Leto LXV • Požtnin« plačana t goiovil,!_V Ljubljani, v soboto, dne 18. septembra 1937____Stev. 214 >	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno ^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^	Cek. račan: Ljnb-
25 za ^^^^^^^ ^ ^^^^^^^ ^^^ ^ ^^^^^^^	Ijana It
stro 40 — ne- ^^^^ ^^M W^^M ^^ V g ^^M	^ 10.349 za
c» ^^^^^^ ^^m	^HB ^^m M ^^Hbh^ ^^^^^ V ^^^HH^t
^^m	^^m ^^m m ^^m w m	^^m w ^^m
inozemstvo 120 Din	^^M	^^	M
Uredništvo je v ^^^^^^ t^KLt^^ ^^^^^^	JKLmm*0W	JLh# ^^^^^^ U prava: Kopitar-
Kopitarjevi nL 6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva ia aprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ta dneva po praznika
Hitlerjevski izgredi v Pesti
Marksisti napadli dom madžarskih narodnih socialistov Trideset oseb ranjenih
V	poganstvo
Letošnji kongres nemškega narodnega socializma v NiirnDergu je končal svoje zasedanje. Zamolkli odmevi korakov stotisočih, ki so paradirali pred voditelji nove Nemčije, so utihnili. Kot s čarovniško palico so izginile vse te neštete množice, ki so naenkrat navalile v starodavni, v snu srednjega veka sanjajoči Niimberg, utihnile so fanfare, izginile so zastave, umolknili govori voditeljev, ki so okrepljeni s tisočerimi zvočniki grmeli nad mestom in Nemčijo ter nosili v inozemstvo glas o volji nove Nemčije. Sedaj je čas, da pogledamo, kaj je prinesel Niimberg novega. Nemčija je velik narod. Discipliniran, delaven, povelju pokoren in za žrtve, ki jih domovina zahteva, vnet. V zadnjih letih se je uveljavil v družini narodov sveta z izredno odločnostjo, ki je marsikatere države osupnila, a vsem doprinesla dokaz, da ni več vprašanja v mednarodnem življenju, bodisi političnem, gospodarskem ali kulturnem, kjer bi bilo mogoče iti mimo Nemčije. Tem bolj je Evropa z veliko pozornostjo sledila kongresu v Niirnbergu, pričakujoč, da od tamkaj sliši merodajni glas, ki bo povedal, kaj prinaša nova Nemčija k ureditvi mednarodnega sožitja in kakšen je njen doprinos h kulturnim osnovan človeškega občestva, saj je konec koncev mednarodno sožitje le odsev kulturnih osobin človeštva v določeni dobi zgodovine.
Slišali smo oglušujoče govore o vstajenju nemške sile. Čuli smo v rezkih, kratko odrezanih besedah politične težnje nemške države. Beležili njeine gospodarske skrbi in poslušali navodila, kako se jih bo rešila. Vse to nas je zanimalo, ker nam je odprlo pogled v notranji ustroj avtoritarne države, ki je svobodo člo-veSke osebnosti podjarmila diktatu države. Dobili simo točen vpogled v zunanjepolitične zamisli naroda, nad katerim neprestano visi nevarnost, da mu bo zmanjkalo živeža in da bodo utihnile njegove tovarne, ker nimajo zadosti snrovin na razpolago, naroda, ki je pole* tega še prepričan, da ima kot izvoljeni narod neko poslanstvo, ki ga mora opraviti v dobro vsega človeštva. Niimberg je razvil uprav ogromen življenjski načrt za nemški narod in razodel tudi voljo, da ga izvede. To je vse lepo in dobro. Nemškim voditeljem bi morali čestitati k toliki dobri volji, predvsem dandanes, ko je je med narodi tako malo. Toda pri vsem hrupu niirniberškega kongresa se nam vsiljuje vprašanje, kakšen naj bo tisti človek, s katerim hoče nova Nemčija doseči svoje vzore. Kajti navsezadnje bo moral tudi narodni socializem
Jiri izvajanju svojih velikih načrtov računati e na človeka, na človeško srce in na človeški razum, in jc zatorej vsa ogromna zgradba sklepov in povelj, s katerimi se je zasedanje končalo, zgrajena na nemškem človeku z vsemi njegovimi vrlinami m slabostmi. Prvenstveno vprašanje torej ni po našem mišljenju, kaj vse hoče narodni socializem doseči doma in v družini drugih narodov, ampak, kako si hoče vzgojiti novega človeka, s katerim bo šel na delo. Kakšen bo ta novi Nemec, ne samo po svojih telesnih vrlinah — surova sila sama jo pomanjkljivo sredstvo za napredek omike — ampak predvsem po njegovi duhovni usmerjenosti in po etičnih osnovah svojega udej-»tvovanja.
Pričakovali smo, da bo narodni socializem na tem svojem kongresu natančno opisal svoje stališče do krščanstva ter jasno izpovedal, _če stremi za obnovo Nemčije in sveta v okviru postav krščanske misli in krščanske morale, ali čc bo oboje zavrgel in izdal vzgojna povelja v drugem praven. Niimberg je o tem molčal. Napadov na krščanstvo nismo slišali. Bojnih ge6el proti krščanskim cerkvam ni bilo. Torej bo le narodni socializem « krščanskim človekom iskal uresničenja svojih narodnih in kulturnih vzorov, so nekateri sklepali, in bo opustil zablode, v katere ga je pognal njegov avtoritarni fanatizem, ko pod svoje nadzorstvo ni zahteval samo telesa nemškega človeka, ampak tudi njegovo dušo in je s tem prišel v neenaki spor najprej s katoliško cerkvijo, pozneje pa tudi z drngimi krščanskimi veroizpovedmi. ki učijo, da je tudi država podvržena božjim in naravnim zakonom, ki so večnnst-nega izvora, med tem ko je država delo človečkih rok. Vendar temu ni tako. Molk v Niirnbergu je zapeljiv, a zapeljal bo težko koga. Ves potek kongresa je dejansko pokazal, da poganska miselnost narodnega socializma, ki si je v plemenu in državi dal svoje najvišje božanstvo, ki ima pravico urejevati mimo božjih in naravnih zakonov vse umske in etične odnošaje človekove, neprestano napreduje in da to napredovanje vsi merodajni činitelji nove Nemčije z vsemi močmi podpirajo. Besede sicer res niso padle nobene, ki bi bile izrazito napovedale boj krščanstvu, toda kar pomeni pompozno kronanje narodnosocialističnega vzgojnika Rosenberga za preroka nemšlke države? Ali Rosenberg v vseh svojih knjigah ni javno in nepreklicno zanikal krščanstvu pravice do obstoja, ali ni zanikal vseh njegovih verskih in nravnih naukov? Ali ni javno učil in še uči novo pogansko vero »severnega človeka«, vero, ki ima za cilj usposobiti človeka pod vodstvom države za čim učinkovitejše tuzemsko udejstvovanje v službi plemena, vero, ki si za svoje potrebe sproti kroji nravstvene vrednote in merila človekovemu notranjemu in vnanjemu delu? Cerkev je Rosenberga proglasila kot p roti krščanskega pisca in ta njen pravdorek je merodajen za 23 milijonov nemških katoličanov. Kaj je storil Niirn-l>erg? Proglasil je Rosenberga za edinega vodilnega in merodajnega idejnega nsmerjeva-tel ja nove Nemčije ter mu v znak_ priznan ja prisodil tudi najvišjo nagrado, ki jo nemška država daje svojim umskim delavcem. Uradna Nemčija se je s tem jasno izrekla za pogansko stnijo v narodnem socializmu za oblikovanje poganskega človeka torej, ki naj bo graditelj noveira sveta.
V	luči obredov, ki so Rosenberga povzdignili za krona nega preroka narodnosocialistične Nemčiie. so nam sedaj mnogokatera dejanja nemških oblasti popolnoma jasna, lasna vsa Tedno bolj sramotilna gonja nemškega časopisja proti vsemu, kar jc krščanstvu svetega.
Budapešta, 17. sept. AA. (DNB). Snoci so bili v Rudapešti na dveh krajih med mladimi socialističnimi delavci in pristaši »strelskega križa« (hitlerjevci) resni spopadi. Okrog 100 socialističnih inladeničev je napadlo pristaše strelskega križa v njihovem društvenem domu. Kamenje je padalo na gosto, nato so pa pričeli streljati iz revolverjev. Socialistični mladeniči so vdrli v poslopje skozi tri vhode. Stražniki so prijeli samo 20 napadalcev, ker je večina med tem že pobegnila s tovornimi avtomobili, ki so stali v pripravljenosti. 30 oseb je ranjenih, od teh so jih morali 11 prepeljati s hudimi poškodbami v bolnišnico. Med njimi je tudi dijaški voditelj Kemeri. Vladi listi pišejo z največjim ogorčenjem o tem napadu na društveni dom pristašev »strelskega križa« in pravijo, da se je socialistična mladina pripravljala na ta napad po načrtu že več mesecev.
Med ranjenimi je bil tudi voditelj narodno-socialistične mladine Nagy. Policija je veliko demonstrantov aretirala. Spor je, kakor izgleda, nastal zaradi tega, ker eo narodni socialisti ustanovili svoj prvi napadalni oddelek pod imenom »»Grof Festetich« ter izzivali nasprotnike.
Zivei za kanone
Avstrija odklanja lo kupčijo
Dunaj, 17. sept. b. Zaradi bližnjega obiska Mussolinija v Nemčiji so se pojavile v tujem tisku razne vesti. Med najbolj senzacionalne spada la, da bo Mussolini posredoval, da se med Avstrijo in Nemčijo sklene bojna zveza. Avstrija bi se morala obvezati, da ho višek svojega izvoza poslala v Nemčijo v zameno za vojni material. Na merodajnih avstrijskih mestih pa izjavljajo, da ta verzija o izvozu hrane v Nemčijo za vojni material ni nič novega, ker je Nemčija ie večkrat poskusila uresničiti to svojo željo. Avstrijski državni kancler dr. Sehusrhnigg je doslej VHe take ponudbe odklonil, ker hi bila s tak« zamenjavo oškodovana tudi avstrijska vojna industrija, ker bi nastala brezposelnost, čeprav bi se z zamenjavo pomagalo avstrijskemu kmetu. Avstrijska zunanja politika je usmerjena tako, da živi Avstrija z vsemi sosedi v dobrih odnosih, predvsem pa z onimi v Podonavju in pa z zahodnimi demokracijami. Sedanja vlada pa mora ostati zvesta republiki. Zaradi tega si prizadeva sedanja vlada vse, da obvaruje ljudstvo vojnih strahot, akoravno je pripravljena boriti se za svojo samostojnost in svobodo. Povsem izključe-
Pri Zvezi narodov
Usoda kitajske pritožbe
Ženeva, 17. 6ept. b. Kitajska delegacija je zelo rezervirana zaradi stališča Zveze narodov, ki ga je zavzelo v zadevi japonskega napada. Kitajci se pritožujejo zaradi birokratičnega postopanja tajništva Zveze narodov, ki onemogoča vsako, pa tudi moralno obsodbo Japonske. Kitajski poslanik Wel-lington-Koose se je zaenkrat zadovoljil 6 tem, da se Japonska obsodi z besedami, poudaril pa je, da Kitajska ostane pri svoji zahtevi, da se izvajajo členi 10, 11 in 17 pakta Zveze narodov, torej, da se izvedejo gospodarske sankcije proti Japonski in da se z njo postopa kot z napadalcem. Iz krogov Zveze narodov pa 6e čuje, da ni mogoče storiti nobenih ukrepov proti Japonski, zlasti ne, ker nobena interesirana oblast doslej ni pokazala zanimanja za stvar in torej ni pripravljena, da proti Japonski stori ostre ukrepe. Pri takšnem položaju Zvezi narodov ne preostane nič drugega, kakor počakati na 6klepe interesiranih velesil.
Državni uradi na dan
pogreba Masaryka
Po navodilu firedsednišlva vlade je na dan smrti T. G. Masaryka banska uprava na svojem poslopju izobesila v znak žalosti državno zastavo na pol droga. Prav tako izobesijo na dan pogreba T. G. Masarvka banska uprava in okrajna na-čelstva na svojih poslopjih v znak žalosti državno zastavo na pol droga.
Iz pisarne banske uprave, dne 17. 0. 1937.
Jasni vsi ukrepi oblasti proti poučevanju vere
v nemških šolah. Jasno vse razruševalno delo, s katerim oblast sama uničuje Cerkev in njene ustanove. O kulturni smeri narodnega sociuliz-ma ni treba imeti nobenih dvomov več, čejirav je niirnberški kongres o tem uradno molčal. Ona je jmganska!
»Osservatorc Romano«, glasilo Svete Stolieo, ki nakratko piše o hitlerjcvskem kongresu, končuje svoja razmišljanja z naslednjim stavkom: »Tudi v Španiji je bila protiverska knjiga predhodnik vseli struhot, ki so sledile. Kdor le količkaj pozna protiverski tisk v Španiji |>red letom 1036, ta vidi danes s strašno jasnostjo, kakšne krvave sadove je rodil Kdo pa naj danes jamči sedanjim voditeljem Nemčije, da seme sovraštva in načrtnega sramotenja vsega, kar je sveto, ki sc s pomočjo vrhovne oblasti čedalje huje širi, ne bo nekega dne tudi na nemški zemlji rodilo sadove, pred katerimi mora biti strah vsake?« prijatelja nemškega naroda in njegove bodočnosti?€
Tej oceni nimamo ničesar dostaviti.
na je vsaka kombinacija, da bi se Avstrija vojaško vezala proti katerikoli drugi državi. Nova Avstrija posveča veliko pozorno«* svoji armadi, vendar j>a le v takšnem obeegu, kot ji dovoljujejo lastna sredstva.
Spremembe
v avstrijski vladi
Dunaj. 17. sept. TG. V političnih krogih zadnje čase mnogo o tem šušljajo, da bo državni kancler v bližnji bodočnosti izvedel nekaj sprememb v svoji vladi. Nikakor ne gre, tako zatrjujejo, za spremembe notranje ali zunanje politike. Vse ostane pri starem. Kancler je zadovoljen z razvojem. Toda kancler Schuschnigg da 6e je od Mussolinija naučil, da avtoritarne države dobro |x>slujejo le, ako se vodilno osebje po ministrstvih vsako leto nekoliko osveži. 0 tem, kako Ivo Schuschnigg spremenil ministrstva, je le malo znano. Skoraj gotovo je, da bo izpadel sedanji podkancler in bivši koroški deželni glavar feld-maršal H ii I g e r t h , ki je prišel v vlado kot
Pari*. 16. septembra. AA. Havas poroča iz Moskve: Poluradna »Pravda« piše že nekaj časa prav ostro proti upravnikom raznih zveznih sovjetskih republik. Sodeč j>o teh Člankih vlada v teh republikah pravo razsulo. List trdi, da so upravniki nekaterih sovjetskih zveznih republik odkriti agenti trockiatov in nacionalistov. Po fioročilu tega lista in še nekaterih drugih sovjetskih časnikov odpada prebivalstvo nekaterih republik na skrajnem la-padu in skrajnem vzhodu sovjetske zveze v zadnjem času od Moskve in se nagiba k lastnemu nacionalizmu. f> se pa tamkaj ne uveljavlja krajevni nacionalizem, se pa širi oposirijska trorki-stifna in buharinska propaganda. Neprestano čiščenje, pravi »Pravda«, le ne rodi pravih sadov. Kadar odstranijo z visokega mesta posamezno politično osramoteno osebo, preidejo smeri odstavljenega ali obsojenega predhodnika kar same od sebe na naslednika. Zato tudi nasledniki kmalu [>o imenovanju zaidejo na slaba pota svojih predhodnikov in padejo na ta način v nemilost z za-j)orom ali samomorom.
Zato, trdi pisec lega senzacionalnega Članka, se neprestano menjajo narodni komisarji izvršnih orfborov in strankinih glavnih odborov v posameznih sovjetskih republikah.
Litf omenja predsednika sveta narodnih ko-
zastopnik milice. Ker pa jo sedaj milica postala bistven del državne vojske, v vladi ne potrebuje posebnega zastopstva, llillgerth menda tudi ni [»olnokrven pristaš domovinske fronte. Na pod-kanclersko mesto pa bo menda prišel državni j)odtajnik Guido Zernatto. ki se je kot vodja domovinske fronte izkazal sposobnega, ker jo je zelo razgibal in oživil. Tudi finančno ministrstvo bo dobilo novega ministra. Koga, do sedaj se ni znano. Svojo politiko namerava Schuschnigg razviti na velikem deželnem taboru domovinske fronte, ki bo prihodnje dni v lnns-brucku na Tirolskem.
Koroški varnostni komisar general Perko — hitlerjevec
Po Dunaju se je tudi razširil glas, da bo v kratkem odstavljen sedanji varnosjni komisar za Koroško generalmajor Perko, ker so mu menda dokazali hitlerjevsko mišljenje, kar pa je preveč kvarno za utrditev avstrijskega rodoljubja v koroški deželi.
misarjev sovjetsko Ukrajine LjupČenka, ki jo naredil samomor na sami seji sveta narodnih komisarjev, ko so mu dokazali, da je izdajalec. Z Ljupcenkom pa šo niso izginili vsi izdajalci med upravniki sovjetske Ukrajine. Med drugimi obtožuje ukrajinskega narodnega komisarja za prosveto /.atonskega, da je zavestno izročil vso ukrajinsko ljudsko prosveto domačim nacionalistom in agentom tujih držav.
Pisec tega članka preide na Belo Rusijo. Kmalu po ustrelitvi Tuhačevskega in njegovih tovarišev so dognali, da jn državna uprava v Beli Rusiji vsa proti revolucionarna in v tuji službi. V Beli Rusiji oznanjajo celo med vojaštvom, da jo treba sedanji red uničiti z ognjem in tnečem. Znano je, da je predsednik sveta narodnih komisarjev Bele Rusije Golodjet naredil samomor, kakor njegov ukrajinski tovariš I.jnjTČenko. Zdaj so pa komaj nekaj meaorev po ftolodjetu odstavili njegovega naslednika Boljkoviča. Prav tako sta odstavljena komisarska (»močnika Sakijan in Ljubovič.
List govori nato zelo ostro o glavnem tajniku komunistične stranke za Ushekjstan Akmaru, ki bo kmalu sledil tia. kamor je mor«! predsednik
Nadaljevanje na 2. strani
Japonci javljajo
veliko zmago na severu
Kitajci vest zanikujejo
Šanghaj, 17. septembra b. Na železniški progi Peking—-Hankau eo se pričeli davi hudi boji, v katerih sodelujejo z obeh 6trani veliki vojaški kontingenti. Vojaški krogi smatrajo, da je sedaj ta bitka najvažnejša na severnem bojišču. Japonci bi radi dosegli odločitev na severu še pred hudimi jesenskimi nalivi, ki bodo onemogočili vsako borbo. Poleg tega bi Japonci radi zavzeli čimveč področja, ker je zima v teh krajih posebno ostra in jo Japonci le težko prenašajo. Japonci se dobro zavedajo, da za kitajsko vojsko huda zima ne bo nobena ovira, zato nameravajo poslati v zavzeta področja čete, ki bodo 6(>osobne, da zadržijo v svojih rokah vse zasedeno ozemlje.
Peiping, 17. sept. o. Japonske čete nadaljujejo obkoljevanje Kitajcev, potem ko se prekoračile železniško progo Peiping—Hankov ter so dane6 opoldne dosegle utrjeno mesto Čočov, ki ga nameravajo še danes napasti in zavzeti. Drugo jap>onsko krilo pa je pritiskalo ves dan s severa doli ter je zasedlo mesti Liuliho in Hsitungsun. Tako so Japonci na imenovani železniški progi z armado, ki šteje 60 tisoč mož, v zadnjih 24 urah napredovali 20 km naprej od reke Čuma.
Japonci trdijo, da so
vjeli 100.000 Kitajcev
Peiping, 17. sept. o. V večernih urah javlja japonsko vrhovno poveljstvo, da so Japonci zasedli mesto čočov in da preganjajo Kitajce naprej proti jugu vzdolž železniške proge proli mestu Pao-tiluju, ki leži kakšnih 130 km južno od Peipinga in kjer je središče kitajske obrambe. Japonski generalni štab javlja nadalje, da je obkoljevanje peterih kitajskih divizij (100.000 mož) kakšnih 40 km od Peipinga v dolini Liuliho uspelo in da Kitajci ne bodo več mogli popraviti svojega položaja. Zaključna bitka v dolini Liuliho je bila silno krvava in 90 Japonci sami, kot priznavajo, izgubili 1200 mrtvih in več tisoč ranjenih. Podrobnejša poročila o tej vojaški operaciji manjkajo.
Peiping, 17. sept. b. Po mnenju nevtralnih vojaških strokovnjakov se velika japonska ofenziva ni popolnoma posrečila ter so izvršili le delno nameravan bočni manever proti kitajski armadi. Preteklo noč so divjali hudi boji na vsem južnem področju pri Peipingu. Severni japonski vojski se je posrečilo prodreti proti čančarn, desno japonsko krilo pa je prodrlo 5 kilometrov izpred mesta Lur-sio. Kitajci skrbno branijo svoje gorske postojanke, zapadno od Kiangcana in južno od Jangcana. Levo krilo japonske vojske je koncentriralo svoje sile v smeri Paotung Fua, katerega ao japonske baterije bombardirale v precejšnji širini. Napredovanje Japoncev je zaradi močnega snežnega viharja zelo ovirano. Japonci so iznenadeni nad tako zgodnjim snegom, ki jim dela velike preglavice.
