec Tone ni imel kakih molčal.	j od sonCa »rjavele kože. Ne-
posebnih potreb, je bil z vsa-! "Jih bo nekaj!" je zagodel,IverJetno je bilo tudi samo mis-kim plačilom zadovoljen. ¡zdelo se mu je pa le dobro, da htl» da 80 u dečkl v Tuniziji j
Tik pod vrhom hriba so se j ga pohvalijo tudi drugi, ustavili. Tu se je Kopač raz- V Loki je že pozvanjalo. Sv.	I ^H I ^H
gledal, odmeril prostor za Jakob je nabijal s samozavest-!jo ™vno dostavo živil in po-skladnice in najprikladnejse jo farnega poglavarja in last-! trel>ščin. Na njih tega ni bilo drče za pehanje končnjakov. nika starinske cerkve, uršulin- opaziti.
vojake v letu 1936. Razni drugi živilski predmeti so jasno pričali, da so gospodje bili ude-
naziranjem.
Na ladjo so bili najprej vkr-
IŠČE SE Primož Križman, doma iz va-
cani nacijski prostovoljci. Ti. si Žverče, fara Hinje na Do-o bili lepo rejeni, ter zdrave, len j skerft. Spadal je svoječas-
no k društvu sv. Jožefa, št. 69 KSKJ v Great Falls, Mont., Za njegov naslov bi rada zve-trpeli pomanjkanje, kot! dela njegova sestra:
kdaj
ae je včasih pisalo, češ, da ima-i
Mrs. Louise Cercek,
P. O. Eden, Mont.
Medtem, ko so čakali, da se vkrcajo, so bili naciji pomešani z Itallijani in ameriški fantje so
"Kakor na fronti, vse leži" je ski zvonovi so drobili, kot bi po-' godrnjal.	'snemali korake gojenk, ki brze
"Ob strani bo drča kot nalašč po stopnicah v svetem molku in ^^H in na spodnjem obronku, na vse v črnih haljah, kapucini so |metali med čakajoče ujetnike starem kopišču, postavi sklad-; se pa skoraj prepirali, kot bi cl^arete- To je bilo zanimivo, nico. Tam boš tudi najbrže'hoteli dopovedati, da je le tam: ker Poročevalec je dejal, da je klal. Desno spodaj ob drugi prav vera doma.	| bll° Prav mal° takih' ki so se
drči je prostor za drugo sklad-! V mestu je bilo že natrpano1 hvalezn0 in z nasmehom ozrli nico, prav na koncu drče pa za ljudstva. Ob zgornjih trgovi- pr°_V__do^osr^nim^ amerišk|m tretjo. Pretrgati se ni treba, j nah na širokem trgu so se zbi-po pameti delajta," je ukazo- rali ravanski gruntarji in grun-val Kopač in se razgledoval po,tarski fantje, ob spodnjih pa prostranem hribu, češ, za nekaj ; hribovci.
marinom in vojakom, ki so jim
L 0 G E
v tej posojilnici
zavarovane do 15,000.00 po Fédéral Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo oaebne ln društvene vloge.
LIBERALNE OBRESTI
St. Clair Saviirgs & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue - HEnd, 6570 CLEVELAND 3. OHIO
Naroäte si dnevnik!
V	Clevelandu izhaja že nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni na
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta -$2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.	\
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
dni imata dovolj, potem vama pa odkažem znova. Mladebuti-ce takih stvari ne obdrže rade.
Počasi je oddrsal v globel, Jaka in Tone sta začela z delom. Sekiri sta peli, da je odmevalo. Kadar je udaril Jaka, je zahreščalo, ker je vselej odbil debelo vejo ali razpolovil vrhač. Tonetu pa je sekira pela tanko, kot bi otrok udarjal z njo. Jajca se je pogrel, toda utrujenosti ni čutil. Misel na Rezo, ki jo bo ob tednu spet videl, ga je krepila.
IX.
Jaka je sekal, klal, žagal in zlagal skladnice, ki so zvedavo gledale v dolino, kot bi si izbirale bodočega gospodarja. Iz obraslega hriba se je razgalila goličava.