Pri Šangaju novi boji
Šanghaj, 17. sept. b. Kitajci so davi prešli v odločilen napad proti japonskim pomorskim strelcem, ki branijo čapejsko področje. Tu so Japonci zadnje dni bili v hudi ofenzivi, vendar pa so dosegli zelo majhne uspehe. Kitajci so 6edaj naskočili japonske postojanke, ki so jih Japonci zavzeli v zadnjih borbah. Kitajski glavni štab odločno trdi, da je Lotien v rokah kitajske posadke in da so vse drugačne vesti neresnične. Japonci so zelo rezervirani glede bojev na tej fronti in samo trdijo, da je položaj ostal neizpremenjen.
Na šanghajskem bojišču je dež ponehal in davi so letala zopet pričela bombardirati vojne objekte. Področje okrog Šanghaja pa je še vedno pod vodo in do pehotnih borb dva do tri dni še ne bo prišlo.
Kitajska eskadra desetih letal je odletela davi v neznano smer. Eskadra ima s seboj veliko število letalskih bomb. Domneva 6e, da so ta letala dobila povelje, da bombardirajo japonska mesta. Zaradi tega so japonske oblasti takoj alarmirale vse vojaške in policijske oblasti, da zavarujejo mesta s protiletalskimi topovi, če bi se kitajska eskadra zares pojavila nad japonsikim otokom.
Razkroj sovjetske Rusije
Moskovska ,Pravda'
o ,odpadanju' nekaterih republik od Moskve
(Nadaljevanje s f. tirani)
te sovjetske republike. »Pravda« obtožuje tudi Kramova, da podpira razna lajna muslimanska nacionalistična društva in da pospešuje obnovitev nekdanje uporuiške organizacije Hasmadži ja, ki »e je svoj čas pod vodstvom t n der-paše dolgo borila z orožjem proti rdeči vojski. Nedavno tega so morali odstaviti ravnatelja tamošnjega lista »Pravda« Vostoka Kasanova in odstraniti krajevne prosvetne nadzornike v Uzbekistanu. Dokazano je, da podpirajo državne prosvetne oblasti v tej republiki neke domače književnike, ki po načrtu pišejo proti sovjetskemu duhu.
Tudi v K are I i ji ni bolje, pravi »Pravda«. Tu eo sovjetski upravniki proglasili finsko narečje za uradni državni jezik, da bi na ta način Karelijo v kulturnem oziru ločili od Finske, kjer vlada izrazito protisovjetsko razpoloženje. To se pa ni obneslo iu eo nasprotno z uvedbo tega uradnega jezika pospešili delo finskih in nemških agentov. V karelijskih prosvetnih ustanovah vladajo proti-sovjetski možje, ki v šolah, gledališčih in drugih prosvetnih ustanovah odklanjajo karelijski uradni jezik v korist finskega. Za vse to Je odgovoren med drugimi predsednik tamošnjega izvršnega odbora Arhipov in njegov tajnik Sejkonen. Posamezne prosvetne ustanove sta napolnila s tujimi agenti. Prav tako ponarejajo uradniki prevode in strankine proglase o vzgoji mladine.
Podobno velja tudi za barjatsk« republiko, kjer so prevodi najvažnejših Ljeninovih naukov {»narejeni in predrugačeni v smislu bur-jatskih nacionalističnih in vsemongotkih političnih stremljenj. Ti prevodi naj služijo tudi budistični veri in naj dvigajo avtoriteto Dalaj Lame. Nedavno tega eo morati zaradi tega prijeti ravnatelja bur-jatskega osrednjega kulturnega zavoda Bazarona, ker je dokazano, da je bil agent provokater.
Stalinov sin ugrabljen
Varšava, 17. septembra, b. Tukaj ee trdovratno širijo in p>otrjujejo vesti, da 60 neznanci ugrabili 12 letnega Stalinovega sina Vasilija, ko ee je vračal iz šole s svojim tovarišem. Poudarja se, da gre za politično ugrabitev, ki so jo bržkone priredili Stalinovi politični nasprotniki. Ti namreč dobro vedo, da ima Stalin Vasilija zelo rad ter ga hočejo prisiliti, da praneha preganjati svoje politične nasprotnike. Vsa policija in GPU iščeta otroka, vendar jki doslej brez uspeha.
„Zračni sporazum" opozicije
Trije članki belgrajske „Samouprave"
Belgrad, 17. sept. m. »Samouprava« piše o pogajanjih združene opozicije v Zagrebu naslednje:
»Združena opozicija se sporazumeva že dve leti in pol s SDK. Zdaj pa se ji je naenkrat tako mudilo, da je smatrala potrebno, da se jiosluži zasebnega letala iz strahu, da ji ne zbeži ugodna prilika. Tako genialna ideja se je mogla poroditi samo v glavi dr. Lazice Markoviča. On bi se peljal tudi s torpedom, da bi prišel čimprej do eilja, ki obstoji v ministrskih foteljih.«
Na drugem mestu pravi »Samouprava«: »Katera 6tran je kapitulirala: ali dr. Maček ali belgrajska združena opozicija? Na to odgovarja najbolje naslov včerajšnjega »Hrvatskega dnevnika« z debelimi črkami: Združena opozicija je sprejela stališče dr. Mačka. Ni torej dr. Maček sprejel stališča belgrajske združene opozicije, niti ni količkaj odstopil od svojega stalisča. Združeni opoziciji je diktiral svoje pogoje. Združena opozicija se je sprva protivila in dve leti ni hotela na to pristati. Dr. Maček se letos ni pogajal, temveč se je belgrajska združena opiozicija sporazumela le med seboj. Dr. Maček ni torej niti za las j>opustil. Belgrajska združena opozicija je na Mačkov ultimatum odgovorila, da sprejme njegovo stališče, s čemer je dokazala, da se svojemu stališču odreka. Če kak sporazum obstoja, ni torej to >s porazu m«, temveč kapitulacija. Zdaj šele pride ono najvažnejše, kakor piše »Hrvatski dnevnik«, sporazum združene opozicije je treba konkretizirati ter je zato potreben jx>noven kontakt z dr. Mačkom.«
Kakor fioroča nocojšnja »Pravda«, je belgrajska združena opozicij« dala dr. Božidarju Vlajiču, Milanu Gavriloviču in dr. Lazici Markoviču nalogo, da formulirajo načrt sporazuma, nakar bodo ta načrt obravnavali šefi združene opozicije na posebni seji. V čem pa konkretni sporazum obstoja, belgrajska opozicija pred javnostjo skrbno prikriva.
Na vprašanje nekega inozemskega časnikarja enemu od šefov združene opozicije, ali ee lahko govori o osnovanju »federalističnega bloka«, je do-tični šef odgovoril, da ne gre za noben federalističen blok, temveč za demokratski blok. Sporazum o demokratskem bloku pa sam po sebi ni težka stvar. Ce je bilo torej za to potrebno devet let, potem je
do pravega sporazuma še daleč. Ugleda, da bo
treba začeti spet od začetka.
Sklican je shod belgrajske združene ojiozicije v belgrajekem predmestju Cuburi v gostilni »Srp-ska earevina«. Na shodu bosta govorila predstavnika združene opozicije Milan Grol in Ivan Hribar. Toda ni mnogo upanja, da bi mogla povedati, v čem obstoj azagrebški sporazum. Kakor izvemo, se Dragoljub Jovanovič ne strinja z izjavami šefov belgrajske združene ojx>zicije, ker smatra, da je zagrebški sjx>razum brez vrednosti.
Organ vladno stranke JRZ »Samouprava« v uvodniku od 16. t m. pravi, da jo združena opozicija spet začela razgovore z Zagrebom znto, ker so se vse njene dosedanje akcije, kakor na primer ona proti konkordatu, popolnoma izjalovile in
ker uvideva, da bi mogla priti do oblasti samo s _____________________ ...________
pomočjo sjx>razuma s Hrvati. Toda ni dovolj imeti j hodki pokrajine trošijo za njene potrebe po zako-
?Mitični načrt, ampak ga je treba tudi ustvariti. I nodajnem saboru. To stališče g. Demetroviča, ki
o je tisto, Česar združena ojx>zicija ni zmožna v
večini sami taki, kakor mi fantje is naiega kraja,
ki smo morali ubogati sina našega delodajalca.«
K tej izjavi pripominjamo šc, da ima mlada JNS poseben sistem, namreč, da pošlje jk> 10 agitatorjev v jjosamezen kraj, kjer jih čuka 5 mladih somišljenikov (ali kajžarskih sinov, ki morajo biti somišljenikil), uato pa je občni zbor mlade JNS ob »veliki udeležbi« kakor rado piše JNS-arsko časopisje. Izvoljen je nato odbor, v katerem je vseh pet domačinov, Ljubljančani pa se lepo odpeljejo dalje, na prihodnji občni zbor mlade JNS.
Na ta uačin je res velika umetnost ustvarjati fronto »naprednih« in »jugoslovenskih« fantovi
Bela vrana v JNS
Znani bivši večkratni minister in unitaristiSnt ideolog Demetrovič, ki je bil tudi ban batina-škega režima na Hrvatskem, je napisal v »Jugo-slaveuskih novinah« članek, v katerem poudarja, da so Hrvati bili in so zapostavljeni, in se zavzema za avtonomijo Hrvatske. Pravi, da mora Hrvatska dobiti pravo narodno samoupravo z lastnimi financami, ki bodo omogočile, da se do-
Nameni kominterne s Slovenijo
Smernice pariškega odbora za borbo v Sloveniji
Dijaški list »Mi Mladi Borci« z dne 17. septembra poroča:
Prejšnji teden so komunisti ob priliki nekega
shoda mladine JNS izdali letak proti JNS. Ta letak identificira JNS s fašizmom, nato pa lovi na »voje stare antifašistične limanice mladino JRZ, mlade sokole, katoliško mladino, socialiste, kmečko mladino, proletarsko mladino. Kot običajno se tudi tu skriva pod zloglasno »demokracijo« in antifašizmom komunistična »proletarska« diktatura.
Neveščemu se bo zdel ta letak, ki obravnava čisto slovenske razmere, samonikel in domač. V resnici pa je od točke do točke skrpucan po navodilih komunistične centrale v Parizu. Komunistične centrale imajo oddelke za razne pokrajine, njihove skrbi je prav tako deležna Brazilija kakor Nova Zelandija kakor Slovenija.
V naslednjem prinašamo pariška navodila za Slovenijo m letak, ki se je pred nekaj dnevi širil po Ljubljani in ki je sestavljen zvesto in slepo po vzorcih, katere producirajo oddelki pariške centrale. Navodila za Slovenijo je objavil švicarski list »L'Action Nationale«. Naj odpro ti dokumenti oči tistim katoličanom, ki tako radi verjamejo komunističnemu tajenju in tako veseli poslušajo njihovo govoričenje o slovenstvu.
Takole poroča »L'Action Nationale« o komunističnih direktivah za Slovenijo:
Aprila 1937 je bil v Parizu shod vseh vodilnih osebnosti balkanskih in srednjeevropskih komunističnih strank. Dimitrov je poslal tjakaj nekaj najzanesljivejših svojih prijateljev Macedoncev. Na tem shodu, ki se ga je udeležila tudi francoska komunistična stranka, so sklenili, da se začne hitra in uspešna akcija za boljievizacijo Balkana in v prvi vrsti Jugoslavije, »nove prijateljice fašističnih dežel.
Dimitrovi macedonski poslanci so poudarili, da razdiralno delo komunistov na Balkanu ne bo uspešno, če nc bodo upoštevali jezikovnih in narodnih posebnosti ljudi, ki prebivajo v teh krajih.
Zadnji cilj, namreč diktatura proletariata, zahteva, da se prejšnja navodila Kominterne spremene.
V bodoče bo imela država toliko komunističnih strank, kolikor ima narodnostnih in jezikovnih skupin. Delegati CKKPJ (Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije) so takoj pristali na decentralizacijo jugoslovanske komunistične stranke. Novi načrt veleva, naj se ustanove hrvatska, macedonska, srbska in slovenska komunistična stranka.
Vse te stranke pa so odvisne od glavne komunistične stranke za Jugoslavijo, ki bo v bodoče tudi »Zveza balkanskih komunističnih strank«. Ta pa ne bo več dobivala povelj iz Moskve, pač pa iz Pariza.
Decentralizacija, ki jo veleva program, se jc začela z ustanovitvijo »Slovenske komunistične stranke (K. S. SI.). Glavni odbor te stranke je bil imenovan maja v Parizu. Sestavlja ga 58.3delavcev, 16.7% kmetov in obrtnikov ter 25^o duševnih delavcev in uradnikov.
Ta je vrgel med Slovence manilest, ki je bil skrivaj odposlan iz Pariza slovenskim komunistom. Razposlal ga je neki Rezmond Paly, čigar urad se nahaja v neki kavarni v Rue des Rčcollets 9. Druga centrala deluje v Anversu v Rue Vaneuva 4. Ta izdeluje besedila za letake in podobno. V Franciji sta poleg teh še dve posebni delavnici, ki pomagata voditi to skrivno delo za Slovenijo. Ena se nahaja na Rue Arthur-Rozier 9, druga pa na Rue Lafayette 97.
Že v prvem manifestu nove stranke nam takoj pade v oči njegovo prenapeto govoričenje o n a -rodu in demokraciji.
Ne govori mnogo o razrednem boju in socialnih zahtevah, pač pa o jezikovni in narodni zapostavljenosti Slovencev. Na vse kriplje opominja slovenski narod, ki je »stiskan od treh fašističnih dežela: Italije, Srbije in Avstrije, katera bo kmalu postala provinca Hitlerjeve Nemčije.«
»Eno izmed najvažnejših vprašanj slovenskega naroda, pravi manifest, je nevarnost, ki jjrozi Slove-■t|i od dveh fašističnih strani: Nemčije in Italije... Ker pa nevarnost ne grozi za jutri ali pojutrišnjem, ampak že za d a n e s, se je treba žc danes boriti in sc ji upreti.
Gre namreč za srečo, neodvisnost in bodočnost slovenskega naroda.« Ustanovitev komunistične stranke »naj olajša slovenskemu narodu izpolnitev njegove zgodovinske naloge, s tem da bo v sebi združila vse pozitivne ia razvojne sile v borbi za enakopravnost in srečo naroda«. Ta nova stranka hoče »rešiti slovenski narod pred grožnjami Hitlerjevih in Mnssolinijevih krvnikov. Hoče tudi uresničiti njegovo narodno samostojnost, s tem da ga bo rešila nboštva in ropanja ter mu zagotovila veselo in dostojno življenje.«
To so načrti in navodila pariškega komunističnega odbora za Slovenijo. Nekateri podatki se zde tako senzacionalni, da jih človek komaj verjame. Toda vsa navodila, ki so v manifestu komunističnega odbora za Slovenijo, slovenski komunisti že vestno izpolnjujejo. Vsak lahko sam opazi, kako se razprto tiskano besedilo ljubljanskega komunističnega letaka vsebinsko sklada z navodili pariškega manifesta tn s sklepi letošnjega kongresa v Parizu.
Tako zvano slovensko ljudsko gibanje, ki ga že dobro poznamo, kako je slovensko in ljudsko, je s tem pripomoglo do novega dokumenta, ki jasno kaže, kako je z njim.
izvesti. Zagreb združeni opoziciji sploh ne zaupa, ker združena opozicija ne pomeni toliko v srbskem narodu, da bi mogla Hrvatom dati jamstvo, da se bo sporazum s Hrvati mogel udejstviti. Zato je vsa politika združene opozicije goli bluf.
V svoji številki od 17. t. m. pa piše »Samouprava«: »Mi smo že večkrat naglašali, da bi se veselili, če hi prišlo do sporazuma, ki je v interesu naše državne celote, toda smo tndi rekli, da ie to mogoče samo na zakonski in ustavni podlagi. To ponavljamo tudi danes. Sicer pa ne moremo še ničesar opredeljenega reči, ker o tem 9porazumu 6ploh še ničesar ne vemo in se dr. Maček o njem meritorno sploh ni hotel izjaviti. Po izvestnih izjavah se more trditi za gotovo, da gre samo za nekak »predhodni sjjorazum« in za nekako etapo na potu do cilja, ki je še daleč.
Zagrebški »Obzor«, ki dr. Mačka od nekdaj JJodpira, pa meni v svojem uvodniku od 16. t. m., da zagrebški sporazum mogoče ni toliko važen za kakšno bližnjo konkretno politično akeijo, kolikor je važen kot znamenje, da se je srbska združena opozicija z ozirom na hrvatsko vprašanje temeljito preusmerila, in ugovarja »Hrvatskemu dnevniku«, ki izraža upanje, da bi mogla skupna akcija opozicije že v kratkem času privesti do konkretnih rezultatov. Po mnenju »Obzora« je namreč pot do konstituante še zelo dolga in težka, čeprav bi se vsi faktorji o tem sporazumeli. Prevelik optimizem bi mogel bolj škodovati, nego koristiti. Za »Obzor« je najbolj važno to, da Hrvati niso nobena koncesionirana manjšina, pa tudi ne, da so jugoslovensko pleme, ampak polnopraven živ narod. O kakšnem skupnem političnem bloku SDK in treh skupin belgrajske združene opozirije pa sploh ne moro biti govora, ampak Ic o sodelovanju.
Kralj na Betajnovi — ali „zbiranje" mlade JNS
0 zadnji »manifestaciji« mladinske JNS v Ljubljani je nase uredništvo zbralo že nekaj zanimivih podatkov. Najbolj zanimiva informacija Pa Je bila tista, ki so nam jo dali sinovi ubogih kočarjev iz nekega znanega podeželskega kraja. Mogli bi imenovati tudi imena, toda nočemo jim škodovati, ker vemo, da bi jih njihov delodajalec takoj odpustil. Ti revni slovenski kmetski fantje so nam pripovedovali:
»Mi smo kajžarji in moramo ubogati našega vaškega magnata, ki počenja z nami kar hoče. Sin našega magnata pa je predsednik mladinske JNS in ta nam je ukazal, da se moramo kot delegati udeležiti nedeljskega zborovanja v Ljubljani. Prejeli smo denar zi polovično voznino in legitimacijo za velesejem ter smo morali ua zborovanje. Malo sram nas je bilo, toda kaj hočete, ko nam je sin našega gospodarja zagrozil, da bomo vsi odpuščeni z dela v gozdu in na žagi, če se ne bomo udeležili zborovanja mlade JNS. Ubogati smo morali, toda bodite prepričani, da med tistimi fanti, ki so se tistega zborovanja udeležili, so bili po-
se danes jioleg patriarha JNS Jovana Banjanina, Petra Živkoviča in dr. Kramerja predstavlja važnega fuhrerja JNS, je njegove lastne pristaše hudo presenetilo, predvsem pa slovensko JNS, ki v smislu svojega velesrbskega programa o kakšnih saborih in narodnih samoupravah noče ničesar slišati, ampak bi rada vso Jugoslavijo čimpreje narodno, versko in gospodarsko »izenačila«...
Senatorji JNS — na valovih
Kakor beležijo nekateri časniki, so dospeli t Split gg. dr. Albert Kramer, Jovo Banjanin, dr. Desnica, dr Grga Angjelinovič in dr. Ivo Maj-storovič. Razpravljali so o političnem položaju, ki je nastal zaradi najnovejših političnih razgovorov (med dr. Mačkom in voditelji belgrajske združene opozicije). — Morebiti so se gospodje posvetovali o tem, ali ne bi bilo morebiti mogoča, da bi k temu sporazumu lahko pristavili tudi je-ensarji svoj počeni piskrček, kljub temu da ao strogo unitaristično usmerjeni. Sicer pa je »sporazum« med dr. Mačkom in voditelji belgrajske združene opozicije menda že daleč od sporazuma.«
Protialkoholni kongres v Varšavi
Varšava, 12. sept. 1937.
Te dni so se zbrali v Varšavi protialkoholni borci in ideologi z vsega sveta. Zasedata namreč dva protialkoholna kongresa, t. j. XXI. mednarodni protialkoholni kongres in I. mednarodni katoliški protialkoholni kongres.
Včerajšnji in današnji listi so prinesli predkongresni proglas primasa Poljske kardinala Hlonda z vidnimi naslovi in debelim tiskom. V proglasu opozarja kardinal primas na veliko nevarnost in škodo, ki jo napravlja alkohol človeštvu v materialnem in duhovnem pogledu, obenem pa poziva ves katoliški svet brez razlike, naj stori vse, da se odvrne od človeštva to veliko zlo.
Zastopnik svete Stolico na kongresu je papežev nuncij Corteri. Pokroviteljstvo nam kongre
som imata varšavski nadškof kardinal Klakouski in kardinal primas dr. Hlond. V častnem odboru kongresa so zastopane vse katoliške države po svojih škofih. Od Jugoslovanov so v odboru nadškof dr. Stepinac iz Zagreba, škof dr. Njaradi iz Križevcev in nadškof vrhbosanski dr. Sarič iz Sarajeva, ki pa se kongresa ni mogel udeležiti in je pooblastil Slovenca, ki naj ga na kongresu zastopa.
Ob 9 uri je bila v tukajšnji katedrali slavnostna služba božja, ki jo je daroval kardinal Klakowski, krasno pridigo o pomenu protialko-holnega dela za katoliško Cerkev pa je imel škof Gatelina, ki ji je kratko pojasnilo dodal tudi v franc., nemškem in angleškem jeziku.
Ob 11 je bil slavnostni začetek XXI. mednarodnega protialkoholnega kongresa v veliki dvorani ((k)llegium Maximum) poslopja univerje Jožefa Pilsudskegn, ki se jo je udeležilo preko 2000 delegatov. Od teh Je bilo okrog 300 iz drugih držav, eelo iz Japonske, Mehiki. Kanade in Afrike. Dvorana je bila krasno okrašena z zastavami in grbi sodelujočih držav. Med slikovitimi grbi se je odražal prav le|io tudi jugoslovanski. Pokroviteljstvo nad kongresom je imel predsednik Poljske MoSciecki
Kongres je začel minister Kotcialkoirski, za njim pa so pozdravili kongres zastopniki Cerkve, države lu mesta. V imenu stolnega mesta Varšave je imel krasen nagovor varšavski župan gospod St. Starzpnnki.
V popoldanskih urah je pričel zasedati v veliki dvorani katoliške akcije I. katoliški protialkoholni kongres. Krasne otvoritvene nagovore so irnel^ jHikrovitelji kongresa Med nagovori je do-sj>ela brzojavka s». o trla, s kolero pozdravlja kongres tn mu zeli obilo blagoslova. Brzojavka Je bila
navdušeno sprejeta. Po ustanovitvi odsekov je bil program za la dan zaključen.
'	Varšava, 13. sept. 1937.
Danes dopoldne je bil v tukajšnji katedrali Reijuiem za pokojnim belgijskim ministrskim predsednikom Ruys de Beerenbruckom, prvim predsednikom medn. kat. protialkoholne zveze. Sv. mašo je daroval škof ficheiiriler.
Popoldne so pričeli zasedati odseki, in sicer:-I. za duhovnike, II. za žene in dekleta in III. za može in fante. Na programu so bila sama pereča predavanja, ki so jih imeli zastopniki iž različnih držav.
Varšava, 14. sept. 1937.
Zasedanje odsekov se je danes popoldne nadaljevalo. Zasedal je IV. odsek katoliške akcije,
V. Caritas, nakar je sledil sijajen zaključek z odločnimi resolucijami in sklepi. Kongres je zaključila Ruysova spominska svečanost.
V Varšavi je prolialkoholno delo močno razvilo. To so pokazala predavanja in pa krasna protialkoholna razstava, ki je bila prirejena ob priliki kongresa.	—i— •
Šahovski turnir
na Semmeringu
Na prosti dan pred šestim kolom je bila odigrana partija Capablanca—Ragozin iz 5. kola. Capablanca je igral kot beli izvretoo d a maki gambit, proti koncu je pa jsogrešil in se ie moral zadovoljiti z remijem. Flohr in Re»hevaky svoje prektnjene partije nista končala zaradi judovskega praznika. V šestem kolu je bila najvažnejša partija med Capablanco in Flohrom. Flohr se je bra-i nil zopet z Griinfeldovo obrambo, toda je prišel v slabo pozicijo, ker je Caj>ablanca kot beli našel same najmočnejše poteze. Zaradi napake v slabši poziciji je moral dati Flohr kvaliteto, nakar jo pa Capablanca hitro zmagal. Kerea se je izvrstno branil kot črni proti Reshevskemu, ki je Igral na zmago. Reshevt*ky, ki ni mogel nikjer prodreti, jo polagoma zašel v slabšo jx«icijo in izgubil v kani. niei. V angleški partiji je Ragozin kot beli dosegel boljšo pozicijo in premagal v končate! Pet m-va. Partija med Fineom in Eliskasesom nt bflk končana, izglede za zmago ima pa Fine. Po Šestem kolu je stanje naslednje: Keres 4H, Fina 3 K (1), Capablanca 8X, Reshevsky in Kobr 3-^1), Ragozin 3, EI iskane« 1 (1), Petrov
Dunajska rotunda gori
Dunaj, 17. septembra. AA. (Štefani.) V znani dunajski Rotundi, ki leži v dunajskem Praterjn ln kjer se nahaja dunajski sejem, je izbruhnil požar. Vzroki požara še niso znani. Gasilci skušajo ogenj omejiti.
Znižane voznine
Belgrad, 17. septembra. A A. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah, in sicer: Vsem slepcem in njihovim vodnikom iz naše države in tujine, ki se ndeleže proslave 20 letnice dogia slepcev kralja Aleksandra L Zedinitelja, ki bo 27. septembra v Zemunu, popust velja od 23. septembra do 1. oktobra.
Članom zveze lovskih zdruienj, ki se udelafe zborovanja te zveze, proslave lovskega združenja in strelskih tekem dne 3. oktobra v Kragujevc«. Popust velja od 29. septembra do 7. oktobra.
Članom židovskih društev v naši državi, Iri se udeleže svečane posvetitve zavetišča za starce in sirote dne 10. oktobra v Novem Sadu. Popust velja od 8. do 12. oktobra.
Belgrajske vesti
Belgrad, 17. septembra, m. Ministrski svet je razdelil kredite za tretje tromesečje preko leta 1937-38 Škofijskemu ordinariatu t Ljubljani bi škofijskemu ordinariatu v Mariboru je dodeljen za tretje tromesečje kredit vsakemu znesek 68.560 din.
Belgrad, 17. septembra, m. Nocoj ob 11 je od-
jx>toval v Slovenijo minister za telesno vzgojo naroda Rogič v spremstvu načelnika Aračiča in šofa strokovnega odseka Ulage. Jutri popoldne bo g. minister obiskal mariborske športne telovadne organizacije, zvečer pa odjiolujc v Ptuj, kjer bo prisostvoval hakladi na ptujskih svečanostih. V Ptuju ostane čez nedeljo, v pouedeljek pa ohišče podrejene mu organizacije v Ljubljani.
Po španskih bojiščih
Franco proti Gijonu
Salamanca. 17. septembra. A A. (Havas.) Poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da nacionalisti še vedno napredujejo na leonskem bojiš-ču in da so zavzeli vrhove Longo el Rudiu in vas Vidangos. Republikanske čete pa so zažgale Palladuro Ro-diesso in Villo Manin. V vzhodnem odseku astu-rijskega bojišča so nacionalisti zavzeli kraje Ose-no, Rasabnch. Arangas in višino Cablares. Na ostalih bojiščih ni nič novega.
Santander, 17. sept. AA. (Havas.) Pritisk nacionalnih čet na severnem delu zapadnega sant-andrskega bojišča je popustil ob straneh, zato pa je narastel pritisk v sredini, to se pravi v hribih. Postojanke sovražnih čet v Cordilleri de Cuora in Sierri de Covadonga varujejo visoke gore. S evo-
Dunajska vremenska napoved: Od zapada sc približuje slabše vreme Nalivi verjetni.
Zagrebška vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme.
jimi ponovnimi napadi »o nacionalne čete vendarle prodrle do Lavege de Madole, lo je do koočne asturijske pokrajine. Opoldne ao nacionalistične čete zavzele Cabrales.
O olimpiadi v Tokiu
Tokio, 17. septembra. AA. (DNB.) Pred dnevi je jajionski olimpijski odbor izdal izjavo, češ, da so poročila o odpovedi olimpiade lela 1940 v Tokin brez podlage. Zdaj je odbor izdal novo izjavo, v kateri pravi med drugim: Gradba glavnega stadiona na zimskem športnem igrišču ▼ Saporu, kakor ludi druga dela, ki zahtevajo velika denarna sredstva, je treba zaenkrat odložiti do konra spora s Kitajsko, ker v sedanjem stanju ni mogoče od vlade pričakovati nobenih podpor. Ostale priprave pa se bodo nadaljevale. Prijirave za olimpiado se bodo torej nadaljevale v omejenem obsegu. Japonri računajo zanesljivo s tem, do bo spor s Kitajsko km.iln knnfnn In da bedo nato s pospešenim delom pridobili izgubljeni čas.
Žalna seja
mestne
Ljubljana, 17. septembra.
Mesto Ljubljana je ob smrti velikega ustanovitelja Češkoslovaške prezidenta Masaryka dalo z vidnimi manifestacijami izraz svoji žalosti in sočustvovanju s Cehi in Slovaki ob izgubi velikega moža.
Danes ob 11 je bila v magistraturi dvorani žalna 6eja občinskega sveta Žalne seje 60 se udeležili vsi občinski svetniki, vsi načelniki in vodje posameznih uradov in podjetij, raztri predstavniki in odličniki. O. bana in bansko upravo je zastopal inšpektor dr. Gustin. Dvorana je bila slovesno okrašena, v ospredju pa je bila velika slika pokojnika drapirana v črno.
Govor župana dr. Adlešiča.
Žalno sejo je začel g. dr. Juro Adlešič. ki je imel velik govor v katerem je naglašal. da namenja današnja komemoracija izraz hvaležnosti, zakaj dr. Ma6aryk ie delal tudi za naše o6voboienie in pomagal ustvariti Jugoslavijo. Govornik ie opisal življenje Masarvka ter naglašal. da je spremljalo njegovo življenje filozofsko izražanje in iskanie resnice. Resnico je Masarvk tiubil nad vse, kar se je pokazalo že v borbi o pristnosti ali nepristnosti kraljevodvonskega rokopisa. Mladina 6e je oklenila svojega velikeea vzgojitelja, ki jo je pridobil 6 svojo demokratično naravo. Z Ma-sarykom je umrl eden največiih demokratov. Zato je po njegovi iniciativi na Češkoslovaškem foliko socialnih ti6tanov. Tudi za Jugoslovane se i e pokojni Masarvk krepko zav7el, tako v zagrebškem veleizdainiškem procesu, v Friedjungovem procesu in v drugih. Neminljive so njegove zasluge za ustanovitev Češkoslovaške države.
Zupan je na koncu svojega govora vzkliknil: »Iskreno sožalje bratskemu Češkoslovaškemu narodu! Velikemu prezidentu osvoboditelju dr. Tomažu Masarvku: Slava!« Vsi navzooni 60 se odzvali ter trikrat vzkliknili »Slava!«
Zupan je nato sporočil, da je takoj, ko je dospela vest o Ma6arykovi 6imrti poslal brzojavno svoje sožalje kakor tudi mesta Ljubljane in občinskega sveta predsedniku CSR dr. Benešu in pri-matorju Prage dr. Zenklu. pismeno sožatie pa tukajšnjemu češkoslovaškemu konzulu, Jugoslov. češkoslovaški ligi in Češkoslovaški oboi. Zahvalo za sožalje je sprejel dosedaj od primatorja dr. Zenici a in od Jugoslov. češkoslovaške lige.
ljubljanske
Zupan je nato predlagal naslednjo sožalno izjavo: predsedniku dr. Edvardu Benešu.
Vaša Ekselencal
Mestni svet ljubljanski sc je danes na svoji žalni seji poklonil manom velikega prezidenta. Ob tej priliki si dovoljujemo ponovno zagotoviti Vas, visokospoštovani gospod predsednik, da vsa Ljubljana sočustvuje s češkoslovaškim narodom.
Blagovolite sprejeti izraz mojega odličnega spoštovanja	dr. Juro Adlešič, 6. r.
Podobno izjavo je predlagal nato Petru Zenklu, primatorju Prage.
Nato je sporočil župan, da sta 6e mesti Belgrad in Zagreb odločili, da se udeležita pogreba predsednika Masaryka po svojih zastopstvih in je zato predlagal, da Ljubljana stori isto in da pokloni pokojniku venec. Občinski svet je županov predlog sprejel soglasno.
Zupan je nato zaključil sejo.
Kakor čujemo, odpotuje župan dr. Adlešič v Prago že v soboto, ker bo imel tudi važen posvet s praškim primatorjem dr. Zenklom.
Komemoracija za pokojnim prezidentom Masarykom
Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani bo v ponedeljek ob 6, to je na predvečer pogreba, priredila v Filharmonični dvorani krasno svečano žalno komemoracijo za pokojnim češkoslovaškim prezidentom Osvoboditeljem. Na sporedu ho predvajanje Sukove Meditacije na koral sv. Vaclavu, deklamacije pesmi J. Hore: Ob Masarykovi smrti, na kar bo sledila državna himna, po njej pa dve partiji iz Dvofakove simfonije »Stabat Mater«, namreč duet soprana (gdč. Vidalova) in tenorja (g. Banovec), ter alt solo (ga. Bernot Golobova). Glasbene točke bo izvajala Filharmonija pod vodstvom g. direktorja Poliča. Zdi se, da bo žalno prireditev prednašal tudi ljubljanski radio. Ob lepem vremenu bo na to zvočnik napeljan na Kongresni trg, da bo čim več ljudi moglo prisostvovati komemo-raciji. Dana bo tudi priložnost, da se bodo udeleženci mogli vpisati v spominske knjige, ki bodo poslane v Prago. Jugosl. češkoslovaška liga se bo udeležila pogreba pokojnega prezidenta Osvoboditelja po svojem odposlanstvu.
Nov način pogrebov v Ljubljani s
Vrt rajnih bodo zgradili
Te dni bodo razpisana prva dela za gradnjo »Vrta naših umrlih«. Prvotni načrt je mojster g. prof. Plečnik precej spremenil in bo »Vrt umrlih«, oz. »Vrt vseh svetnikov«, kakor ga imenuje gosp. prof. Plečnik, na svoji lepoti in impozantnosti po novem načrtu še znatno pridobil. Z dograditvijo »Vrta umrlih« se bo način pokopavanja mrličev v Ljubljani poponoma spremenil. Mrlič ne bo več ležal doma na mrtvaškem odru, v tesnih družinskih prostorih, temveč bo ležal na mrtvaškem odru na »Vrtu umrlih«, v prikupni kapelici sredi parka, kamor jih bodo in nas bodo prihajali kropit.
Ljubljančani smo znani predsodkarji, polni tradicij, včasih celo nedostopni za najbolj privlačne novosti; zato se bomo spočetka najbrž celo branili te novosti, kljub temu, da bo ta način mnogo prikladnejši in ugodnejši. Javnost bo gotovo zanimalo, kako sodi o tej zadevi Mestni pogrebni zavod. Ta takole pravi:
Vedno in nestrpno povpraševanje strank, kdaj bo »mrliška veža« zgrajena, potrjuje veliko zanimanje in živo potrebo po njej pri vseh slojih; vendar se utegne zgoditi, da bo del prebivalstva kljub temu hotel ostati še pri starem načinu. To bi amortizacijo v »mrliško vežo« zazidanega posojila seveda precej otežkočilo. Najpreprostejši način pridobitve Ljubljančanov za novi način polaganja mrličev bi bil z izvedbo obveznega polaganja mrličev v »Vrtu umrlih«. S tem bi bili vsi
Sredsodki takoj odpravljeni in dvojni stroški lestnega pogrebnega zavoda, ki jih bo sicer imel na eni strani z amortizacijo »Vrta umrlih«, na drugi strani pa s še vedno visoko režijo (s konji, vozmi, odrišči itd.), bi odpadli.
Vendar pa je zmagalo drugo stališče, ki je brez dvoma pravilnejše, namreč, doseči isti cilj brez sile in diktata. Vsaka sila rodi odpor in zato je verjetno, da bi s silo dosegli le nasproten uspeh: namesto, da bi ljudje vzljubili novi način polaganja umrlih svojcev v ta namen zgrajenih kapelicah, bi zrastla v njih mržnja proti temu načinu in odpor bi naraščal v škodo stvari same, pa tudi prizadetih.
Izkušnje iz drugih mest nam pričajo, da se je novi način polaganja umrlih vpeljal drugod kar mimogrede, sam po sebi. Toda nikjer ni »Vrt umrlih« tako krasno in okusno urejen in nikjer tako ne upošteva pietete in obzira do težko prizadetih svojcev umrlega, kakor bo to sjx>štoval naš »Vrt umrlih«. Gotovo je, da bo dosedanji način gradnje »mrliških vež« z običajnimi, temnimi prostori, tudi drugod prenehal in da se bo pričel uveljavljati tudi drugod novi način mrtvašnic po vzorcu Ljubljane s tako imenovanimi »Vrtovi« oz. »Parki umrlih«. Ker ne bo uvedeno obvezno polaganje umrlih, bi se morda pojavil strah, da ne bo mogoče spraviti v sklad dvojnih stroškov, ki jih bo imel s tem Mestni pogrebni zavod; kajti , računati je treba vendarle na odstotek »pomisli- | karjev«. Mestni pogrebni zavod pa je tudi to vprašanje prav zadovoljivo rešil, in sicer tako, da je vse cenike boljših pogrebov, ki se bodo vršili iz »Vrta umrlih«, znižal za 10 odstotkov, dasiravno režija Mestnega pogrebnega zavoda vsaj zaenkrat še ne bo nič zmanjšana. Vzdrževati bo moral vozni in konjski park z vsem osebjem še nadalje in to prav zaradi onih. ki bodo hoteli še odslej imeti | mrtveca doma na odru. Pri teh pa bo Mestni pogrebni zavod popolnoma opravičeno priračunal nekaj povišanih pristojbin, ki bodo krile izgubo zaradi popustov pri pogrebih iz »Vrta umrlih«. Sicer pa režijski izdatki Mestnega pogrebnega zavoda tudi pozneje ne bodo znatno in občutno manjši, kajti ostalo bo vse razen ceremonielnib uličnih sprevodov; mesto tega pa bo potreben odvoz umrlega z avtofurgonom od hiše na »Vrl umrlih«; poleg tega bo potreben tudi še avto s šoferjem za prevoz duhovščine.
Za pravilno presojo gornjih ukrepov moramo omeniti, da je prejšnja občinska uprava, katera je 12 let -p-adila« »mrliško vežo?, že takoj pn temeljnih obračunih sklenila, da bodo cene po-
grebom do popolne amortizacije posojila ostale nespremenjene, n e -znižane, pa je bila amortizacija tedaj zamišljenega posojila predvidena na dolgo 20-Ietno dobo! Sicer bi se pa amortizacijski stroški za mrtvašnico lahko gladko in igraje krili iz tekočih, pa znatno znižanih dohodkov Mestnega pogrebnega zavoda, ako bi bilo prejšnje gospodarstvo pri Mestnem pogrebnem zavodu malo bolj gospodarsko in ne bi sedanja uprava prevzela zaradi najrazličnejših nerodnosti, posebno pa zaradi skrajno nesmiselnega nakupa stare, napol razpadajoče stavbe na Ambroževem trgu, nad 2,700.000 din dolga, katerega je seveda treba obrestovati in odplačevati. Tako se stari grehi maščujejo in se bodo na žalost še dolgo vrsto let hudo občutili.
Pozneje namerava Mestni pogrebni zavod vso priprego z vsem pripadajočim osebjem odstopiti Mestni pristavi, vozovje pa deloma obdržati, kajti za najvišje osebe, ki bi ležale na primer v cerkvi, magistratu, univerzi itd., bo le še sem in tja potreben pompozen pogreb po ulicah. Konji mestne pristave pa bodo itak vedno pri rokah.
Na »Vrtu umrlih« namerava Mestni pogrebni zavod upeljati pri vsaki kapelici za vsakega umrlega še posebno vpisno knjigo, v katero se bodo kropilci vpisovali; ta knjiga s fotografijo umrlega na mrtvaškem odru bo za svojce drag spomin.
Ako bo sedanji mestni upravi uspelo zgraditi se tramvaj do Sv. Križa, za katerega akcija trenotno ugodno poteka, bo Ljubljana s tem dokaj pridobila. Dovršeno bo v kratki, ko-
Minister dr. Rogič
med slovensko mladino
Snoči je odpotoval iz Belgrada minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Josip Rogič, kateri se bo dane« ob pol devetih zjutraj iz Zidanega mosta v avtomobilu odpeljal dalje proti Mariboru. Njegovo bivanje je za naše športne in telesnovzgojne organizacije velikega pomena, saj g. minister prihaja sem, da se sam na kraju samem pouči o razvoju in razmahu posameznih organizacij. Zato je tudi njegovo nadzorno potovanje po Sloveniji izpeljano po natančno določenem načrtu.
V	Mariboru bo g. minister takoj danes po kosilu sedel v avtomobil in se odpeljal na Pohorje, kjer si bo ogledal razne planinske koče. Ko se bo vrnil v Maribor, bo ob štirih popoldne obiskal prostore in telovadnico mariborskega Sokola, na kar se bo ob pol petih odpeljal na Mariborski otok, kjer si bo ogledal tamkajšnje mestne kopališke naprave. Ob petih si bo ogledal športne prostore športnega kluba »Maraton«, takoj nato pa prostore športnega kluba »Železničar«. Nato ee bo odpeljal k mestnim gasilcem, kateri bodo pred ministrom izvajali nekaj vaj, med njimi tudi vaje z maskami. Po večerji pa 6e bo še enkrat sestal z zastopniki gasilcev.
V	nedeljo se bo takoj zjutraj z avtom iz Maribora odpeljal v Ptuj na tabor Zveze fantovskih odsekov. Tam bo ob devetih dopoldne prisostvoval defileju, nato pa službi božji in taboru. Po kosilu se bo odpeljal k Sv. Urbanu na izlet, nakar bo ob treh popoldne zopet navzoč v Ptuju pri javni telovadbi slovenskih fantov ter prt športnih tekmah.