Vsaka sobota je bila za Jaka praznik zase. Pozno zvečer se je poslovil od Kopačevih in ro-
jaka, ki je imel opravka "Pod nunami," je moral mimo ravanskih gruntarjev in grun-: tarskih sinov. Opazil je tudi! piteklatskega Ceneta, ki se je' šopiril med svojimi prijatelji j in priliznjenci. Črno suknjo je imel, kakršne niti nadučitelj nima, lakaste čevlje in usnjate rokavice. Seveda ne na obeh rokah, to bi ne bilo gosposko.
Jaka se še zmenil ni za Cene-tove izzivajoče poglede, zaradi drugih mu je bilo in jih je pozdravil :
"Bog daj, dober dan!" • "iiog daj, Jaka!" so mu odgovorili, le Cene se je delal, kot da je preslišal Jakov pozdrav.
Po maši je našel Jaka nekaj hribovskih fantov in čeprav Jaku ni bilo po volji, so zavili k "Maževcu."
"Radi krožnika juhe te ne bo vrag vzel," ga je pritegnil Stis-
tiže Garden
Encyclopedia
1.400 STRANI — 750 SLIK
vključno 250 FOTOGRAFU
NAPISALi najboljši ameriški vrtnarski vesčaki in izdal E. L. D. SEYMOUB, B. S. A.
tSm sama knjiga, Id vam nudi vsebino cele vrst» vrtnarskih knjig. Ta knjiga Je bolj popolna, nalsirfna, bolj razumljiv» in bolj uporabljiva, kot kaierakeU druga vrtnarska knjiga.
fodlU s» boste in veseU boste, ko boste videli, kako natančno vat (THE GARDEN ENCYCLOPEDIA pouči o vsaki najmanjši podrob-1 v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako da prav ali, kar je aanimlvo ia potrebno m vrt. Kar je
%
Cena same
'v knjigi. J» bilo vas Aitao preiakuteno, tako da je vse popolno, ja-
s natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga_j
praktična, priljudna in lahko razumljiva., Preiskuaite J» kar najbolj natančnostmi. Prepričali se bosta, da ftoUfe vrtnar-■i kot Je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA.
NABOClTB PRI
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street,	New York, N.Y.
Cena te knjige je sedaj samo $3.50 ^

NAROČITE IN ČITAJTE
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
"Novi Svet"
★ * *
Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne ¿>ila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3.
Naročnino sprejema:
"NOVI SVET"
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.
da črti italijanski fašizem," pravi Kosanovič. "Italijani so na spornem ozemlju zaprli ne le vse jugoslovanske šole in ukinili vse jugoslovansko časopisje, temveč so celo poitali-jančili imena mest in ljudi. Da, celo na grobovih so izbrisali čimveč mogoče jugoslovanskih napisov in jih zamenjali z italijanskimi. Ni torej čudno, da je v tem delu Italije nastal mnogo močnejši odpor proti fašizmu nego drugje."
Dne 6. aprila 1941 so Nemci in Italijani napadli Jugoslavijo ter jo deloma okupirali, deloma pa izročili jugoslovanskemu kvizlingu, da jo prevzame kot nekakšen "fuehrer," češ da je "neodvisna" vazalska država.
"Preokret v Italiji bo izzval med Jugoslovani podvojen odpor proti Italijanom in Nemcem. Če pride zdaj do zloma Italije, bodo vsi Jugoslovani, razven onih par kvizlingov, ki žive od plače nacizma in fašizma stezali svoje roke k zaveznikom. Toda le ako postane Italija prava demokracija, se bomo brez težav sporazumeli glede spornega terena. Kot vsi iskreni demokrati, se tudi jaz bojim kompromisov . . .
Kosanovič smatra, da je "skupnost odpora" najmočnejše orožje proti nacizmu in fašizmu. "Ta odpor mora biti v isti meri naperjen proti nacizmu in fašizmu kot proti kviz-lingom."	(J.I.C.)
ZABAVNI KOTIČEK
ITALIJANSKA (KORAJŽA TRAGIKOMIČEN DOGODEK IZ SICILIJANSKE VOJNE
(Križkraž)
Yankeeja dva brihtna bila, tam v Siciliji nekje, laščine sta se učila, prav bo jima prišla še!
"Buona sera in buon giorno, Come sta lei, — Grazia, Quanto costa questa roba?" — znala kmalu sta oba.