V	ponedeljek 20. t. m. se bo odpeljal v avtu proti Ljubljani skozi Slovensko Bistrico, Konjice in Dobrno. Ob pol desetih ga bodo v Celju pozdravili celjski župan in celjski gasilci. Nato se bo skozi Savinjsko dolino, Gornji grad in Kamnik odpeljal v Ljubljano, kamor pride opoldne. Na banovini ga bosla pozdravila gg. ban in mestni župan. Po kosilu se bo takoj odpeljal ogledat si posamezne telovadne in športne naprave v Ljubljani. Ob
pol štirih bo obiskal sokoLski dom na Taboru, ob štirih pa plavalno šolo Ilirijče. Ob pol petih se odpelje na Stadion, kjer si bo ogledal tamkajšnje naprave ter se sestane z zastopniki Zveze fantovskih odsekov. Ob petih ga bodo pred Mestnim domom pozdravili ljubljanski gasilci.
Od pol šestih do pol 6edmih pa ho na banovini konferenca z zastopniki vseh organizacij, ki so podrejene ministru za telesno vzgojo. Ob 8 zvečer pa se nato odpelje v Belgrad.
G. ministra bosta na njegovem popotovanju spremljala gg. inž. Milivoj Vuk. Aračič, načelnik ministrstva za telesno vzgojo naroda, in Drago
Ulaga, šef strokovnega odseka istega ministrstva. *
Z ozirom na konferenco zastopnikov našega športa, ki bo v ponedeljek popoldne na banovini, sklicuje banska uprava za danes ob 4 popoldne na banski upravi v knjižnični dvorani sestanek vseh športnih in telovadnih organizacij iz Ljubljane. Namen tega sestanka je, da bi ponedeljkova skupna konferenca bila čim bolj uspešna in za našo deželo plodonosna.
*
G. minister dr. Josip Rogič med nami ni nov gost, saj je naše organizacije že lansko leto 11. julija obiskal. Takrat je zapustil med nami najboljše vtise, kakor smo tudi prepričani, da je takrat med nami tudi on dobil o naših organizacijah najboljše vtise, Od lanskega leta pa se je naša telovadba in naš šport nepričakovano dvignil, zaradi česar upamo, da bo g. minister ob tem obisku ponesel seboj še mnogo boljše vtise. Slovenska mladina ga pozdravlja s ponosno zavestjo, da je ves mladi razmah ter napredek, ki ga bo g. minister mogel te dni ugotoviti in na lastne oči videti, delo požrtvovalnih mladih sil slovenskega ljudstva, katero je samo od sebe vse to ustvarilo, kakor hitro je bilo deležno potrebne svobode. Zato pozdravljen med nami!
Ljubljana v znamenju velikih manevrov
Ljubljana, 17. septembra.
Na zunaj Ljubljana sicer kaže danes svoje vsakdanje poslovno lice. Vse hiti |>o poslih in kupčijah, toda po vojašnicah je vse spremenjeno. V vseh treh vojašnicah: na Poljanah, v vojvode Mišičevi in v artiljerijski vojašnici je tako vrvenje ko na mravljiščih. Kakor tam, vlada tudi j*> vojašnicah vzoren red in vsak odhaja na svoje mesto. Vse »e pripravlja na velike vojaške vaje. Vpoklicane rezerviste dodeljujejo posameznim četam, ali pa sestavljajo iz njih nove čete. Iz skladišč dele uniforme. Vse gre naglo in po redil, kakor lo zahteva prava vojaška disciplina. Priznati moramo, da so prihajali vpoklicani rezervisti iz vseh krajev v Ljubljano s kovčegi na ramah trezno in mimo. Bile so skupine mladih fantov, ki so prihajale v vojašnice v vojaškem redu.
In v artiljerijski vojašnici! Tja se je obrnil val »konjenikov«. V to vojašnico so privedli kmetje, ki so prejeli zadeven poziv, svoje konje. Komisije so jih pregledale in jih točno zapisale odnosno ocenile, kajli zn primer, da konj lastniku med manevri pogine, dobi ta odškodnino v višini, kakor je bil konj ocenjen. Nekateri kmetje so pripeljali tudi vozove.
Na nekaterih krajih periferije ob glavnih prometnih žilah je bilo življenje pojx>lnoma spremenjeno. Podobno je bilo velikemu konjskemu sejmu. Prav Dolenjska cesta je včeraj kazala pisano sliko. Tam pri Češnovarju, Ribiču in Ma-renčetu je bil pravcati konjski semenj. Kmetje so krmili svoje konje. Privoščili pa so si skromno malico. Opaziti je bilo, da kmet silno varčuje z denarjem. Pojavljale pa so se med njimi prav originalne postave. Visok možakar je prijahal na svoji kobili kakor Martin Krpan. Imel je cigaro v ustih. Namesto usnjenih vajetov je dal konju
maj poldrugoletni dobi vse to, kar so doslej »delali« 12 let, pa pri drugih okoliščinah in finančnih možnostih, kakršne so pa danes! Mrtvašnica je bila že v navadnih, grobih zasnovah stalna velika želja ljubljanskega prebivalstva; sedanji način pa bo nedvomno, četudi ne največje, gotovo pa najlepše in najpotrebnejše delo sedanje občinske uprave.
< - - - ■■-■■m	:


> i
r
V
1:100

!• t H

i
i,. ...... ...........................„-.,■ . „.. . „, „.	.......... ...... -	I.mh ■■	--I, I .«..	.....i »mm i
Veličastno pročelje »Vrta vseh svetnikov« po osnutkih prof. Plečnika, ki ga bo krasilo bogato stebrovje (po številu 104). Spodaj tloris pročelja in prostor ob vhodu. Desno od vhoda bodo poslovni prostori in prostori za duhovščino, na levi pa prostor ia evetlire in polaganje mrličev, — (Kapelice pa bodo razvrščene dalie po parku Ograji« okrog parka ho le deloma zidana, v glavnem pa jo bo tvorila dvojna iiva meja.)
v gobec vrv, ki jo je jx)tem ovil Se sebi okoli vratu, šaljivo je dejal, da gre rad na »vojsko«.
Med Ljubljančani je j>o vseh lokalih in tudi drugod sedaj edini (»ogovor na dnevnem redu: veliki vojaški manevri. Mnogi se spominjajo onih časov, ko so delali manevre po Notranjskem, ki jim je prisostvoval celo kak nadvojvoda. Drugi z zadovoljstvom motre v časnikih objavljene fotografije naših generalov, ki bodo vodili manevre ali j>a bodo pri njih aktivno sodelovali. Marsikdo pa je že sklenil, da bo v nedeljo, 26. t. ni. napravil izlet v Metliko, da vidi na lastne oči veliko revijo vseh naših bojnih edinic in vseh vojaških strok. Bo pač ena največjih vojaških parad v naših krajih! Organizirajo se celo avtobusni izleti, ker mnogi računajo, da ne bodo z vlakom mogli pravočasno prispeti na kraj vojaške parade.
Železniška uprava ima te dni nad glavo dela. Ljubljanskemu železniškemu ravnateljstvu je poverjeno glavno vodstvo železniških vojaških transportov. Trdno smo prepričani, da bodo naši železničarji to trdo in težko nalogo rešili častno in najvzorneje. Velik železniški park vagonov ima dati ljubljanskemu ravnateljstvu na razpolago zagrebško. Za transj>ort vojaštva po končanih manevrih v njega stalne gamizije bo jiotreba nad 70 vlakov, ki bodo v maneverskem ozemlju pripravljeni takoj in najhitreje odpremiti vojaštvo domov. Mnogim kolodvorom bodo dodeljene pomožne moči uradništva in uslužbenstva.
Kakor izvemo iz vojaških krogov, je hil odziv vpoklira na manevre v dravski banovini popolen in prav časten. Od vpoklicanih »e je na vaje odzvalo 96% 1 Onih 5% najbrž ni moglo priti ali zaradi bolezni ali pa, ker so kje na tujem, da jim niso mogle biti pozivnice dostavljene.
Na tabor v Ptuj!
Dan prosvetnega tabora v Ptuju je že blizu. Priprave potekajo zelo živahno in pričakovati je udeležbe, kakršne starodavno mesto Ptuj še ni doživelo. Iz vseh delov Slovenijo, posebno pa iz sosednjih okrajev 1k> prihitelo našo dobro ljudstvo, da prisostvuje temu velikemu slavju in jk>-kaže svojo ljubezen do domovino in zvestobo do narodnih voditeljev.
Glavna pisarna pripravljalnega odbora bo v kmečki hranilnici in posojilnici, Tyršev trg, tele-| fon 51. Reditelji bodo imeli v službi 4 rm širok bel Irak na levem rokavu ter znak R. Vodje re-diteljskih skupin bodo imeli enak trak z znakom R. V.
Zdravniško in saniarijansko službo bodo opravljali zdravniki, samarijani, satuarijanke in gasilci. Reševalna postaja bo v Krneč. hran. in posojilnici in oh času telovadnega nastoj>a na telovadišču.
Prireditve, ki so na sporedu ob času tabora, se bo pričele vedno točno ob določenem času.
Zbirališče za haklado in slavnostni sprevod. Za baklado dne 18. sept se začne zbiranje udeležencev ob 19, za slavnostni sprevod dne 19. sept. pa ob 7. Za baklado se zbiramo na telovadišču nasproti Brenčičeve gostilne, za sprevod pa pred kolodvorom. Bakle se bodo dobile po 1 din za komad. Udeležite se baklade polnoštevilno.
Taliorno znake ho moral vsak imeti, kdor bo hotel iti na telovadišče in v sprevod. Znake bodo prodajala dekleta v narodnih nošah. Znak stane | 2 din.
Generalna vaja za vse člane, članice in mladce | je v nedeljo ob 11.
Udeleženci naj prinesejo s seboj tudi društvene zastave in prapore, če jih imajo.
Vstopnina pri javnem nastopu na telovadišču ob 15: sedeži 5 din, stojišča 2 din. NnhRvite si vstopnice že v predprodaji v pisarni pripravljalnega odbora.
Polovična voznina je dovoljena od 17. do 21. septembra 15137.
Na prošnjo je lavnntinski knezoškofijski ordi-nariat z dne 14. t. ni. št. 2108 dovolil za nedeljo, dne 19. se|»l. binaeijo duhovnikom v dekanijah: Ptuj. Dravsko polje. Zavrč, Ormož in Sv. Lenari.
Tabor bo v vsakem vremenu, je preskrbljeno na prostem ali pod streho.
Pomni, da je zbirališče pred kolodvorom, v obeh drevoredih in na Ljutomerski cesti.
Od 7 do 8 zjutraj sprejem gostov in formiranje sprevoda v sledečem redu:
1. konjenica, 2. kolesarji, 3. mestna godba. 4. praporji in narodne noše, 5. odl>or Prosv. zveze in odličniki, 6. kroji, 7. župani. 8. pevsko okrožje, 9. markovska godba, 10. dekliški krožki, 11. mladci. 12. polkroji, 13. gasilci. 14. možje in fantje, icne in deklet* v župnijskih skupinah, 15. vozovi.
V nedeljo v»i v Ptajf
Drobne nov icc
Koledar
Sobota, 18. septembra: Kvatre. Jožef Kupertin, 6poznavalec; Zofija m tovarišice, mučenice.
Novi grobovi
+ Kapitan Frane Be:laj. Bridko Je zadela vse znance žalostna novica, da je izdihnil svojo plemenito dušo administrativni kapetan 1. razreda f*. Franc B e z 1 a j. Pokojnik je bil blag slovenski mož, ki je vseboval vse dobre lastnosti pravega katoliškega Slovenca Svojega prepričanja se ni nikdar sramoval, zato pa so ga vsi visoko spoštovali. V službi je bil natančen in vesten, v družbi pa odkrit in plemenit. Za njim žaluje njegova užaloščena družina, žalujejo pa tudi vsi, ki so ga poznali. Naj počiva v miru! Žalujoči družini naše iskreno sožaljel Pogreb bo danes ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) 10.
Osebne cesti
= Poroka. V Naklem sta bila dne 16. sept. poročena g. dr. Leopold Marinšek, zdravnik, iz ugledne naketeke hiše in gdč. Helena Langle, hči
5radbenega mojstra in posestnika. Poročal je kan 06ip Šimenc, priči 6ta bila g. Janez Rekar. trgovec, in g. Viktor Marinšek, ženinov brat. Mlademu paru želimo obilo 6rečc.
En požirek zdravja!
En sladek požirek zdravja, okusno
in močno dubteč po naravi in soncu
in tako dober za naše otroke, to je
BKOMALZ
Poskusna doza Din 12'50 v lekarnah.
—	Sole na dan pogreba T. G. Masaryka. Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek, objavlja, da se naj na dan pogreba bivšega predsednika češkoslovaške republike, T. G. Masaryka, v torek, dne 21. septembra, opravijo na vseh šolah za učence predavanja o velikem pokojniku. Ta dan ni pouka. Gledališke predstave se ta dan ne smejo prirejati.
—	Rezervni oficirji. V nedeljo dne 26. t. m. bo pri Metliki pri končanih manevrih velika revija vojaških edtnic v6eh redov orožja, ki 60 sodelovale pri manevrih. Nudila 6e bo prilika videti najmodernejšo oborožitev naše vojske. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani je sklenil organizirati udeležbo rezervnih oficirjev pri tej paradi. Kdor želi prisostvovati, naj sporoči to v pisarni pododbora »Zvezda« II. nadstropje v torek od 18 do 19, ali pa pismeno do srede 22. t. m. Ce bo zadostno število priglašenih, se bo najel avtobus, ker bi z vlakom bilo prepozno. Podrobnejše v pisarni pododbora.
—	Trboveljski slavčki r Posavju. Po štirih letih bodo Slavčki spet obiskali kraje v Posavju.
V	soboto, dne 18. t. m. zvečer ob 8 bodo nastopili v Brežicah, v nedeljo ob 11 dopoldne v Sevnici, popoldne pa v Zidanem mostu. Izvajali bodo nov izbran spored slovenskih kompozicij a capella, s spremljevanjem klavirja in solo točkami. Nastopil bo celoten zbor. ki je v zadnjem času izpopolnjen z mladimi močmi in je po izjavah glasbenikov na višku tehnične in glasovne stopnje.
—	V torek ne bo šolskega pouka. Kakor srno zvedeli, bo v torek, na dan pogreba predsednika Masaryka za vse šole v Sloveniji pouka prost dan.
V	vsakem razredu pa bodo imeli kratko predavanje o pomenu in veličini velikega pokojnika. Nekatere šole bodo v torek organizirale tudi skupno žalno slovesnost.
BOUVIER
VINO v STEKLENICAH
GORNJA RADGONA
—	10 Mick v bolnišnici. V ženski bolnišnici v Novem mestu se je zgodil ta teden redek slučaj, da so sobo št. 2, ki šteje 10 postelj, zasedle same Micke, in sicer: Marija Mikec, Marija Pir-novar, Marija Bobner, Marija Vidic, Marija Šte-Tanič, Marija Flajnik, Marija Saje, Marija Jakša, Marija Traven in Marija Popovič.
—	V Voglajni najdena utopljenka. V četrtek 16. t. m. je neki ribič zapazil v vodi na Opoki v Štorah mrtvo žensko truplo. Takoj mu ie bilo jasno, da gre za pogrešano 17-letno dekle Joštovo iz Stor in jc obvestil orožnike o tem. Pri najdenju so jo ob navzočnosti njenega očeta prepeljali v mrtvašnico v Store. Tragična smrt dekleta je domače in vso okolico zelo pretresla.
—	V sodne zapore pripeljana. Orožniška eskorta je včeraj pripeljala od okrajnega sodišča v Radovljici v ljubljanske zapore neko Vido, po poklicu nalaikarico, a že dalj časa brezposelno Ljubljančanko. V času živahne letoviške sezone na Bledu se je Vida tja preselila, da bi na lahek način služila denar. Konec avgusta se je neko noč seznanila z nekim zidarjem iz blejske okolice, ki je na Bledu nekoliko poveseljačil, a ga je ženska okradla. Mož je takoj zjutraj tekel v Lesce, kjer je na postaji dobil svojo nočno znanko in jo dal aretirati. Toda pri njej so dobili samo 88 din. Pozneje 60 dognali, da jc prebrisanka 1200 din zavila v cunje in jih vrgla v neko košaro. Vida je naposled dejanje priznala.
—	Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Reg. po min. soc. pol. in nar. idr. S br. 15.493. 25. V. 33.
—	Vkuhavanje (konserviranje) sadja in zele njave za zimske mc?eoc je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov j»množen in izpopolnjen natis je knjižica našega sadjarskega strokovnjaka M. Humeka: Sadje v navod o ravnanju 6 sadjem
din 24, za vezano pa din 32, založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižica bo našim gospodinjam in njihovemu naraščaju velik pripomoček in kažipot pri uporabi in predelavi sadja v domačem gospodinjstvu. Ker je ravno se daj pravi čas za vlaganje in konserviranje raznega 6adja m zelenjave, knjižico toplo priporočamo.
—	Potovanje okoli sveta je danes lahka stvar, ako znate mednarodni jezik esperanto. V vseh mestih in deželah so esperantisti, ki esperantskim potnikom pomagajo. Nove učne knjige mednarod nega jezika esperanto je izdal in razpošilja Klub esperantistov Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 7/1.
. Cena din 16.
—	V Opatijo in Reko priredi Putnik Ljubljana v nedeljo avtobusni izlet za din 100 tja in nazaj. Odhod ob 5 zjutraj izpred hotela Metropol. Prijave pri Putnik, Ljubljana.
—	Trgovski tečaj, večerni in stenofipistovski, (strojepis. stenografija) pri Trgovskem učnem za vodu v Ljubljani. Kongresni trg 2, vpisuje in daje pojasnila dnevno. — Istotam vrši redni vpis tudi Dopisna trgovska šola.
—	V trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, sprejmemo še nekaj dijakov(inj), ker je letos odprta še ena nova učilnica. Naknaden vpis je dovoljen do 22. t. m.
—	Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur<■ r Ljubljani. Trgovsko društvo ->Merkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19 do 21 ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo, ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8 do 14 ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
1 Maši7 za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 zjutraj.
1 Mestni muzej v Gosposki ulici št. 15. bo v nedeljo, dne 19. I. m., in potem do preklica vsako nedeljo in praznik za občinstvo brezplačno odprt od 10 do 12.
1 Salezijanska Prosveta na Kodeljevem vabi članstvo vseh odsekov na skupni sestanek, ki bo drevi ob 8 v društveni 6obi v Mladinskem domu.
Advokat Fran Koder
je preselil svojo pisarno iz Murske Sobote v Ljubljano, Trdinova ulica 5.
1 Promenndni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v nedeljo dne 19. septembra 1937 ob 11 promenadni koncert v »Zvezdi«. Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelniika Ivo Grudna.
1 Ribji trg. Včerajšnji, običajni petkov ribji trg je bil slab. Povpraševanje po ribah je bilo minimalno. Izbira jc bila sicer ugodna. Dovoz morskih rib je bil srednji. Morske ribe so proda jali: hm 32. skuše 18. velike sardele 16, male 14. osliči 30, morski listi 40 din kg. Sladkovodne ribe: dunavske postrvi 18, domače, žive postrvi 40, ščuke 16. pečenke 12 din kg. Raki so bili po 1 din komad. Sezona za rake je 6koraj že nehala, kajti star rek pravi, da je rak vziten le od maja do konca avgusla.
1 Tatvine v Ljubljani. V pralnico v Janševi ulici št. 11 jc v eni zadnjih noči vlomil neznani vlomilec, ter odnesel cel kup perila. Lastnica Zofija Žlebu i kova trpi okoli 1.400 dinarjev škode. Druga tatvina perila se je pripetila v isti noči v Kolezijski uliri 15, kjer je neznan tat odnesel Maksu Samotorčanu za 600 dinarjev perila.
1 VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ bo odprt tudi letos na trgovskem učilišču' »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. Namenjen je vsem onim. ki žele izpopolniti svoje znanje in se izobraziti za pisarniško službo. Po zadnjem odloku ministrstva trgovine in industrije je večerni tečaj na tem zavodu potrjen nd imenovanega ministrstva s pravico izdajanja odobrenih izpričeval. Poučevali bodo vse važne strokovne predmete po novem učnem načrtu ter posebni predmet »pisarniška dela«. — Vršili se bodo tudi posebni stenografski in strojepisni, jezikovni in drugi tečaji. — Informacije daje ravnateljstvo zavoda vsak dan dopoldne in popoldne in tudi zvečer do 8 ure v pisarni na Domobranski cesti 15. Na željo pošlje tudi pismena obvestila. Šolnina zelo zmerna. Prospekti brezplačno na razpolago.
1 Kino »Kodeljevo« 31-62. Danes ob 8 dva sporeda: sDekle iz Schwarrwalda< (Marija Beling in Hans Soenker) in >Pot v srečo'. Duhoviti ljubezenski zapletljaji in razburljive pustolovščine sredi oceana.
1 Na Rocnju pod .Imamo goro bo v nedeljo popoldne ob pol 6 izredna popoldanska pobožnost, toda le ob ugodnem vremenu. Ljubljančani se odpeljejo izpred -»Evrope« ob 4.15 s tramvajem. V Št. Vidu se lahko poslužijo Magistrovega avtobusa.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kura!!, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
Gledališče
Opera. Sobota. 18. septembra: »Amaconke«. Izven. — Nedelja, 19. septembra: »Sv. Anton vseli zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 20. septembra: »Umetniški večer diseuse ge. Dele Lipinske. Izven. Cene od 40 din navzdol.
Nesreča ali zločin:
Skrivnostna smrt Ljubljančana na tračnicah
Maribor, 17. septembra.
Davi se je pripetila ua železniški progi na Pragerskein zagonetna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Zjutraj po odhodu mariborskega vlaka, ki se je odpeljal iz Maribora ob 5.05 Je našel železniški kretnik na tračnicah nezavestnega mladega elegantno oblečenega moža. Imel je ze-vajočo rano na glavi in tudi nevarne notranje poškodbe, ker je krvavel iz ust, nosu in ušes. Takoj so moža prenesli na postajo ter ga s prvim prihodnjim vlakom spravili v Maribor v bolnišnico, kjer pa je proti poldnevu kljub operaciji, katero so zdravniki takoj na njem izvršili, izdihnil, ne da bi se bil zavedel.
Po legitimaciji in potnem listu jc bilo ugotovljeno, da je pokojnik 30 letni bivši medicinec
Milan Debelak iz Smarfna pri Litiji, ki Je bival stalno v Ljubljani kot disponent kemične tovarne Ariblank. Debelak je bil v Mariboru, od koder se je odpeljal z jutranjim osebnim vlakom v ■ Ljubljano. Pri Pragerskem pred vhodom na postajo pa ga je zadela nesreča, ki še dosedaj ni pojasnjena. Ugotovili so samo, da je padel z vlaka pod vagone, ne vejo pa, ali po nesreči, ali pa je postal žrtev zločina.
Železniška uprava je takoj po odkritju nesreče telefonično obvestila naslednje postaje ter je bila še v vlaku izvršena preiskava, ki pa ni mogla nič ugotoviti. Nobeden od potnikov se ni spominjal Debelaka in ni videl, kako se je nesreča zgodila. Mariborska policija vodi sedaj preiskavo, kaj je delal Debelak v Mariboru in s kom se je odpeljal proti Ljubljani.
Maribor
m Meščani) Češkoslovaški narod žaluje za svojim velikim prezidentom Osvoboditeljem gospodom T. Masarykom. Tej žalosti bratskega naroda se pridružuje vsa Jugoslavija. V nedeljo dne 19. t. m. se vrše v Mariboru žalne slovesnosti. Mestna občina mariborska je na svojih poslopjih že razobesila žalne zastave. Vljudno vabim meščane, da v soboto zvečer razobesijo na svojih hišah žalne zastave, ki naj visijo do torka. Predsednik mestne občine: dr. Juvan, L r.
m Sestanek in prva vaja za gledališki balet bo drevi ob 17 v gledališču. Gospodične, ki eo se priglasile, naj pridejo polnoštevilno. Sprejemajo se še nove.
m Tragična smrt padavičarja. V mali dvoriščni mlaki v Trgovišču je utonil 24 letni Jernej Vodo-šek. Pokojnik je bolehal na padavici. Ko si je hotel v plitvi, dober meter globoki mlaki na domačem dvorišču umiti noge, ga je napadla njegova bolezen, pa je v nezavesti padel v vodo, kjer ga je našla njegova mati že mrtvega.
m Sožalje Maribora ob smrti T. Masarvka. V imenu mesta Maribora je mariborski župan dr. Juvan poslal sožalne brzojavke češkoslovaškemu predsedniku dr. Benešu in češkoslovaškemu konzulu v Ljubljani. V nedeljo dopoldne ob 10 bo v Narodnem domu žalno zborovanje in komemora-cija. Maribor bo pokazal viden znak svojega žalovanja s črnimi zastavami, ki so razobešene z javnih in tudi mnogih zasebnih zgradb.
m Razpisane vojaške štipendije. Vojno ministrstvo je razpisalo 10 štipendij za študij veterine na belgrajski univerzi. Podrobni pogoji za sprejem in za vlaganje prošenj se dobijo na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg U. Prošnje je treba vložiti do 30. septembra.
m Važno za gledališke abonente. Lanskim abo-nentom so dosedanji sedeži rezervirani samo do danes zvečer ter se bodo oddali drugim reflektan-tom, če sc pravočasno abonma ne obnovi. Abonma se plačuje v 8. mesečnih obrokih od 8 din navzgor. Kdor sc noče vezati na določen večer z abonmajem, sc lahko abonira na blok, ki ga opravičuje do istega števila predstav, kot ga prejmejo abonenti. Prvi obrok za abonma 6e lahko vplača v začetku oktobra.
m Vaja za obrambo mesta pri napadu iz zraka
se je vršila včeraj dopoldne v Mariboru. Ob 10 so zadoneli alarmni znaki zvona in tovarniških siren. Vaja jc bila omejena na novi del Glavnega trga ter sc je vršila pod vodstvom šela mariborske policije dr. .Trstenjaka, kateremu je pomagal mestni
j tržni nadzornik ing. Verečjevič. Sodelovale so pri j vaji mariborske gasilske čete z reševalnim oddelkom, moštvo delavniške gasilske čete ter obrambna ekipa mariborske realne gimnazije pod vodstvom
------ •--izije po
profesorja Modica. Namen vaje je bil prikazati delovanje termitnih, vžigalnih in iperitnih zastruplje-valnih bomb. V ta namen 60 bili na trgu postavljeni
bombe. Gasilci so nazorno prikazali, da se da termit pogasiti samo s peskom, dočim polivanje z vodo plamene še bolj razvname. Strupeni iperit je prikazala posebna iperitna atrapa, ki ima sličen vonj, vendar ni tako nevarna. S posebnimi aparati so kemiki izvršili najprej ugotovitev, razkuženje pa je izvršila ekipa iz železniških delavnic, ki v Marboru doslej edina razpolaga s kompletnimi posebnimi varovalnimi oblekami proti iperitu in drugim strupom, ki se uporabljajo v ZTačni vojni.
VSE ZA SOLO V CIRILOVTŽ
m Nenavadna nesreča. Na Rapidovem igrišču se je včeraj ponesrečil na nenavaden način 16 letni Adolf Videčnik ob priliki nogometnega treninga. Podrla so se nad njim vrata za gol ter mu je gornji drog padel na glavo in mu zdrobil nosno kost. Nezavestnega so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Samomor
z dinamitno patrono
Maribor, 17. sept.
Iz Škal pri Slovenjgradcu nam poročajo o
strašnem samomoru, ki ga je izvršil 44 letni banovinski cestar Filip Taller. Na cesti v Lokovici je opozoril ljudi na njegovo smrt strahovit pok. Ko so šli pogledat, so našli na cesti v luži krvi razmesarjene ostanke Tašlerja, ki ni bil več človeku podoben. Tašler si je vtaknil v usta dinamitno patrono ter je prižgal vžigalno vrvico. — Eksplozija mu je glavo popolnoma odtrgala ter jo je dobesedno raznesla v atome, ker niso na Sli prav nobenega sledu od lobanje. Tudi gornji del života mu ji silna moč dinamita čisto zmaličila in strla, tako da je bilo vse skupaj kakor krvava kepa mesa in cunj. Zapustil je ženo in dva mala otroka.
— Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 6i nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Občinsko gospodarstvo na Jesenicah
Nova občinska uprava, ki je prevzela posle občinskega gospodarstva meseca novembra lanskega leta, zaključuje prvoletno bilanco svojega dela. Brez vsakega pomena, brez razkričavanja in trkanja na prsi je vodila uspešno delo v dobro občanov in v korist občinskemu gospodarstvu. Danes po skoro enoletnem poslovanju naj navedemo glavna dela v občinskem gospodarstvu velike jeseniške občine.
Vsem je še znano, s kako virtuoznostjo je nastopila opozicija ob začetku poslovnega leta. Posebno se jc v tem nastopu odlikovala skupina, ki sta io vodila dva advokata in sta jo poimenovala »listo delovnega ljudstva«. Kar deževalo je »nujnih« predlogov, takih in drugačnih. Da celo takih, o katerih se je moralo sodišče izreči, da ne spadajo v delokrog občine. Ta opozicija je načenjala debate o tem, ali 60 pri kakem predlogu stali ali 6edeli, ali je to sedenje v zvezi z odstavki določil »onega, ki ga vsi poznate«. Skupina liste »delovnega ljudstva« je vodila visoko-pravne razprave v nedogledne čase, zakaj pa bi tudi ne, saj sta bila pri tem »delovnem ljudstvu« za svetnika kar dva odlična advokata. Zelo brihtne 60 bile prve razprave na prvih sejah. Človek bi mislil, da je ta advokatska opozicija računala na to, da večina, ki jo sestavljajo sami delovni ljudje, ne bo zmogla takih debat in da se bo vdala. Gospod župan pa je pustil govoriti, da se je lahko vse zgo-vorilo. Ko je bilo prilično že vse tako nekako iz-povedano, pa je rekel, da bo sedaj treba pričeti še delati. Zaključil je razprave o »nujnih« predlogih in pristopil z občinskim odborom k stvarnemu delu po načelu: biti pravičen vsem stanovom in delati za dobro občine in občanov.
Nova občinska uprava je pristopila najprej k uresničenju dolgoletne želje in potrebe po zgra-
Novice z Goriškega
Most čez Vipavo vzpostavljen. Predzadnjo nedeljo so slovesno odprli za promet most, ki pelje pod Sv. Katarino čez Vipavo k Muličevim fužinam in veže rihemberško in črniško občino. Most je pred leti popolnoma razpadel. Leseno mostišče jc deloma zgnilo, deloma ga je odnesla voda, ostala sta samo oba zidana stola na levem in desnem bregu. Letošnje poletje so se vršile v teh krajih Vipavske doline vojaške vaje. Na prošnjo civilnih oblastev je korno poveljstvo v Vidmu naročilo 11. ženijskemu polku, naj most vzpostavi. Vojaki so se pozivu z veseljem odzvali in v kratkem postavili novo. močno, leseno mostišče.
V nedeljo 5. t. m. je bila pri upostavljenem mostu kratka slovesnost. Ob navzočnosti goriškega
■ gospodinjstvu. kratek . o aomači 6adni uporabi in o konserviranjil sadja in zelenjsdi je nnj- prefekta in številnih veljakov je najprel črniški boljši pripomoček in svetovalec pri teh opravilih. . dekan msgr. Novak ob asistenci batujskega in ka-Knjiga ima 100 strani, nad 90 slik med besedilom I menjskega župnika most blagoslovil, nato je pa in 4 večbarvne tabele. Cena jc za broširano knjigo • g. prefekt prertrigel trak, ki jc zapiral prehod in
most je bil oddan svojemu namenu. Z rihemberške strani se je tudi takoj vsula tropa ljudi na batujsko plat, kjer je nato g. prefekt s svojim spremstvom pregledal Meličevo podjetje. Ob koncu je imel g. prefekt pred batajskim kolodvorom nagovor, v katerem je vzpodbuial množico, ki je bila povabljena iz vseh občin, k vztrajnemu kmečkemu delu.
Poroka. V sredo 15. t. m. se je poročil v Gorici uradnik Katoliške knjigarne g. Slavko Lupine iz Šerapolaja z gdč. Karlinco Kocjančič iz Gorice, ki je bila tudi uradnica pri imenovanem podjetju. No-voporočenca imata nele v mestu, ampak tudi na deželi mnogo dobrih prijateljev, zato je bilo njuno slovo od fantov in deklet prav prisrčno in jima je travniški cerkvcni pevski zbor pri poroki izbrano prepeval. Poročil ju ie msgr. dr. Mirko Brumat, ki jima je želel obilo božjega blagoslova na novi poti. Tej lepi želji sc pridružujemo ludi mi.
ditvi mestnega zavetišča. Jeseniško mesto je delavsko mesto in takega zavetišča še nima. Letno gre za podpiranje revežev nad 100.000 dinarjev. Ti reveži pa ee morajo potikati po raznih privatnih zavetiščih — brez lastnega doma v kraju, kjer 60 delali in živeli. Mestno zavetišče bo stalo na lepem mirnem prostoru v gornjih Jesenicah, kjer je 6vet že kupljen. Na podlagi osnutkov, ki so bili predloženi v zelo lepi izdelavi, 6e delajo načrti in je zadeva privedena do uresničenja. To je istočasno veliko socialno in gospodarsko delo občinske uprave.
Jeseniška mestna občina je pristopila k uresničenju želj in potreb podobčine Sv. Križ. Delajo za zgraditev vodovoda v Plavškem Rovtu. Pristopita se je k ureditvi letoviškega kraja. Ureditev gnojnih jam, poprava vodovoda in cest pri Sv. Križu bo največjega pomena za kTaj in za tujski promet. Vse skrbi je bila deležna tudi Hrnšica, kjer se je uredil vodovod in eo bili nastavljeni hi-dranti za primer požara.
Občina 6c je odzvala potrebi regulacije Save, ki je trgala v gornjih Jesenicah kos za kosom zemlje vsa leta. V notranjosti mesta je občina izvedla veliko regulacij in adaptacij. O tem priča ureditev cest nad progo. Izvršene so bile regulacije Aljaževe ceste, Gregorčičeve ulice, Lampetove ceste, Murove itd. Pristopilo ee je k ureditvi trga pred šolo. Ta prostor bo prvi in edini večji prostor, ki ga mesto potrebuje in bo s tem veliko pridobilo na lepoti. V Kurji vasi je bil podaljšan vodovod. Velike važnosti je tudi odprava vodarine po števcih, ki je delala občini in občanom toliko skrbi. Vodovod, ki ga je zgradila občinska uprava pred zadnjo, je bil v tem delu zelo zanemarjen. Bivša občinska uprava ni izvedla sklepa, da se morajo povsod nastaviti števci za vodo. Niti ni vodarine redno pobirala. Tako je prišlo do tega, da so bile v zastanku visoke vsote, da so občani plačevali na vse mogoče otežkočene načine ali pa sploh niso plačali. Sedaj je vodarma urejena pravično. Na vsako družino letno 20 din. Tu se upošteva tudi socialni moment. Družina, ki ima veliko članov, ne plača nič več, ker ima itak večjo skrb s številnimi člani. Torej socialno pravično.
Zc pri tem površnem pregledu moremo ugotoviti uspešno delo občinske uprave. Za vse to gre zasluga v prvi vrsti županu g. Markežu, ki ima samo en cilj: pametno gospodariti, biti pravičen do vseh stanov in delati. Zaupanje, ki ga uživa med občani kot dober in vesten gospodar, je s svojim dosedanjim delovanjem povsem opravičil. Ob teh delih pa moramo biti pravični in priznati tudi opoziciji, da ie občinsko upravo po prvih de-batnih 6eiah pustila v miru delati in je, uvidevli pametno gospodarstvo na občini, tudi sodelovala. Resnosti in delu večine je pripisati veliko zasluge, da je na jeseniški občini zavladal mir in da ie bilo doseženo sodelovanje povsod tam, kjer gre za koristi občine in občanov. Drugo pa na občino ne spada.
Italija odpoveduje ugodnosti Avstriji in Madžarski
Leta 1934 je sklenila, kot znano, Italija v Rimu posebne pogodbe z Avstrijo in Madžarsko glede uvoza avstrijskih in madžarskih proizvodov v Italijo. S temi pogodbami, kakor so jih dajali rimski protokoli, je dajala Italija na tihem velike prednosti uvozu iz teh dveh držav, kar je imelo posebno slabe posledice za naj izvoz v Italijo, ki je od tedaj napreij stagniral, k čemur so se pridružile še sankcije v letu 1935. Z novo politiko Italije do naše države so se pa izpremenile tudi smernice italijanske gospodarske politike. 2e pogodba, sklenjena med našo državo in Italijo, je leta 1936 dala slutiti, da se bo naš izvoz v Italijo, ko nastopijo normalne razmere, povečal. To je potrdila tudi nova pogodba, sklenjena letos. Ker pa je pričakovati, da se bo trgovina naje države z Italijo še nadalje ugodno razvijala, so pred nami zopet nadaljnja trgovinska pogajanja. Pri dosedanjih trgovinskih pogajanjih se je pokazalo, da je ena največjih ovir za povečanje italijansko-jugoslovanske trgovine ravno v rimskih ugodnostih. Naša država se je postavila na stališče, dokler je v trgovinskih pogodbah še klavzula največjih ugodnosti, da moramo budi mi dobiti iste ugodnosti za svoj izvcz v Italijo kot jih imata Avstrija in Madžarska ali pa da te dosedanje ugodnosti odpadejo.
Ker je politični položaj tak, da Italtja ne more držati več teh delno enostranskih obveznosti, je že prišlo do tega ,da je Italija začela odpovedovati pogodbe z Avstrijo in Madžarsko. Dunajski tednik »Die Borse« poroča, da je Italtja sporočila Madžarski, da s 30 septembrom 1937 odpoveduje plačilno in kreditno pogodbo z Madžarsko. Ta sklep Italije je Madžanska takoj sporočila tudi svojemu partnerju: Avstriji. Avstrija sama pa je obveičena, da bo za konec leta 1937 tudi njej odpovedana prednostna pogodba. Da je Italija odpovedala ugodnosti prej Madžarski kot Avstriji, ima svoj pomen zaradi tega, ker si hoče Italija za bližnja trgovinska pogajanja z Jugoslavijo ohraniti proste roke z ozirom na Madžarsko, ker je ravno Madžarska za celo vmsto predmetov najvažnejši konkurent Jugoslaviji na italijanskem trgu, pa bi morala Madžarska svoj izvoz v Italijo omejiti v našo korist.
V avstrijskih krogih so mnenja, da naj bi Italija avstrijskemu izvozu pustila ugodnosti vsaj do konca junija 1938, potem pa bi se promet uredil
na novi pogodbeni podlagi.
Vsekakor je ta vest velikega pomena za vso našo trgovinsko politiko, pa tudi za naše slovensko gospodarstvo.
Naš izvoz sadja
Maribor, 17. septembra.
Od našega zadnjega poročila v avgustu se položaj v sadni trgovini ni prav nič izboljšal, temveč celo poslabšal. Producenti tso se v poletju zanašali, da bodo prodali jesenska jabolka, pa so jih morali žo vsa otresti ter predelati v sadjevec. Slabi pa so z;gledi tudi za zimska jabolka, ker jih sploh ue bo mogoče izvažati v Nemčijo ter bomo odvisni samo od domačega kon-suma, pri katerem pa pride samo nekaj naših večjih mest v poštev (Zagreb in Ljubljana). Izgledi za vnovčcvanjo našega letošnjega lepega in obilnega sadnega pridelka so tedaj obupni. Od približno 1700 razpoložljivih 10-tonskib vagonov namiznih, 500 vagonov gospodarskih in 1200 va-ponov jabolk za sadjevec smo izvozili doslej samo 350 pet- in desUonskih vagonov v skupni težini cca 2500 ton. Nemci temeljito izrabljajo našo stisko ter so pritisnili ceno našim jabolkatn na-vzdoL da se izvoz absolutno ne izplača, četudi kupujejo izvozničarji najlepša jabolka od kmetov po 1 din za kg. Italija in Avstrija obvladujeta nemški trg ter je prva izvozila že 2500 vagonov, druga pa 100 vagonov. Italijani prodajajo jabolka 100 kg po IS—17 RM franko državna meja, Avstrijci pa jx> 13.50 RM. Za naša jabolka ponujajo Nemci 12 RM, toda postaviti jih moramo franko nemška meja, kar znači pri vagonu 4000 din stroškov na tovornini. Vsem drugim državam je odobrila Nemčija dovoz franko državna meja, samo mi moramo plačevati tovornino do nemške meje. Najbolj viden dokaz za to naše zapostavljanje imamo v primeriz Bolgarijo, kateri jo Nemčija odobrila kontingent €000 vagonov namiznega grozdja po 25 RM 100 kg franko obmejna postaja Dragoman, nam pa jc odobrila 300 vagonov sme-derevskega namiznega grozdja po 25 RM za 100 kilogramov franko nemška meja. Naši izvozniki morajo plačevati od Smedereva do nemške meje za vsakih 100 kg 5.50 RM prevozni stroškov, bolgarski pa nič.
Našo sadno trgovino bi bilo mogoče letos šc rešiti, čc bi so posrečilo Nemce pripraviti do tega, da plačujejo oni tudi pri nas tovornino od naše obmejno postaje, in če bi naša država obračunavala nemško klirinško marko v njeni polni vrednosti, no pa z 30% dispariteto, kakor dela to sedaj. Potem bi bilo mogoče kljub nizki nemški nakupni ceni plasirati naš letošnji pridelek v Nemčiji tako, da bi tudi kmet dobil zadovoljivo ceno za svoja jabolka.
Stanje naših kliringov
Naslednja tabela nam kaže stanje naših kliringov dne 8. septembra ter za primerjavo navajamo še podatke za 31. avgust letos.
Aktivni kliringi: saldo v našo korist Italija star kliring 41.6 (41.8) milij. lir, novi kliring 11.5 (7.1) milij. din, Nemčija 20.7 (19.1) milij. mark, Poljska 16.1 (15.2) milij. din, Turčija 5.8 (5.3) milij. dinarjev in Španija 2.7 (2.7) milij. din.