Tam v bližini pa otočki italijanski so trije: Marettimo, Farignana in Levanzo, njih ime.
Borca ta dva Strica Sama večkrat sta študirala: "Bi mogoče bilo nama, — bi jih okupirala?"
Pa sta svoj načrt skovala, neki bolj megleni dan, blizu ribiča vprašala, za prevoz na ono stran.
Mož je nekaj lir zahteval, dala mu dolarje tri; je vojaka tja prepeljal: "Bene, molto bene — ši!"
Na otočju pa je bila tam posadka Musota precej lepega števila, ki je komaj čakala:
Yankee j ev da pride četa, jo zavzame, osvoji, da bo zopet kaj kofeta, makaronov in masti.
Tem sta ona dva marina rekla: "To zdaj naše je, naša vojna vsa mašina tudi že za nama gre!"
Dela imela sta obilno, ker posadka laška vsa z municijo se številno vdala jima se je ta.
Zraven tega še otoke one sta dobila v dar; vse je šlo na njune roke; otok vsak je stal — dolar!
Italijanom res gre slabo, pa še hujše jim preti; niso več za vojno rabo, vsi "po gobe" bodo šli! • (So že šli 8. sept.—Ured.)
Waukegan, 111. — St. Ann treasurer; Mary Kirn, repre-Society, No. 127, will observe sentative; Neža Setnikar, Ivan-the 35th anniversary of its ka Gregorka, Ana Zeleznik, founding by corporate attend- trustees; Mary Grjol, sergeant-ance and reception of Holy at-arms.
Communion at the 8 o'clock Leading the organization at Mass, Sunday, Sept. 26.v	present are: Mary Cepon, pres-
Members are asked to meet; ident; Ludmilla Pirc, vice pres-in the school hall at 7:45 a. m. ident; Frances Tercek, secre-i The present membership to- tary; Frances Drobnic, treas-tals 470 of which 126 are chil- urer; Jennie Petrovcic, record-dren. Of the charter members ing secretary; trustees, Kather-the following are still members ine Petrovcic, Marie Kolenc of the society: Mary Grjol, and Jennie Jesenovec; stand-Frances Drobnic, Alojzija Mer- ard-bearers, Jennie Slana and i lak, Gertrude Celesnik, Mary Julia Merlak; Frances Furlan, Sebenik, and Johanna Varsek.; sergeant-at-arms; Dr. L. Kom-Assets of the lodge total $11,000 pare, physician.
The first officers of the soci- • There will be no civic cele-ety were Mary Brunet, presi- bration such as a program or dent; Mary Lah, vice presi- banquet However, officials of dent; Angela Mensinger, secre-1the society are looking fdr-tary; Mary Setnikar, recording ward to a 100 per cent attend-secretary; Alojzija Merlak, ance at the jubilee Mass.
WHERE ARE MY CHILDREN?" WILL BE GOD'S DEMAND
BACK THE ASSAULT!
. m
i
OUR PAGE WAR
KITCHEN
By
FRANCES JANCAR
1110 Third St. La Salle. 111.
To get the most value out of your victory garden, it is absolutely necessary to can your surplus for winter use — for that is the main idea of a victory garden. Harvest your crops and put them to the best of use. 7
Here are a few ideas that are a snap to make, with a tan-gy surprise flavor, and tangy vitamin A for next winter's use.
Green Tomato Pickles
1	pint chopped green tomatoes, 1 pint sliced unpared cucumbers, 3 cups chopped cabbage, cup chopped green pepper, 2 small onions, sliced,
cup salt, 2 tablespoons white mustard seed, 1 teaspoon celery seed, 1*4 teaspoons dry mustard, 3 cups sugar, 3 cups cider vinegar, 2 tablespoons horse radish, 1 tablespoon turmeric.
Combine vegetables; add salt; mix thoroughly; drain in colander overnight. Mix horseradish, spices, sugar; add vinegar; pour over vegetables; cook slowly 10 minutes. Seal in hot, sterilized jars. Makes 4 pints.
Sweet Pickled Peppers
2	quarts red and green peppers, 11/4 cups sugar, 11/4 cups vinegar.