Pasivni kliringi: Belgija 4.1 (4.0) milij. belg., Bolgarija 02(0.2) milij. din, Češkoslovaška 120.6 (120.3) milij. kron, Francija 4.2 (3.7) milij. frankov,
Madžarska 8.8 (10.1) milij. din, Romunija -
(22.6) milij. din in Švica 1.7 (1.6) milij. švicarskih frankov.
Konferenca bank v oktobru v Belgradu. Kakor smo že poročali, bo meseca oktobra letos v Belgradu konferenca vseh bančnih organizacij iz države. Po vesteh agencije Jugoslovanski kurir gre za sklenitev posojila na 12—14 let za likvidacijo kmetskih dolgov, katerega naj bi najela država v inozemstvu in iz katerega bi izplačala terjatve denarnim zavodom. Na ta način bi banke prišle do likvidnih sredstev za izplačilo vlagateljem.
Trgovinska pogodba z Grčijo podaljšana. Zc
dne 1. septembra 1937 je potekla trgovinska pogodba med našo državo in Grčijo, vendar je bila še nadalje v veljavi. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je bila z izmenjavo not s>edanja trgovinska pogodba podaljšana do konca septembra 1937,
Borza
Dne 17. setpembra.
Denar
V zasebnem kliriugu je ootal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. q Atrijski šiling jc v Ljubljani narastel na
oPi.v Zagrebu na 857-8.47, v Belgradu na 8.36—8.46.
Orški boni so beležili v Zagrebu 29 775 do 30.1(5, v Belgradu 29.40—30.10.
Nemški čeki so v Ljubljani ostali ueizpreme-njeni na 12.73-12.93, v Zagrebu so beležili 12.74 do 12.94, za konec oktobra 12.70—12 90, za konec, decembra 12.645—12.845. V Belgradu so beležili 12.72—12.92.
Devizni promot je znašal v Zagrebu 3,365.598 dinarjev, v Belgradu 3,846.000 dinarjev. Efektni promet je bil v Belgradu malenkosten: 103.000 din.
Ljubljana — tečaji a
Amsterdam 100 h. gold. . , , . Berlin 100 mark ...,,. Bruselj 100 belg ..,„,.
Curih 100 frankov......
London 1 funt ...,,..
Newyork 100 dolarjev ....
Pariz 100 frankov
Praga 100 kron
Trst 100 tir.......
p r i m o
2388.41-1740.03— 730.20-996.45-214.58-4307.25-145.77-151.54— 227.70-
m.
-2403.01 -1753.90 735.26 1003.52
216.63 4343.5(1
147.20
152.64 230.78
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.725, London 21.58, Newyork 435.375, Bruselj 73.25, Milan 22.925, Amsterdam 239.675, Berlin 174.70, Dunaj 79.45 (82 05) Stockbolm 111.25, Oslo 108.45, Kopenhagen 96.3251 Praga 15.21 (14.65 bankovci). Varšava 82.25. Budimpešta 80.25, Atene 3.!», Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Heleingfors 9.54, Buenos-Ai res 130.50.
Udeležite se velikega §
I prosvetnega tabora v Ptuju
dne 19. septembra 1937
35. KOLO
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
ŽREBANJE I. RAZREDA
DNE 20. IN 21. OKTOBRA 1937
DOBITKI:
Din 64,991.000'-
t. j. Din 671.000 - več kakor do sedaj! Cena srečkam za vsak razred:
IZPLAČILO DOBITKOV TAKOJ — BREZ ODBITKA!
Strogo solidna postrežba! Glavna kolektura Državne razredne loterije
A. REIN I DRUG
GA3EVA 8	ZAGREB	I L I C A 15
Naročila se sprejemajo samo DIREKTNO PRI NAS, ker nimamo nikjer
agentov in podprodajalcev.
Imen dobitnikov ne dajemo v javnost pod nobenim pogojem.

Vrednostni papirji
Ljubljana: 1% invest. posojilo 91.75—93.75, agrarji 53—51, vojna škoda promptna 407—409, begluške obveznice 76—77, 4% sev. agrarji 51.50 do 53, H% Blerovo |*>sojilo 93- 94, 1% Blerovo posojilo 84—86, 7% jiosojilo Drž. hip. banke 99—100.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 93 denar, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 408—409, za konec decembra 408 denar, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 75—76, 4% sev. agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50 denar, 7% Blerovo po<sojiio 84.75—85, 1% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% štab. posojilo 86.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7500—7700 (7500, 7700), Priv. agrarna banka 196 denar. Trboveljska 275 bi., Gutmann 45 denar, Osij. livarna 200 blago, Osij. sladk. tov. 197 blago, Dubrovačka 100 -440, Jadr. plov. 400 denar, Oceania 275 denar.
Uelgrad. Državni papirji: agrarji 53.50 denar (53.50), vojna škoda promptna 408.75-^)9.50, za konec decembra (408.o0), dalm. agrarji 75.25 den. (75.50), 4% severni agrarji 52.75 denar, 8% Blerovo posojilo 94.50—95.25, 7% Blerovo posojilo 85 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100.50. — Delnice: Narodna banka 7600—7700, Priv. agrarna banka 200—202.
Dunaj, 17. septembra. Poslovanje se je danes gibalo v mirnih mejah. Razpoloženje pa je bilo prijaznejše zaradi poročil o boljši tendenci na inozemskih borzah. V kulisi so začetni tečaji bili višji kot včerajšnji zaključni, posebno sta narasli Alpina
in Rima. Slabše so beležili le oni papirji, ki zadnje dni niso notirali. Madžarske delnice so bile čvrstej-še. Na novo so začele kotirati na dunajski borzi delnice Tiwaga (Tiroler Wasserkraftwerke, Aktien-gesellechaft) skrajšano Tivvag, delniška glavnica 13.0 milj. šil., d videnda 1936 5% (imenska vrednost delnice 100 šilingov). Začetni tečaj za te delnice je bil 105. V ostalem so beležili (v oklepaiih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jajlranske obligacije 64.40 (63.70); delnice: Creditanstalt-Bankvercin 278 (274.50), Landerbank 79.25 (79.25). Narodna banka 163.25 (163.25), Donavsko-savsko-jadransKa 20.15 (20.05), Steg 28.63 (28.30), Steweag 29 (28.30), Magnesit 04, Trboveljska 28.60 (28 25) Alpine 50.95 (49.80), Rima Murany 100.50, Stevr-Daimler-Puch 240.50 (235), Leykam 79 (78.50), Semperit 82 (81.10).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. ladja Tisa, 78—79 kg, 183—185, bč. ladja Begej, 78-79 kg, 182—184. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena Promel srednji.
Smnbor. Pšenica neizpremenjena. — Oves bč. 112—114, erem., slav. 114—116. — Rž bč. 164—166 Ječmen neizpremenjen. — Koruza M., srein. 93 do 95, bč. bela 2% 94—96. — Moka bč Og Ogg št 2 in 5 neizprem., št. 6 215—225, št. 7 175—185 št H neizprem. — Otrobi bč., srem. 91—93 — Fižol br beli 2%, 197.50—202.50. Tendenca mirna Promet 22 in jx>1 vagona.
Kulturni obzornik
Gosposvetshi prestol — spomemk nemštvu
V *Brrlincr illuslrierter 7.eitung-- jc začel dne avgusta I. 1. izhajati roman .Feuerbrand im
Kiirtnerlandt, ki ga piše J, Reindrandstein. Snov povesti so boji na Koroškem, pisano seveda z nemškega stališča, ko se razni Schumnigi in drugi bore proti svojim slovenskim rojakom za nedeljivo Koroško. Prav za prav bo roman mogoče ocenjevati šele potem, ko bomo imeli celoto pred seboj ter razgaliti njega tendenco in eventualne zgodovinske netočnosti. Toda ne moremo pa žc zdaj molčati proti takemu ponarejanju zgodovinskih dejstev, kakor je sledeča oznaka gosposvet-skega prestola z dne 2. septembra t. 1. Pod sliko gosposvetskega prestola stoji zapisano: Der Kiir-tner Herzogstuhl auf dem Zolfeld bei Klagenfurt. Vor vielen Jahrbundericn ist der Stuhl aus stei-neren Quadern gefilgt uorden; er ist ein Zcichrn aller deutscher Geschiehle und dem Volk heilig. .Seveda napis nu pove, kateremu ljudstvu je ta spomenik stare slave svet, toda jasno je, da koroškemu, ki je seveda nemško. Tako se naši najsvetejši spomeniki čez noč spreminjajo v nemške. Zgodovina je potvorjena — in slovenski spomenik naj stoji v rečno *slavo-r nemštva. Cankar bi rekel: »Und die Katz' ist gereltet...« Danes samo registriramo in protestiramo!
Glasbene publihaciie
Srečko Koporc: Trije mešani zbori.
V ediciji »SAZAKO« so izšli trije mešani zbori z naslovi: »Sova premišljuje«, »Pet pedi« in »Ukrajinska«. Skladbe so dosleden izraz skladateljevega umetniškega nazora, ki si ga je izklesal pod vplivi novodobnih stremljenj in ki je — če ga že hočemo tipizirati — najbližje ekspresionizmu. Po takih smernicah so posamezne skladbe v pestrih tonskih zvezah čim vernejši izraz razpoloženj, močni odmevi čustev, kot jih ustvarja vsebina besedila, ki je bistveno osebno ekspresivuega značaja. Z ozirom na gradnjo »e javlja v skladbah izrazito stremljenju pu polifoniji, po samostojnih linijah, ki jih
pa vendarle druži v vzporedno skupnost harmon-ski obzir, in sicer v smislu novejših, nekako 12-pol-tonsko zasnovanih harmonij, ki so prikladne za vzbujanje pestrih čustev sproti — nekako od besede do besede. Ta harmonska stran ni kaotična, temveč je ubrana (čeprav bolj barvito — poslužujoč se ponajveč 6eptimnih zvokov) in zato pevskim glasovom dostopna. — Zelo pester je tudi ritmični element, ki se oblikuje prav tako po osnovnem čustvenem razpoloženju in ie temu primemo ali dosledno enakomeren, ali dosledno neenakomeren, ali pa sploh povsem zastrt in svoboden, da celo takt zanikuje.
V takem pravcu so skladbe lepa pridobitev za našo zborsko umetnost in bodo dobro izvež-banim zborom zelo dobrodošle.
Makso Pirnik: Mladinski zbori. Mladinski zbirki, ki so jo pred nedavnim izdali združeno najmlajši slovenski skladatelji, je sedaj dodal samostojno zbirko Se Makso Pirnik in rhral v njei sedem raznih kratkih mladinskih pesmic, zloženih deloma za triglasni zbor a cappella, deloma za enoglasje s klavirsko spremljavo. V primerjavi z že opisanimi Pirnikovimi skladbami v prvi zbirki, (e nove mrtogo več poudarka na melodiki, dasiravno prevladuje še vedno silabika »n z njo ■it.,a reerta tivnoot; a melodika ima svojo sočnost in to daje prikupno svojstvo skladbam, ki se drže dosledne diatonike in ki so v splošnem grajene s pravim smislom za otroSko dušo.
Za uvod zbirki je napisal daljši članek Dragotin Cvetko, in sicer razvija v njem misli in sklepanja z ozirom na sodobno glasbo in današnjega človeka.
(Zbirka, ki stane 15 din. se dobi v Jugoslovanski in Učiteljski tiskarni.)
»Zgodbice« je v verzih napisal župnik Srečko Grsgorc po »nauku za prvence« za uporabo pri učeniu krščanskega nauka. In te zgodbice, ki obsegajo 56 pesmic, ie dal uglasbiti trem skladateljem. Matija Tome, Vinko 'Vodopivcc in
t Lojze Bratuž-Sočcnko so to delo dovršili tn zbirka je izšla v založbi kongregaciie bogoslov-ccv ljubljanskega semenišča. Vse pesmice so zelo kratke tn sila preproste — naslonjene povečini še na manirirani klasicistični slog, so tedaj glasbeno brez vsakršne naprednosti. Vendar so v tem danem okviru po svoje prijazne in vredne ter jih bodo veroučitelji s pridom uporabljali v svojem po-
klicu.	y
★
Korner-Sardenko. - V »Slovencu« z dne 24 avgusta t. I. opozarja v Kulturnem obzorniku* Slovenčev literarni kritik, pač z najboljšim namenom, saj krivico gotovo ni nameraval nikomur delali, ocenjajoč hrvatskega pesnika Jeronima Kornorja zbirko »U hramu Cisto-cija. na veliko nevarnost, kl preti Kornerju kakor i>ardenku, da »ga bo namreč mešanje epičnih in liričnih prvin postavilo na plitvino, v lahko verzificiranost in opisnosU.
Meni se zdi. dn je pri Sardenku bilo usodno, ker je v svoji dobroti hotel ustreči vsem urednikom raznih verskih listov, ki jih imamo pri nas preveč, ter je polnil dolge strani teh listov. To poezijo vendar mora ubiti! Ali jo zavede vsaj v delno plehkost Največjemu talentu bi moralo to škodovati. Nemškemu pesniku, dobremu pesniku. Iheodorju Stormu so poslali nekoč 12 podob s prošnjo, naj jim pripiše primerne verze. Storm je to odločno odklonil, češ da »ne mara svoje muze industriji prodajati.« Pri nas pa je tako ne prodajajo, ker je Ireba za take liste narediti vse zastonj.
Upajmo, da se bosta tako Sardenko kakor Komer izogibala takim nevarnostim in v »osebnih pesmih napela oba močnejše strune«. O Sardenku vemo, da pripravlja novo zbirko »Domače pesmi«, iz katerih j>o sodbi nekaterih slovenskih in- hrvatskih pesnikov, ki so jih žo brali, zopet veje sveža. |fva lirika prve niecovo zbirke ,V mladem jutru«.	m
m prva država, ki širi kulturo ■^^HMMia^^H po atvith polarnih krajih
V neapeljski Inki w> spustili v morje n«» t«rp«<in! čela »Pleiadic
Angieski mornarji nared —: na angleški križarki v Benetkah.
Uspešni polet ruske polarne ekspedicije, ki je imela namen, da vzpostavi na severnem tečaju brezžično vremensko postajo, pomeni brez dvoma važen korak napredka na težavni poti raziskovanja severnega polarnega sveta. Sovjetska unija je delala veliko reklamo in je po vsem svetu razglašala vesti o tej ekspediciji, tako da je bilo videti, ko da je Rusija prevzela vodstvo raziskovanja polarnih pokrajin. To mnenje je bilo pa zgrešeno in bi jemalo velike zasluge kanadski vladi, ki smotrno vrši svojo dolžnost kot čuvarica teh pokrajin.
O organizaciji ruske ekspedicije v polarni svet so že prej časopisi veliko pisali in peli slavo ustanovitvi vremenskih postojank kot o velikem kulturnem delu na severnem tečaju. Kanada pa bolj potihem deluje v znanstvenem raziskovanju in gospodarskem oplojevanju daljnega Severa. Tako je, na primer, kaj malo znano, da obstoja na severu Kanade že dolgo let redni letalski promet; da ondi že zdavnaj nadomeščajo traktorji in motorni čolni človeške in živalske delovne moči; da venomer vrtajo v zemljo in iščejo nafto za industrijske namene; da se dalje strokovno pospeševanje poljedelstva vsako leto poplača z večno večjimi pTidelki in da tam kar iz tal rastejo šole in bolnišnice v prid prebivalstvu najsevernejših pokrajin!
Zračni promet sovjetske Rusije še zdavnaj ni tako razširjen po polarnih pokrajinah kakor je kanadski s Forta Mac Muraya v Ressolution ob jezeru Great Slave in od ondot v Coopermine in Aklavik. Te zračne zveze so že zdaj izredno koristile gospodarstvu. Uspehi raziskovanja rudniških pokrajin z letali so najbolj dobro opazni iz vedno večjih številk produkcije. V arktični divjini jezera Velikega medveda dobivajo na leto za 175 tisoč funtov radia (42 milijonov dinarjev), s čimer Kanada ograža dosedanje monopolno stališče Belgije (Belg. Kongo) v pridobivanju radia.
Dalje se more Kanada ponašati, da ima najbolj severno ležečo ladjedelnico. V Fortu Smithu ob Slave Riveru tešejo one barke, ki podpirajo zračni prevoz pridobljenih rudnin. V Aklavikn je najsevernejša brezžična postaja britske države; ondi je tudi najsevernejša bolnišnica sveta, ki je tako urejena in opremljena, da bi bila lahko v ponos slehernemu srednjeevropskemu mestu. V Aklaviku eo tudi najmodernejše električne naprave. Take naprave so tudi v Chesterfieldu Inletu, ki je še za 400 milj bolj na severu.
Kanadska vlada sc trudi, da z vsemi sredstvi pospešuje gospodarstvo in omogoča naseljevanje vedno bolj proti seveTu, tako da uspevajo žitni pridelki tudi v pokrajinah, ki so bile doslej znane, da jih sploh ni mogoče obdelovati Že pred leti je -vladi uspelo spraviti 3000 severnih jelenov iz okraja Yukon na vzhod, v pore5*a Mackencija, da bi bili tudi ti deli Kanade pripravni za življenje ljudi. Več let je trajalo spravljanje jelenom t te divjine. Prej pa eo raziskovalci določili kakih 150 vrst rastlin, ki bi mogle ondi uspevati; od teh so tretjino določili za prehrano severnih jelenov.
To kulturno delovanje krepko stopa naprei, dasi so vremenske neprilike ledenega severa skoraj nepremagljive. — Sani s pasjo vprego, ki so bile ondi že od nekdaj v navadi, so zdaj nadomestili z motornimi sanmi; fotografski posnetki z letal omogočajo poznanje tal in iskanje prirodnih zakladov. Pri vsaki naselbini nastaneijo najprej mlini na veter, ki so kot pogonske sile velikanskega pomena za gospodarstvo. Razne, po državi opremljene znanstvene ekspedicije, geološko preiskujejo te pokrajine. Semkaj spadajo vožnje arktične pomožne ladje »Nascopie«, ki vsako leto prevaža učenjake, letalske in druge strokovnjake v nevarne postojanke na Labrador, v Southampton Island, Baffin Island in Ellesmere. Nedavno je voditelj rudarstva, dr. Ch. Camsell, odletel z leta-
lom na 4000 milj dolgo pot po britski severni Kolumbiji, južnovzhodnem Yukonu in v porečje Mackencija, da na lastne oči spozna, kako je napredoval promet in kakšno je v novih seliščih. Polet dr. Camsella ie prav tako velikopotezen ko ruski v p o lar.sk o ozemlje. Tudi polet »Punch-Dickensa« 1. 1928 in zlasti še delovanje kapitana Stevensona prekašata glede na gospodarski pomen delo ruskih polarnih letalcev. Kapitan Stevenson je v 28 dneh preletel 12.000 milj in je z letalom, ki ni bilo narejeno za prenašanje tovorov, pripeljal 23 ton raznih strojnih delov na svoje mesto. Pokrajine, ki jih on oskrbuje, proizvajajo zdaj povprečno 4000 unč zlata, 126.0000 unč srebra in 16.000 funtov bakra na leto.
Kanada ima pač svetovni rekord v prenašanju tovorov z letali za kulturne namene. Lani so letala prenesla 26 milijonov luntov teže, samih potrebščin za naselbine, v najsevernejše kraje. Veliko zaslug za kulturno delovanje kanadske države pa imajo kanadski policisti, tako zvani »moun-tirji«. Ti nimajo le dolžnost skrbeti za varnost m
red v najoddaljenejših seliščih, marveč morajo predvsem opravljati zdravstveno službo; oni *i tudi zapisujejo geološka opazovanja in so neprestano na poti in morajo biti vedno pri rokah. To hudo službo opravljajo leto in dan v najtežjih vremenskih neprilikah in s tako vestnostjo, da je že kar dedna. A le malokdaj zve javnost za njih tiho junaštvo.
Kanadska vlada se zaveda pomena severnega polarnega ozemlja glede na to, da je ondi najkrajša vez med poedinimi deli sveta. Pozna pa tudi pomen skritih zakladov v zemlji in zemljepisne okoliščine, ki jih njih konkurenti ne poznajo tako. Kanada vedno misli na bodočnost in je zato tudi odkupila otoke Sverdrup, ki imajo ime po norveškem raziskovalcu. Kjerkoli je le mogoče, ustanavljajo v novih seliščih poštne urade in zveze. Tako stopa Kanada od stopinje do stopinje proti velikemu smotru, da si z urejenim delom prisvoji bogastvo še malo raziskanih pokrajin, ki so prav namenjene za to, da so v gospodarskem življenju narodov med prvimi na svetu.
Znani angleški dirkalec kapitan Ey6ton si je dal napraviti nov dirkalni avto, ki upa z njim pridobiti popolno prvenstvo svetovnih brzorekordov z avtomobili. Na sliki je orjaški dirkalni avto, ki ima zaradi varnosti nekakšne varnostne ploskve liki letalo, Eyston hoče e tem vozilom doseči več ko
600 km brzine na uro.
S šilom in kopitom do stavnih imen
Ze v klasičnem starem veku so se državniki in filozofi radi ukvarjali a »čevljarjenjem«; tako stari Grk Simon iz Aten, ki je bil modrijan in zaeno čevljar in je v svoji delavnici zlasti izdeloval »filozofske sandale« — svojo iznajdbo (sandali s trdo konico in mnogimi jermeni krog noge), medtem pa se je 6 Sokratom razgovarjal o učenih stvareh.
V	starem Rimu je bil v prvi vrsti Alfonius Varus, ki se je s čevljarskega stolčka povzpel na sedež prvega rimskega župana in ki si je svoje ime z delom »Digesten« za večne čase proslavil. — V tretjem stoletju po Kr. sta se proslavila oba rimska brata Krispin in Krispinijan, ko sta brezplačno izdelovala čevlje za reveže. Proslavila sta se tudi z mučeniško smrtjo za Kristusovo vero. V hvaleže® spomin so si čevljarji vseh dežel izvolili oba brata za svoja sveta priprošnjika.
V	srednjem veku ni bilo čevljarstvo svoboden stan. Ko je pa potem postal škorenj simbol plemiškega stanu in znak moškosti, je z obsegom čev-
Pogled na razvaline kolodvora v Hangčavu, ki so ga japonske bombe popolnoma razrušile.
Hev raslo tudi spoštovanje do čevljarjev. V 12. stoletju se je celo smel vsak cehovski član z mečem in sulico, čelado in oklepom priglasiti k vojski, kadar je bil sovražnik v deželi ali če so bile kje kake krvave praske. Ta vojaška poteza se je skozi stoletja držala učencev sv. Krispina. Kjerkoli je bilo treba »udariti«, so že bili čevljarji na mestu. Leta 1726 so uporni čevljarski pomočniki četrt leta dolgo oblegali mesto Augsburg in so pošteno premi-kastili vsakega mojstra, ki se je prikazal, dokler ni bil magistrat prisiljen da je zoper to »brezbožno, uporniško početje« poklical cesarja in državo na pomoč in je le sila orožja ukrotila vročekrvne petelinčke. Celo na Dunaju so v času Karla VI. čevljarji tako sovražno nastopali, da so morali biti njih kolovodje prikrajšani za glavo.
Veliki čevljar iz Seleucie, Leon Izavrijski, se je znal tako mečevati, ko je kopito zamenjal s sabljo, da se je 1. 717 povzpel od čevljarja do vojskovodje in je postal celo grški cesar. Ne tako daleč, vendar do precejšnjih časti je prispel vojaško navdahnjeni čevljar Joan iz Lyre, ki ga je cesar Karol V. imenoval za vojvodo arcolejskega. V znak svoje posebne naklonjenosti je vladar dovolil sedemdesetletnemu čevljarju-vojaku, ki je v 160 bitkah tvegal življenje za svojega vladarja, da je smel vpričo njega s pokrivalom na glavi sedeti v naslanjaču. Z veliko hrabrostjo se je odlikoval tudi čevljar Hans iz Sagana, ki je 1. 1320 v bitki zoper Litvance, ne boječ se smrti, nesel zastavo v boj in zmago na čelu vseh drugih.
Predolgo bi bilo. da bi našteli vse čevljarje, ki so se z golim mečem vojskovali, ker so v zgodovini tudi imena takih čevljarjev, ki so se z miroljubnimi sredstvi proslavili. — V 18. stoletju je živel neki čevljar Henry Wi!son iz Natioka, ki je bil z 22. leti starosti tak izvrsten govornik, da je pustil šila in kopita in je postal agitator. Do konca svojega življenja se je z besedo, pisanjem in dejanjem potegoval za odpravo ameriške suž-nosti. — Drug slaven govornik in neuklonljiv patriot je bil Roger Sherman iz Connecticuta, ki je več let izdeloval čevlje, preden je postal luč znanosti in mimo tega še mirovni sodnik, poslanec in zvezni senator.
A tudi v »najvišje sfere« so se povzpeli čevljarji, do poboljševalcev sveta in prerokov. V začetku 16. stoletja je nekdanji čevljar iz Frankfurta, Johann Maks Dauth s svojim razvratnim spisom »Svetla gromska tromba« tako zmešal glave meščanom in kmetom, da so morali čuvarji javnega reda nevarnega oznanjevalca »tisočletnega kra-
Teiki atlet Georg Liebsch, ki je dvignil 297,5 kg in si je za Nemčijo priboril prvo mesto na športnih tekmah v Parizu.
Ijestva« kar brž iztirati iz nemSke države. Ob koncu 16. stoletja se je pečal slavni čevljar Jakob Bohme iz Gorlic z nehvaležno nalogo, da bi svetu pripravil pot do višjih, mističnih vpogledov, tako da so mu slednjič prepovedali pisati knjige. Tudi angleški čevljar Fox se je ukvarjal namesto a kopiti rajši z uničevalnimi načrti človeštva in je ustanovil 1. 1637 slavno sekto »kvekerjev«, za kar so ga bičali in ga vrgli v ječo.
Izmed duševnih velikanov, ki so prej aluiill čevlju, se blestijo nekateri ko meteorji po vsem svetu. Murillo, veliki španski slikar, je v 17. stoletju naredil veliki skok od smrtnega čevljarja do nesmrtnega umetnika. V 18. stoletju vidimo velikega gledališkega igralca, bivšega čevljarja Ludo-vika Schroderja. In Linnč, švedski čevljarski pomočnik, se je povzpel do visokih služb, časti, denarja in plemstva kot slavni, svetovni učenjak in reformator prirodopisja, zlasti botanike. — Nemški pevec, slavni Hans Sachs, ki je bil 1494 rojen v Niirnbergu, je bil čevljar in je imel veliko pomočnikov v čevljamici, zaeno pa je spisal 134 knjig in skupno 6000 pesniških proizvodov. — In še bi bilo kaj imen, tudi med nami, katerim se je čevljarski stolček spremenil v častitljiv 6edež javnega duševnega delovanja.
„Kristus v društvu narodov"
Pri vhodu v' glavno dvorano Društva narodov v Ženevi je Kristusova slika. Naslikala jo je ameriška umetnica Violet Oakley in ima naslov: »Kristus v Ženevi«. Na sliki vidiš v ozadju Mont-blanr, spredaj pa Ženevsko jezero. V pokrajino je postavljena skupina: Kristus umiva noge apostolom. Apostoli imajo obraze diplomatov, ki sedijo za mizo Društva narodov. Mimo drugih opaziš zlasti sira Austena Chamberlaina, grofa Appo-nyja, Paul Bonrourja. — »Kakor bi se radi veselili (piše nemški list, ki je objavil to novico), da visi v taki važni dvorani, kakršna je posvetovalna dvorana v Ženevi, tudi Kristusova slika, pa vendar sodimo, da je neokusno, da imajo apostoli obraze diplomatov. — Le kdo je za Judeža?«
»No, gospod, ali ste zadovoljni i barometrom,
ki sem vam ga podaril?«
»Prav nič; saj je zadnjih 14 dni imer&j deževalo.«
BARKAROLA 461
Okras za vsako hišo
»BARKAROLA 461« super veliko kapacitete po posebno nizki ceni, ki z ozirom na selektivnost in občutljivost ne zaostaja za najdražjimi aparati. Vgrajeni kratkovalovni del, osvetljena skala napisanih postaj, močna skrajna pentoda Itd. so nekatere izmed mnogih odlik tega
prejemnika. — Moderna linija napravi »BARKAROLA 4til< za okras
vsakoga doma.
PHILIPS
Oo skrajnosti izrabljeni prostor in proporeija Šasije je omogočena z novo gradnjo šasije v treh delih.
Celje
c Kino Metropol. Danes izredno zabaven film na)mlajic umetnice Shirley Temple »Čin—Čin« — »Begunka e Kitajskega«.
c Odlikovana je bila v Pragi soproga frizerskega mojstra gospa Frajle z diplomo.
c V tednn Rdečega križa. (19—26. septembra) bodo celjske samarijanke pobirale prispevke za Rdeči križ. Prosimo vse Celjane, da po svojih močeh pripomorejo društvu RK, da bo zamoglo v primerih nesreče deliti čim večjo pomoč. Okrajni odbor RK.
c Romarska slavnost na Gori Oljki Jutri v nedeljo bo romarski shod na Gori Oljki. Pobožnost se bo začela že danes zvečer. Spovedovanje, pridiga, cerkvemo ljudsko petje, spovedovalo ee bo vbo noč. V nedeljo bo več svetih maš. Ljubitelji cerkvice na Gori Olfki bodo ta dan lahko občudovali nova oikna, ki jih je izdelala Sloga v Ljubljani, kot poseben vzor cerkvene umetnosti. Izletnika, pohitite na prijazno Goro Oljko!
c Prosvetni tabor v Ptuju, V nedeljo 19. septembra bo v Ptuju veliko prosvetno zborovanje. Dopoldne do osmih zbiranje, nato sprevod, sv. maša in blagoslovitev novega prapora ptujskega Prosvetnega društva. Na zborovanju bo med drugimi govoril tudi minister dr. Miha Krek. Člani v krojih najj se zberejo pred šesto uro pred celjskim kolodvorom, kjer bo čakal avtobus. Vabimo Celjane, da se v čim večjem številu udeleže tega tabora. Odbod vlaka iz Celja ob petih.
c 1 leto in 10 mesecev. Včeraj zjutraj ob 8 se je vršila na okrožnem sodišču v Celju razprava proti 37 letnemu Marjanu Skrjancu iz Pulja, ki se je 6. avgusta splazil skozi okno pri Orozelnovih v Medlogu in ukradel iz omare v stanovanju novo moSko obleko in raznega drugega perila, fotoaparat in 8700 din v gotovini. Ukradene stvari je po-basal v rjuho, si odklenil vežna vrata in zbežal. Ker pa se mu je zdelo prenevarno, da bi nosil culo s seboj, je šel v neko koruzo, pregledal ukradene predmete, obdržal si je pa samo denar. Ostale stvari je pusrtil v koruzi. Pol ure pozneje so prišli Orozelnovi domov in opazili tatvino. Skupna škoda bi znašala okrog 13.000 din. Tatu eo žalski orožniki kmalu prijeli in ga izročili sodišču. Pri njem eo našli še vso gotovino. Obtoženec, ki je pribežal iz Italije, je bil že mnogokrat kaznovan zaradi tavine in drugih pregreškov. Od leta 1924. je bil skoro vedno v ječi. SodiSče ga je zaradi nepo-boljšanja obsodilo na 1 leto in 10 mesecev robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let in z izgonom iz države.
c Napad iz zasede. V četrtek zvečer je šel posestnikov sin Zefran Anton iz Zavrč pri Slivnici s srvojim prijateljem sosedom nič hudega sluteč po ccati. Nenadoma je planil na njega neznanec in ga a prvim udarcem s kolom pobil na tla. Njegov prijatelj je v zmedenosti zbežal. Surovež je večkrat udaril Zefrana po glavi, tako da mu je prebil lobanjo, zadal pa je tudi druge težke poškodbe, po-•ebno poškodoval mu je noge. Nezavestnega so prepeljali v celjsdto bolnišnico. Za napadalcem poizvedujejo in upamo, da bo kmalu v rokah pravice.
c Važna konferenca. Jutri, v nedeljo bo ob 8 zjutraj v risalnici drž. deške meščanske šole širša konferenca, katere cilj je, da pravilno raztol-mači uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov in vse njene nejaatiosrti, kar bo v korist kmetom dolžnikom in bivšim njihovim upnikom, zlasti kreditnim zadrugam. Konferenca se vrši izrecno za celjski okraj, zato naj konferenci prisostvujejo v čim večjem številu tudi sami dolžniki kmetje.
c Nedeljski nogomet. Jutri bo ob četrt na 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti podzvezna prvenstvena nogometna tekma med SK Trbovlje in gK Atletiki.
Gasilski praznik
na Verdu
V nedeljo, 19. t. m., popoldne bo vrhniški dekan g. Janez Kete slovesno blagoslovil novo veliko motorno brizgalno gasilske čete na Verdu pri Vrhniki. Pokroviteljstvo nad tem praznikom, na katerega se pripravlja vsa vas Verd, pa tudi sosednje čete, je prevzel ban g. dr. Marko Natlačen, ki je obljubil, da bo tudi sam spregovoril po blagoslovitvi našim gasilcem. Poleg njega se udeleži slovesnosti tudi predsednik vseslovanske gasilske zveze g. dr. Anton Kodre, ki bo pri tej priliki izročil zaslužnim gasilcem več visokih odlikovanj. Prireditev se prične ob pol 4 popoldne sredi vasi ua dvorišču vrhniškega župana g. Ignacija Hrena, ki kot častni predsednik tudi vodi vse priprave.
Nova brizgalna je že tretja, ki si jo je nabavilo društvo v teku svojega 52 letnega delovanja. Prva brizgalna je bila ročna in je bila kupljena na zagrebški razstavi 1. 1888. Drugo brizgalno je kupilo društvo tik pred vojno od Rosen-banerja in daje z motornim pogonom 3501 vode na min. Sedanjo brizgalno « motorjem nemškega proizvoda pa je izdelala tv. Liv v St. Vidu nad Ljubljano in je tedaj v bistvu domač izdelek. Brizgalna je dvotaktna, ima 18 IIP in daje na minuto 8001 vode Četa premore poleg ostalega navadnega inventarja tudi lep gasilski dom, avto za prevoz moštva in brizgalno ter nad 000 m cevi. Sodelovala je dosedaj že pri okroglo 150 požarih; opetovano so jo že klicali iz zelo oddaljenih krajev, kar potrjuje njen daleč na okrog znani sloves disciplinirane in dobro opremljene samaritanske organizacije.
Vas Verd leži tik ob izviru Ljubljanice, ki je sedaj po zadnjem hudem deževju v zgodnjem esenskem okolju zaradi množine vode najlepši je zato vsem obiskovalcem blagoslovitvene slovesnosti dana tudi prilika ogledati si to naravno ?udo skoraj v neposredni bližini Ljubljane. Znana jo pa tudi gostoljubnost naših gasilcev, ki bodo vse svoje goste tako lepo sprejeli, da bodo s svojim izletom gotovo zadovoljni.
Šport
Skalna alpinislika na razpotju
t
Že pred leti, da, eak> že pred desetletji eo
alpinisti proglašali, da je nadaljnji razvoj plezanja v skali nemožen; zanje so že bile dosežene zadnje težavnostne atopnje v kopni skali. Trdili so, da oo nove, težjo smeri povsem izključene. Kdo je imel prav, ti možje, iz katerih sta govorila dolgoletno izkustvo in zreli prevdarek, aii pa del mlade gor-niško generacije, ki je prav do današnjih dni tei-koče neprestano stojmjovala?
Odgovor na to vprašanje je navidez mnogo težji kot v resnici. Obe skupini sta imeli v neki meri svoj prav, prva. ki je menija, da je bil vifiek alpinskih težikoč že zdavna dosežen, in druga, ki jo trdila, da ee da ta višeik še nepregledno daleč prestavljati in stopnjevati ter je tudi še dandanašnji istih misli. Ker bi bilo povsem nelogično, da bi ocenjevali obe te dve sodbi kot pravilni, mora biti nekje v njima skrit napačen In zmoten sklep. Tako je tudi v resnici, in sicer bolj razločno ter jaano, kot bi so človeku na prvi pogled utegnilo zdeti.
Obe stranki jemljeta kot premlso pri svojem sklepanju enako gorniško j>lezanje, nobena stran noče uvideti, da jo nekdanje plezanje prav zaradi sedanjega plezanja, ki brez omejevanja rabi umetna pomožna sredstva, postalo v bistvu absolutno tuja zvrst.
Težjo kot spoznati to dejstvo pa je raziskati vzroke, ki so krivi za to zamenjavo. Starejši gorniki, ki eo že davno preden 60 je razvila sodobna, moderna šola plezanja, proglasili skalno plezanjo za zaključeno, niso spoznali in deloma tudi niso mogli ejaoznati izpopolnitve tehničnih sredstev, pa jo tudi šo dandanašnji prav ne spoznajo; nič čudno ni tedaj, če se pred nekaterimi uspehi mladih vr-vitev ustavljajo brez razumevanja, presenečeni in začudeni. Na drugi strani pa se uveljavljajo zastopniki in poborniki sodobnega, pomožno-tehničnega plezanja. Ti so prav dobro zavedajo, da je njihovo |X>četje v skalah povsem jiomožno-tehnično plezanje; o tem eo al docaJa na jasnem, brez dvoma bolj kot njim nasprotna skupna. Seveda tega javno nočejo priznati iz, razloga, da bi alpinisti in občinstvo njihove presenetljive usj>ehe primerjalo r. uspehi iz klasičnih časov alpinizma — ter jih postavljalo nad onimi starimi visoko na zmagoslavni prestol. Za tako vedenje Jc seveda kriv občutek, da bi bilo njihov način udejstvovanja v »kali treba ocenjevati z drugačnimi merili — ter bi pri tem seveda v vrednosti moral podleči staremu, klasičnemu, stilnemu.
Pravo torišče, pravi »playground< za skrajne skalne ture eo predvsem DolomitL Čudovite oblike stolpov in sten so kakor ustvarjene zanje. Svoje čase že 60 alpinisti menili, da so Dolomiti »otvor-jeni« in celo že jx>vsem »zaključeni« — to mnenje je seveda korakalo vštric z naziranjem, da je skalno plezanje doseglo svoj končnoveljavni zaključek — dandanašnji pa eo ta 6tari nazor moderni dolomitski plezalci povsem jK>stavili na glavo. Uporabljanje [»možnih tehničnih sredstev ni le že »docela izčrpano«, ampak prav za prav šele v plenicah.
Prvo drzne stvari so v tej skupini seveda izvedli Nemci, ki so z Lettenbauerjem in Emilom Solledrom takoj po vojni dosegli prve, presenetljivo rezultate. Prav za prav bi k tema dvema mojstroma lahko tudi že šteli Rollanda Koesija (to ni bil Italijani). Za to skupino sta prišla Stofjer in Schiltt, Paula Wie6inger, Hali in drugi. Medtem, ko smemo vse te smatrati za »predhodnike« pravega modernega plezanja, ki so pripravljali pot najmlajšim, je sodobni rod za čas premaknil torišče svojega udejstvovanja na drugo skupine, v gorovje Wilder Kaiser ter — predvsem v Wetterstein, kjer sta t Ilarringer in Petere (zmagovalee severne stene Grandea Jorasaes) preplezala neznansko južno-v-zhodno steno Schiisselkarspitzo. Po teh ekstremnih činitvah v kopni skali jc nemški mladi »od s svojimi bogatimi izkušnjami dobro pripravljen krenil v
stopinje največjega alpinskega mojstra vseh časov, Willa Walzenbacha ter naskočil poslednje, do njihovega časa nepreplezane in nepreplezljive probleme ledenih Centralnih Alp. Zanimanje za skrajno plezanje v kopni akali je na ta način med Nemci precej popustilo, ker se je obrnilo vse alplnsko zanimanje med njimi zadnja leta na sneg in led.
Zato pa so se razmahnili Italijani, ki še leta 1925 niso ne v kopni skali, ne v ledu jiomenili jirav ničesar. Šele tedaj se je začutilo živahno gibanje. Narodni jx)nos ni trpel, da bi Nemci osvajali stene v dolomitski skupini Civotta. Prvi so se zganili j»lezalci in vodniki iz Agordate. Talentirani Attilio Tissi je ponovil najprej stene in smeri, ki so jih bili izvedli Nemci in ki si jih do njega Italijani nieo upali ponavljati, nato pa je preplezal v družbi z Benedettijem in z raznimi drugimi tovariši serijo skrajno težavnih ston, razov in grebenov. Ti njegovi uspehi so živahno odmevali med nemškimi alpinskimi krogi. Ni trajalo dolgo, ko so morali Nemci priznati, da so jim Italijani v kopni Akali že enakopravni. Rudatie, Fač sen. in Fae jun. ter še j»rav posebno mladi Agordatec Andrlch pa eo začeli z otvarjanjem takih alpinskih člnitcv, da jih Nemci še niso mogli jx>kazati. Največjo senzacijo je vzbudil prvi vzpon jx> severnovzhodnem razu Cime di Busazzn, ki sta ga izvedla Andrich ter Fač. Kmalu pa so Agordatčani prestavili svoje udejstvovanje na Torre Trieste, kjer so izvedli celo serijo skrajno težavnih vzponov. Ni trajalo dolgo, pa Je dobila skupina Civette naslov »kraljestvo šeste (težavnostne) stopnje«. Italijani so napredovali t velikimi koraki; napredek jo bil tako nagel, da mu ni najti v zgodovini alpinizma primera. V ogromni meri je pri razvoju posredno jvomagal tudi Mussolini, ki je v Aosti ustanovil kar »Scuola nazionale di arrampicamento« (narodna šola plezanja). S tem je Mussolini dokazal, da se jo zavedal važnosti, ki jo ima pri športnem in reprezentativnem mednarodnem ugledu alfrinizem kot ena bistvenih, borbenih panog športa.
Italijansko zanimanje za plezanje v kopni skali se je še stopnjevalo s prihodom Comicija in imaiev. Naskoki so eo usmerili predvsem na dolomitsko skupino »Drei Zinnen«. Petdeset let je minulo od prvih vzponov na Zinne, vzjvonov, ki so veljali dolgo časa kot težavnostni mejniki, pa do leta 1931, ko je Einillo Comici z bratoma Dimai-jema prej>lezal severno 6teno Orosse Zinne ter s tem otvoril ekstremno-tehnično dobo.
Nova doba je povsod v Alpah pokazala sadove eketremnega plezalnega alpinizma, jasno pa je, da eo bili ti sadovi obilnejši v skalnih vzhodnih kot pa v zahodnih Alpah. Toda tudi v zahodnih Alpah so se nove metode obnesle. Vendar Drei Zinnen nikdar niso zaostale, prav za prav so celo volile in usmerjale. Severni 6teni Grosse Zinne je sledila severna stena Westlicho Zinne, ki je še bolj gladka, še strmejša, še težavnejša.