Seed peppers, wash and cut in lengthwise strips. Pour boiling water over, drain immediately, then cover with ice water. Bring sugar and vinegar to a boiling point, and boil 3 minutes. Drain peppers, put in jars, pour over hot liquid, and seal. Makes 3 pints.
Curry Cucumber Pickles
2 tablespoons mixed pickling spice, 4 cups cider vinegar, 1 Vi cups brown sugar, 1 teaspoon curry powder, 1 teaspoon powdered mustard, teaspoon pepper, 2 tablespoons salt, 4 quarts sliced, peeled medium cucumbers (12), 1 quart sliced, peeled small white onions (24), 1 cup chopped parsley.
Tie spice in cheesecloth bag; add to combined next 6 ingredients. Bring a boil; add cucumbers and onions; bring to a boil, and cook 5 minutes. Drain; ^tir in parsley into drained pickles; remove spice bag; pack into clean hot jars. Reheat vinegar mixture to boiling, and pour at once to overflowing pickles in jars. Adjust covers as usual. Set on wire rack in covered, deep kettle with boiling water to cover tops 1 inch. Process 30 min. counting time from moment active boiling resumes. Remove; immediately adjust seal according to usual custom. Makes about 5 pints.	,
Note: To save sugar, substitute 1 cup corn sirup and 1 cup brown sugar; reduce vinegar to 3 cups.4
Raw Carrot Relish
5 cups chopped sweet red peppers (12), 5 cups chopped green peppers (12), 8 cups chopped cabbage (medium head), 6 cups chopped, scrubbed carrots (8 large), 3 cups chopped, peeled medium onions (8), 2^ cups granulated sugar, 2 quarts cider vinegar, 6 tablespoons salt, 2 tablespoons white or yellow mustard seed, 2 tablespoons celery seed.
Combine peppers, cabbage, carrots and onions; pack into hot clean jars. Meanwhile, combine remaining ingredients in satfcepan, and heat to boiling. Poor at once, to overflowing, on relish in jars and ad-
OPEN AND CLOSED CONTRACT-
(Continuation.)	payments by fraternals, then
When Courts Open "Closed" there is that the commercial Contracts	,1 companies will find it neces-
When a commercial life Jn- sary to levy liens upon the insurance company, either through surance held by their policy-mismanagement or poor invest-holders. The economic princi-ments, finds its reserves im- pies upon which legal reserve paired, it must assess its mem-'fraternal life insurance socie-bership, through liens,to keep, ties are operated have been intact. To make such an assess-! proven correct by time and ex-ment it must either go into the | perience. It has also been courts go through bankruptcy, or change its name and manage-
ments. To reinsure its members in another company results in large expense and great confusion—and the lien against its policyholders by a commercial company varies from ten to 100 percent.
There have been cases where commercial life insurance companies have been placed in receivership, with liens imposed upon their business, and thereby reduced the ultimate insurance protection beyond the period during which the lien is waived. A legal reserve fraternal benefit society, experiencing the same improbable losses, would through the "open contract" keep its insurance protection in tact, merely continuing the extra rate payments until, the reserves were fully restored.
The "Open" Contract of the legal reserve fraternal life insurance societies is, in reality, a distinct advantage. It is a feature of the contracts of these fraternal societies that they have never fully capitalized. It is a protection for their membership —an added safeguard to their invested funds.
"Open" Contract An Asset
The rates of a well managed commercial life insurance company are just as fixed and secure as are those of a legal reserve fraternal society — and no more so. Both operate on a legal reserve basis. Their cry is "Our rates will never change." In large measure that is true. They can not change Jthem until they go into bankruptcy. But the courts may order a Ken against the contract of every policyholder — and court actions are expensive. This belies the whole statement that their rates do not change. In many receiverships rates have been changed by the courts and dividends reduced. This latter in effect, increases the rates.
With the fraternal society the process is much more safe and simple, and without heavy additional e xpense. That is provided for by the "open contract." There are few if any, instances in the history of legal reserve fraternal life insurance where this provision had been invoked. Its presence is a source of strength and stability to the fraternalist and his life insurance.
"Open" Contract Needs No Defense
No longer should the legal reserve fraternal life insurance societies permit themselves to be placed on the defensive.
'proven that it is quite possible to handle the affairs of the commercial life insurance companies in such a manner as seriously to jeopardize the rights of their policyholders. And, this wit|hojut any distinction whatever between the "open" and "closed" contracts.
Summing it all up, from the fraternal field representatives' standpoint, the last Big Black Wolf — the criticism of the "open" contract — has been thoroughly and completely exposed as being nothing more than a conjuror's trick of the commerci|al life insurance salesmen. Knowledge of what it is, and what it does, completely dissipates the illusion that the "open" contract is the Achilles heel of legal reserve fraternal life insurance. Quite to the contrary, it is an additional safeguard of protection in days of econ|omic stress, which the commercial life insurance companies have befen forced to turn to. The fraternal societies have riot yet been obliged to use this benefit. The Big Black Wolf, in this case, might well be said to have turned on the hand that bred it. —Fraternal Monitor.
PRAYER FOR A PILOT
Lord of sea and earth and air,
Listen to the pilot's prayer;
Send him wind that's steady and strong;
Grant that his engine sings the song
Of flawless tone by which he knows
It shall not fail him where he goes;
Landing, gliding, in curve, half-roll-
Grant him, O Lord, a full control,
That he may learn in heights of heaven
The rapture altitude has given;
That he shall know the joy they feel
Who ride Thy realms on birds of steel.—Selected.
YOU PROFIT BY HELPING OTHER PEOPLE
All of us, of course, are engaged in selling life insurance primarily to make money. It may be the type of business for which we are best suited, it may be a game we sincerely love for the game itself, but if there were no money in it«for us we all soon would gravitate to other more profitable lines of endeavor.
. Yet there is another equally important side to selling life insurance, disregard of which almost automatically relegates
Hard, cold facts justify the the life underwriter to the statement that the fraternals, "not 80 successful" class, and have weathered every depres- that is the humanitarian side.
sion and every economic upheaval with their reserves intact. Many of the commercial life insurance companies have not done quite so well as was|others- Certainly, therefore, we
Life underwriters, unlike salesmen in any other business, secure their daily bread by guaranteeing the daily bread of
pointed out at the opening of this article.
This means, to be perfectly fair to both commercial life companies and the fraternal life insurance societies, that there is no more likelihood at any time — now or in the future — of any necessity arising for the levying of extra
just the covers. Set jars in wire rack in covered water bath container or deep kettle with enough boiling water to cover tops of jars at least one inch. Process for 30 minutes. Makes about 12 pints.
may say ours is a truly humanitarian calling.
The desire to make money and the desire to help other people must be the twin goals of every successful life insurance salesman, goals so closely related that there is no line of demarcation between them. If an underwriter would make money, he must instinctively want to help others; if he instinctively wants to help others, he will make money.—The Builder.
Every KSKJ lodge should be active in one field or the other.
THEY SAID LAST WEEK:
Presdent Franklin D. Roosevelt (Quebec address):
"I am everlastingly angry at those who assert vociferously that the Four Freedoms and the Atlantic Charter are nonsense because they are unattainable. If those people had lived a century and a half ago they would have sneered and said that the Declaration of Independence was utter piffle. If they had lived nearly a thousand years ago they would have laughed uproariously at the idea of Magna Charta. And if they had lived several thousand years ago they would have derided Moses when he came from the mountains with the Ten Commandments . . . We concede that these great teachings are not perfectly lived up to today, but I would rather be a builder than a wrecker, hoping always that the structure of life is growing —not dying."
a
Major General Harold L. George:
"It is my epinion that if this trip-hammer, round - the - clock utilization of Anglo-American air power can continue with a reasonably increasing tempo, it will accomplish the failure of the Nazi economic structure by the end of the year ... By that, I mean that the Nazi economy won't be able to function at a degree essential to support the major war . . . For that, the attack has to continue and
become intensified."
*
Archibald MacLeish, Librarian of Congress:
"We can make it clear to the whole world and not to the Nazis and Japs alone that the people won this war against the despisers of the people, that the people's governments and the people's armies were more powerful, and always will be, than the armies of the slave states and the tyrant dominions, that belief in the people is a strength not to be gainsaid and contempt for the people an inevitable and a fatal weakness, that those who live by contempt for the people will die by contempt for the people, that it is the people and not the enemies of the people to whom the future belongs."
*
Eric A. Johnston, president U. S. Chamber of Commerce:
"The average American acutely questions all centralized dominance in any field and is forever conducting crusades to break down private monopolies and public bureaucracies alike. He does not believe in irrevocably surrendering powers either in government or in business. What that American is in America he will also be in .international affairs."
* '
Louis Ruthenburg,
"To win the peace, to insure perpetuation of our American institutions, high levels of employment and productivity must be achieved as quickly as may be possible in the early post-war period. That objective can be reached only by immediate bold, effective planning on the part of the employers of America."
a
Robert P. Patterson, Under Secretary of War:
"I am particularly glad to have this opportunity to visit Australia. Despite its great separation from us in miles, Americans feel a warmth and closeness to Australia because of the generous hospitality you are giving our troops ... It is a friendship which will continue long after the military ties, which bind us so closely are relaxed with the surrender of our enemies."—F.L.I.S.
¿>7	
fV / «	
	IBBHHC
NEW ENSIGN
•
Cleveland, O. — Graduated from Officers' Training Maritime Service at Fort Trumbull, New London, Conn., Sept. 10, was Ensign Edward W Lev-stick, 646 E. 115 St. He is now on furlough for two weeks.
Besides his father John Lev-stick, he has two sisters, Helen, a school teacher at Case -Woodland, and Josephine. He also has a brother Joseph living at 2065 E. 226 St. .
-0-
Announce Examination
Columbus, O. — Miss Gertrude Jones, chairman, and Carl W. Smith, member, of the State Civil Service Commission of Ohio, announced today a schedule of the examinations to be conducted Wednesday, September 29, 1943, for a number of positions in the Division of Highway Patrol, Department of Highways. The positions for which examinations are scheduled are Patrolman, Radio Operator, and Radio Technician.
The examinations on Sept. 29 will be conducted in Columbus, only, at the Seneca Hotel.
Applications and bulletins giving complete information as to the duties, salaries, and qualifications required of applicants for each position may be secured from the office of any County Auditor, or by writing directly to the State Civil Service Commission, Columbus, Ohio.
Persons desiring to compete in any of these examinations should file their applications as soon as possible since the closing date for applications is Sept. 22, 1943.
SOMEONE DIDN'T THINK
Since our war effort got well underway, casualties in industry have far exceeded those of our armed forces on the battlefields abroad. This loss of manpower-hours is today being given country-wide, serious concern by government and ex ecutives alike.
There are several reasons for this increase. Thousands of men, and women, are engaging in new work in strange surroundings — to them. They, also, are anxious to "keep up their end." They do not want their machine or sector to be responsible for a bottleneck of the speeded up movement of armament. In this new industrial army are many workers who have been engaged in pursuits where work - hazards were practically non-existent. Therefore, they are not alert to any possible hazard. Fatigue also has played its part in increasing accidents.
Accident-prevention work— which basically is education — carried on most successfully before the war will now have to be conducted more aggressively than ever, and at an increased tempo. These workers will have to learn that just as familiarity breeds carelessness and indifference to possible injury, so does neglect corrode caution. To be sure, many accidents could not be foreseen, but the greatl majority that occur in industry today could be prevented by a little more application of the principle of look before you walk, run or move. It is too bad that the admonition of "Watch Your Step" has become such a deadly bromide that its effective virtue has been lost by constant repetition. A new "slogan" along this line is badly needed.
GIVE THEM A HAND...
The Office of Juvenile and Women's Activities, headed by Mrs. Jean Tezak, requests information in a plea released and included in "Our Corner" on Page 7 of this issue.
Frances Lokar, an assistant to Director Tezak, asks some pertinent questions in "Our Corner."
Women of the organization will again be able to show their importance in the organization by supporting this move to spur, activity in the'Juvenile and Women's ranks.
Will the women score again? Yes, if they will give a willing hand as they have in the past!
Ed. Nate: This document Is a revision et Document Ne. 21«, el the House of Representatives, Seventy-seventh Cosina, first eesrion. House Document Ne. 21« was a revision of House Document No. 152. of the same Congress. House Document No. 152 was a mtMib of US questions and answers that wen Inserted In the CongresslenBl Record September 12. IMS.
More then one millkm copies of these publication have been printed and distributed. The Howe of Representatives has, en three different occasions, unanimously passed resolution	"
these documents be reprinted.
The list of questions and answers was compiled by Wright Patman of Texas aided by Mr. a W. Gilbert sf the
Reference Service of the library of Concress. This series fti__
from a booklet published by courtesy of former Concreaman Martin L. Sweeney of Ohio.	|
When did the expression or- Service?
iginate that "To the victor belong the spoils"?
This slogan of spoilsmen was coined in 1832 by Senator William L. Marcy, of New York. In a debate on the confirmation of Martin Van Buren as Minister to England, Mr. Marcy said, in part:
"It may be, Sir, that the pol-
Yes; at the time of his enlistment, every soldier, sailor, and marine shall take the following oath or affirmation :
I, ....................... do solemnly
swear (or affirm) that I will bear true faith and allegiance to the United States of America ; that I will serve them honestly and faithfully against all
iticians of New York are not their enemies whomsoever; as fastidious as some gentle- j and that j wiU obey the orderg men are as to disclosing the of the President of the United principles on which they act. states and the orders of the of-They boldly preach what they ficers appojnted over me, ac-practice * * *. They see noth- ccrding to the Rules and Arti-ing wrong in the rule that to cjes 0f \)yar
the victor belong the spoils of ' This oath :or affirmation may the enemy."	jbe taken bef0re any officer.
How does the present immi- TT , , Jt_ ,
gration law restrict the form-' H°W long ha8*e U^of
Congress occupied a building
iof its own?
i Since 1897. Prior to that time, the Library was housed in
erly unlimited immigration?
(a)	Certain u n d e s i r a b 1 e i classes are excluded, such as diseased persons, illiterates, anarchists, criminals, etc.
(b)	Natives of central Asia or of certain islands in the Pacific Ocean, and persons ineligible to citizenship (chiefly Mongolians) are excluded.
(c)	The total number is limited to 150,000 a year, apportioned by geographical areas according to the number in the United States in 1920 whose origin was attributable to such areas.
the Capitol, until the congestion became so great that something had to be done. By that time the collections were nearing the million mark. With the continued expansion of these collections, further space became necessary, and an annex was erected in 1939 with accommodations for about 12,-000,000 volumes.
What is the American's creed?
The American's creed was written by William Tyler Page, . ^ ^ . . . . .former Clerk of the U. S. House Agents ofjoreign principals | of Representatives, in 1917,
Are foreign propagandists subject to restrictions?
(which in effect means propa ganda agents) must register with the Secretary of State.
Are persons of any particular race barred as such from acquiring United States citizenship?
Only "white persons, persons of African nativity or descent, and descendants of races indigenous to the Western Hemisphere" are eligible to naturalization. Of course, persons of any race, including Mongolians born in the United States, are in general United States citizens by birth, under the fourteenth amendment.
What kind of an oath is an alien required to take before he becomes a naturalized citizen of the United States?
He must declare, on oath in open court, that he will support the Constitution of the United States and that he absolutely and entirely renounces and abjures all allegiance and fidelity to any foreign prince, potentate, state, or sovereignty, of whom or which he was before a citizen or subject; that he will support and defend the Constitution and laws of the United States against all enemies, foreign and domestic, and bear true faith and allegiance to the same.
Is a soldier required to take an oath when he enlists in the
and adopted and promulgated by the Government's Committee on Publication. It was accepted by the House of Representatives on behalf of the American people April 3, 1918. It is as follows:
I believe in the United States of America as a Government of the people by the people, for the people; whose just powers are derived1 from the consent of the governed; a democracy in a republic-; a sovereign Nation of many sovereign States; a perfect Union, one and inseparable; established upon those principles of freedom, equality, justice, and humanity for which American patriots sacrificed their lives and fortunes.
I therefore believe it is my duty to my country to love it; to support its Constitution; to obey its law; to respect its flag, and to defend it against all enemies.
How many Librarians of Congress have there been?
Nine, including the present incumbent, Archibald MacLeish. Of these, three served over 30 years apiece; John S. Meehan, 1829-61, Ainsworth R. Spofford, 1864-97, and Herbert Putnam, 1899-1939.
There are no "rookie" dollars. Send yours to the front! Buy U. S. War Bonds and Stamps! J