Ni trajalo dolgo, pa si je priboril venec jnžni rai Klaine Zinne. Tod ni smer več vedla f)0 navpični steni, ampak preko žmul, ki so bilo vertikalno nakopičene druga na drugo. Težavnostno stopnjo tega raza so alpiniMi spet premaknili navzgor.
Lansko leto je spet iztrgalo tudi temu vzponu slavo. Zdaj nosi krono severni ras Klelne Ziruie. Italijana Emilio Comici in Pietro Mazzorana sta ga preplezala v dneh 17. in 18. avgusta 1930. Nihče pomožno-tehničnemu plezanju ni dal večjega Impulza kot Comici. Med skrajno težkimi novimi vzponi v Dolomitih je lepa vrsta njegovih uspehov. Tako med drugim znana severna stena Grosse Zinno, južni raz Kleino Zinne in zdaj še severni raz, ki presega vse doslej v skali izvedene vzpone.
Podatki o tej turi, ki jo je smatrati za najpre-senetljivejše pomožno-tehnicno činitev v skali, so naslednji: Višina raza znaša približno 180 m; jm>
Si
Zapnstil nas je za vedno naš predobri mož in preskrbni oče, gospod
FRANC BEZLAJ
ADM. KAPETAN I. K L.
PogTeb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. septembra ob pol 11 dopoldne z hiše žaloeti, Cesta 29. oktobra št. 10 (Rimska e.), nn pokopališče k Sv. Križu.
Naj mn bo žemljica lahka!
Ljnbljana-Maribor, dne 16. septembra 1937.
Josipi na, žena; dr. Ciril, sin; Mira, hčerka
in ostalo sorodstvo.
izjavi prvopristopnikov (izraz dr. Tume) je do 30 m pod vrhom previsna. Brez dvoma pa so bliža absolutni strmini !)0 ih stojiinj. Plezalca sta rabila dva dni s 25 imi urami čistega plezalnega časa (ia 180 metrov!). Pri tem pa moramo pomisliti, da sta pri poskusnem naskoku, kjer »ta morala obrniti zarudi slabega vremena, rabila prav tako dva dni za samo spodnjo tretjino raza (pičlih 6(1 metrov!). To pripravljanje pota (zabijanje klinov, jk) katerih sta si pri j>oznejšeni uspelem naskoku brez zamujanja pomagala kvišku)'je na vsak način mnogo skrajšalo čas turo. In vendar sta kljub temu, da jo bil najtežji del raza, spodnja tretjina, že premagan, rabila vendarle še dva dni zn celotno izvedbo tega presenetljivega vzpona.
Moderna tehnika umetnih pripomočkov streio pri usidranju plezalca v skali, pri neomejenem ujiorabljanju klinov (okrog 50—00), karabinerjev, pri varovanju in podpori po dvojno in trojno vj>eti vrvi, pri nihalnih manevrih, pri uporabi zank in stremen vseh vrst itd
(Dalje.)
Poziv!
Ob priliki inšpekcijskega jtotovanja ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogiča po Sloveniji bo g. ministru izročena spomenica o splošnih potrebah slovenskega športa Zaradi tega poziva-mo vse predstavnike športnih in telovadnih organizacij v Sloveniji, da se dne 18. septembra ob 4 popoldne udeleže sestanka, ki ga sklicujo referent za telesno vzgojo kr. banske uprave v Ljubljani. Sestanek bo v knjižnični dvorani na banovini, Bleiweisova cesta. Vsi predstavniki naj prinesejo s seboj izdelane pismene referate v gornjem smislu, katere bodo izročili ožjemu odboru, ki bo na podlagi teh predlogov izdelal posebno obširno spomenico za g. ministra.
Jutri igrata SK Ljubljana in Bata
Jutri popoldne bo oa igrišču SK Ljubliane j»ri-jateljska tekma med našim ligašem in SK Bato iz Borovega. Bata je močan klub, ki se bo j>ri-hodnje leto brez dvoma pririnil v ligo. Letos še nI smel igrati v prvenstvu z nekaterimi na novo pridobljenimi močmi in zato ni prišel naj>rej. V prijateljskih tekmah pa »o ti novi igralci že nastopali in dosegali za svoj klub nadvse častne rezultate, ki jih naše občinstvo dobro j>ozna. V današnji zasedbi spada Bata med n&iboljše jugoslovanske klube, ligaše. Moštvo igra lep, tehničen, hkratu pa tudi hiter in zelo oster nogomet. To je partner, kot si ga vodstvo Ljubljane ni moglo boljšega izbrati. Pričakujemo, da ne bo športnika, ki je gledal Slavijo iz Sarajeva, pa to nedeljo ne bi prišel na igrišče! Nasprotnik ni prav nič slabši kot Bosanci!
Mariborski spori
V	nedeljo nastopijo vga moštva In Je rar.poratt ("k^m sledeč: v Maribora, na igrišču Rapida:
ob 14..% Rapid : Mura.
ob 16.Of) Maribor : Gradjanski.
Signrno bosta obe lekmi privabili številno prljei tolje nogometa, ki bodo imeli priliko prisostvovati r.a-porednimi dvom zanimivim in vaftnim tekmam.
V	Cakovcti na Igrlšč-n CSK gostuje Znlosničar
proti CSK.
Tudi r II. razredu nastopajo tokr.it rsl kluM:
v Mariboru na igrisAn 2eior.nliarJa (Stadion); ob 10 Slnvlja : Drava, 1'toJ:
v Dolenji Lendavi: Lnndava : I'tnj.
ASK Primorjr. H.ahkoatletska sekcija.) Zn *eniori ski mitlnc SK Ilirijo t soboto, is. t. ni. oi) lfi.311 nn tolovadišču Ljubljanskega Sokoia v Tivoliju mi dtdo, čsni naslednji atleti: Sušteršič. ftter, Kovačtč, hkušek, Skaz.a, Kajfež, Kos«-, Zgur, Slanina. Boltavzer, Rnloh, Zorgn, Czurda, Nabernik. Hašpcršič, Kulukov, Požar, Krevs. Srakar Ivan, Berili, Krpan. Kranjec, Tavčar; aa juniorski miting v nedeljo dopoldne ob ii.M istotam nnsjednji juniorji: Ribičič. Jurca, 1'olak. Marine, lira-dišnik, Smodiš. Simone, ZnrgaJ, Kien, fimld. Opremo Imajo dvigniti lokom današnjega dneva popoldne oz.i-rotna Jutri do is na Igrišču. Na tekmovalnem prostoru s« morajo javiti sckcijvkemti nnčelniku najpozneje pol nr« pred pričetkom tekmovanja. Atleti, ki bi želeli poleg Imenovanih nastopiti, naj -ie ludi p*>l nre pred pričetkom tekmovanja javijo načelniku sekeije.
SK Grafika. .Ttitrl ob 10 dopoldne odrfilarn proti SK SlnvIJI sledeče moštvo: Itnčak. Boltau/.er, Pipan, Žagar, Oestrin, Rozman, (ione. Kolnrlč, 1'ntrnto, Vili; ra. tJsnik, Smolnik, Kelie. Igrišče ZSK llornp» , Igrale! naj no javijo pol aro jir^l trkmo. Nn^Hnik.
Radio
Programi Radio LJubljana t
Sobota, is. septembra: 13 Plošča za ploščo, pisana zmen, godba vei-cln ln pesmlcn vmes i;.n Vreme, poroiila — u Cas, spored, obventll« - 13.i:. Plošča za ploAAo. pisana smeš, godim vesela In pmrakee vmes -14 V remo — 1« Za delopust (Radijski orkester) is.in Pogovori s poslušalci - 19 Cas. vreme, poročila, spored. obvestila — 1».W) Nac. nrn: Relokranjei lu njihova pokrajina (prof Ivan Simonlč. LJubljana) •Jn O zunanji politiki (g. urednik dr. AloJ/.iJ Kuhar) — 'JflJfl Muzikalen pisan večer pod genlom: - 1'očltnloe se mimo »pet »tari tek začnimo!« Sodeluje Somov sramni, seatro Stritarjeve In člani rad. Igr. druilne. spored sestavil in vodi Ipl — a? Cas, vreme, .mroeila, spored S3.1S Radijski Jaz«.
Drugi programi t
Sobota. IH. septembra: Zmireb; Ji Vokalni kone., jn.jn Orkestralni koneert, JI Turtn - Dunaj: 19.i-, Romantična opereto -Ciganska ljubezen., 21.411 Nove nemške pesmi, JB.ai Plesna gl. - liurlapeila: l!i.t:, Opera. »B .1 »iz, f in Plolče Prarta: ir» Večerni koneert, Jn.'i'i Opera, 22..1."> Orkestralni koncert l'nri,irat lJn 7,n Poljake v tujini, 21.0> resler koncert \emU-0 postaje:: 20,1ii Različni zal. v ti i pn.;-	Vlrnihniu m
»1.» Alzašk; večer.
NAŠIM ODJEMALCEM!
Od danes naprej ne plačujemo v naših prodajalnah banovinske troSarine na obutev
Znižujemo cene obutvi za vsoto troSarine
MALI OGLASI
V malih oglatih velja veaka beseda Din 1'—; ienltovanjakl oglasi Din 2 —. Najmanjii znesek ta mali ogla* Din 10*—. Mali oglaai se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglaalh reklamnega tnaCaJa sa računa enokolonska S mm llaoka peiltna vrabca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglaaov
treba prtloiitl znamk«.
eeBauaiM
Premiera ! Edinstvena atrakclia troplčnlh krasot, zveri in lagonetk v velikem umu
Gospodarica dZungle
TEl.
27-30
SLOGA
Veliki Emil Jannlngsov film
Pred sončnim zahodom
(Der BerrscDeri Gerhart Hauptmann
' 22-21 UNION
Premiera! FIlm lz dunajskega družabnega Jlvljenja po romanu B. K. Bartscha
Njeni ljubimci
(Banoerl und lnre LleDbaber) V glavnih vlogah Olga Oehova, 011y Flint, Haus Moser in Aioreht SchoDhals

Triperesna deteljica
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej.
Ob teh besedah se je tudi Jožek za spoznanje oddahnil. Če bi imel »grajski duh« hudobne namene z njima, gotovo ne bi tako dolgo odlašal, ampak bi ju pri priči zgrabil in pohrustal — ali
takorkoli že.
Tudi Nandetu je to čudno vedenje »grajskega duha« že presedalo, obenem pa mu je vlilo novega poguma v srce. Prislonil je dlani k ustom in zakričal na vse grlo:
»Halo! Halo! Ali je kdo tukaj?« Odgovora pa ni bilo. Samo odmev njegovega glasu se je lovil od stene do stene in nazadnje izzvenel v grobno tišino.
»Da bi ga spak!« se je razjezil Nande. »Zdaj se mi pa že vse skupaj preneumno zdi! Ali naju nekdo vleče za noe, ali pa naju namerava toliko časa strašiti, da bova od žeje in lakote umrla. Če se nama on noče približati, pa poiščiva midva njega!«
Ta Nandetov trdni sklep pa Jožku ni bil všeč. Zgrabil ga je za rame in zaklical:
»Za božjo voljo, ali 6i znorel?! Z duhovi se ni dobro šaliti.«
ilužbodobe
Vei mizar, pomočnikov
rabi za takoj mizarstvo Ivan Petrlč, Dol. Logatec
Mizarske pomočnike
za fornlrano delo sprejme A. Amann, Trži«, (b)
Pletilje, šivilje in vezilje
se sprejmejo. — F. A M. Rozman, LJubljana, Gosposka 4.	(b)
Srečke!
Prodajalci srečk razredne loterije so tščejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 6L 13.945.	(b)
Mesarski pomočnik
z mojstrskim izpitom, dober sekač in samostojen prekajevalec, z znanjem nemščine, dobi takoj stalno službo. Ponudbe pod »Poslovodja« Stev. 14.799 upravi »Slovenca«. (b)
Odličnega potnika
7. mesečno plačo ln provizijo ISče veletrgovina s pisalnimi stroji. Pogoji: Sposobnostno spričevalo za avtovožnjo ln kavcija 20.000 din v gotovini za avto ln predvajalne stroje. Dopisi pod : »Stalnost 20.000« upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Učenca Praktikanta Izložbenega aranžerja
sprejme veletrgovina TrtOOVSKI DOM PREGRAD Aleksandrova c. 25
Potnika
parfumerijske stroke
dobro uvedenega, išče za takoj velepodjetje. Obširne ponudbe na: Inter-reklam, Zagreb, Masary- i kova 28, pod K - 4183. (b 1
Mesarskega pomočnika I
dobrega, za sekanje pri čoku, sprejmem. — Ivan Javornlk, Domobranska cesta 7.	(b)
Urno stenotipistinjo
po možnosti s prakso v stavbni pisarni — Iščemo. Lastnoročno pisane ponudbe pod »Stenotlplstl-nja« upravi »Slovenca« pod št. 14854.	(b)
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrat kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10, tel. 17-62.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica It 40
vnovčuje HRANILNE) VLOGE bank tn hranllnle, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni.
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni ln takojšnjemu Izplačilu — I z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančnih poslov
Ljubljana. Beethovne** ulica 14-1 - telefon 35-10
Kupimo
Polstabilni parni stroj
dober, s »trepenrostom«, ca. 70 IIP, iščem. Ponudbe : Spiro Joktč, Sušak.
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29 oktobra it 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hlS In vil. Pooblaščen graditelj In sodil cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p
Kupujte pri
naših inserentih
Majhno posestvo
z novo hišo, 10 minut od postaje Sv. Peter v Savinjski dolini — prodam. Kač Franc. Sv. Pavel pri Preboldu.	(p)
Razno
Holandske cvetne gomolje
hljaclnt, tulipanov, narcis, krokusov Itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana.	(r)
I UTTPFtTnfl
Opeko
za tlakovanje poceni prodam. Ljubljana, Sv. Petra cesta 60.	(1)
Za Šolarje
obleke, perilo, Hubertus-plašče Itd. Dober nakup. Presker. Sv. Petra c. 14. LJubljana.	(1)
Kožuhovino
se najugodneje kupi tn strokovno izdela pri Do-lenec Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, telefon 22-62.	(I)
Šivalni stroj
malo rabljen, nemški fa-brikat, pogrezljlv, štika ln štopa, šiva naprej ln nazaj, proda Nova trgovina. Tyrševa cesta 36.

NaJboljSl trboveljski
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon aO-Sf
Kolesa
zaradi konca sezone prodajamo po Izredno nizki ceni 1 — Nova trgovina. Tyrševa cesta 3«. (1)
Dežni plašči
največja Izbira od 180 do 440 din; otroške pelerlnce od 65 din naprej; huber-tusl damski in dekliški od 150 do 290 din - nudi F. I. Gorlčar, LJubljana, Sv. Petra cesta 29. (1)
Pouk
Angleščina
na Državni Trgovski Akademiji. Prijave sprejema šolski sluga, Blelvvelsova.
Tečaji nemščine
v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče pritličje levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno), (u)
I
Aufo-mofor
Ford avto
I
štlrlclllndrskl, limuzina,
s štirimi vratml, z veliko t
Bosch razsvetljavo, s petimi balon pnevmatikami, vse v najboljšem stanju, naprodaj, tudi na obroke, proti menici. Polzve se: Miklošičeva cesta 32 —4 trgovina Kune.	(f);
Šolske potrebščine
zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneje v trgovini
H.NIČMAN, LJUBLJANA. Kopitarjeva ulica J
Državna razredna loterija
Obveščam igralce, kateri so na srečkah moje kolekture igrali preko Slovenske banke v LJubljani, da sem jim rezerviral iste številke tudi za 35. kolo in jih prosim, da mi takoj z dopisnico sporočijo, da jim iste pošljem. V tej obveznosti ostanem samo do 1. oktobra. Radi tega prosim, da me o številkah takoj obveste.
Aleksander R.Pavlovič
Kralja Alberta 1, Beograd
Oglašujte v edino uspešnem dnevni-ku »Slovencu«!
V neizmerni žalosti naznanjamo, da Je naš predobri oče, oziroma brat ln stric, gospod
Jože Šolar
posestnik lz Rovt prt Podnartu
v petek, dne 17. Beptembra 1937 po dolgi ln mučni bolezni, v 60. letu starosti, previden s tolažili za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika bo v nedeljo, dno 19. septembra t. 1. ob devetih dopoldne lz hiše žalosti na farno pokopališče na OvslSah.
Rov te, dne 17. septembra 1937.
Žalujoči otroci ln ostalo sorodstvo.
Agnes Gfinlher:	94
Dušica - Rožamarija
llarrov obraz zalije rdečica. Tudi njegovo čelo zardi. Srce mu divje razbija ko stopi k oknu. Pred očmi ee mu blešči. Kakšen bedak je vendar! Gotovo se je prav dražestno napravila pod 6vojo svetlomodro haljo. Oblekla je brezdvomno eno svojih 6večanih oblek in ga noče presenetiti. Nc smetn ji pokvariti veselja.
Si že zaklicala?«
Pritajen ,da' — in Ilarro se z nasmeškom obrne. Kar obstoji nepremično. V njegovih očeh se zazrcali duša ... Najgloblji mir ga objame. To ni njegova mlada žena... To je vila!
Bleda in resna. 6 temnimi očmi, bisernico v rahlo dvignjeni roki, odeta le 6 tem, kar ji je božja roka položila čez ramena — z zlato, kraljevsko svršnico. Bleščebela kot makov cvet, ki je pravkar razgnal svoj sivkasti oklep, dostojanstvena, ljubka, kakor bi bila prišla iz dežele, kjer je popolnost doma.
Globok vzdih, njegove pr6i se dvigajo, v njegovih očeh se pojavi sončen 6ijaj. Brž vzame čopič, ki se začne gibati z neverjetno naglico .. Njegove oči so postale jeklene, dviga jih in poveša ...
Smrtna tišina vlada tu notri, slišijo 6e le njegovi koraki Sonce na 6voji kratki poti se že bliža gori. za katero se namerava skriti...
Skorai hipoma ju začne objemati sivi somrak. Bela postava začne omahovati. Bisernico še drži tvrsto v roki. ko se zgrudi na tla.
Ilarro nlane k nje) in dvigne njen snežnobeli obraz .. »Dragica, odpusti! Moj Bog. kaj sem storil? Odpri' vendar svoje oči! Ledenomrzla si, moje zlato!«	,
Harro bridko zaplaka. kar se odpro njene oči.
»Ah ne jokali, dragi! Daj mi mojo haljo, omahnila sem, toda zdržala sem vendarle... Daj brž!«
Harro jo odene z drhtečimi rokami, jo ponese tja na njeno posteljo ter jo [»krije z odejami. Tu leži zdaj 6 6vojim belim rožnim vencem na glavi.
»Ali bo slika dobro uspela? Opazila 6em to v tvojih očeh. Predolgo sem mirno 6tala iti navsezadnje sem te prestrašila, siromak!«
»Jaz surovež!... Na V6e 6em bil pozabil — vila — vila! Blaznost se me je lotila. Nikdar še nisem kaj takega občutil. Jaz se niti ne zavedam, kaj sem storil... Božji ogenj je plapolal v meni!«
»Ni mi ostalo prikrito in jaz sem ti pomagala. Zdaj pa naj nekoliko počivam!«
Harro sc skloni nad njo: »Ali tc smem poljubiti? O ti — ti draga svetnica, ti se tega nc zavedaš, kaj si mi dala, — tega ne moreš vedeti. Dvignila si me v neznane višine, ti. ti moje sinje nebo. Ze odhajam, samo reci, da ti nisem škodoval!«
»Neizrekljivo sem srečna. Harro! In kaj bi mi naj bilo škodovalo?«
Ilarro je odšel. Ona pa se smehlja in njena ličeca so bleda. »Koprena se je zredčila... za njo ni železnih vrat... Moram imeti potrpljenja... Smela sem mu pomagati.«
XXIX. Najboljši lecetni recept.
Zunaj v snežnem metežu se podijo cele jate krokarjev, v zlati hiši pa vidiš, kamorkoli pogledaš, šopke krizantem. Prav polagoma in plaho se pojavlja življenje v novi hiši. Božič je tudi že blizu. Rožamarija in Liza se poglabljate v slavni lecetni recept, čigar izvirnik so jima poslali iz Braunecka. To ie stara, častita, že zarjavela listina z razcefranimi robovi, v kateri so točno navedene vse velike in majhne količine. Rožamarija je pokazala Harru lično pisavo na preizkttšanem pajiirju. Harro. ki ima svoje veselje s starimi rokopisi in z lepimi zbirkami, je ves vzradoščen.
»To mora biti odličen recept, kar moremo soditi že po robu. Ko bi ta papir ne bil tako imeniten, bi ne bil tako dolgo zdržal. Rožamarija,
tega ne bodo več videli! Recept jim prepišemo v celoti na malce okajen papir. V kuhinji gotovo nimajo rokopisnih veščakov.«
»Ta recept ne prihaja iz kuhinje. Gospod upravitelj dometi ga ie že pred tridesetimi leti vzel iz velike kuhinjske knjige, da ga reši potomcem. Nikomur drugemu bi ga ne dal — le meni ga ie izročil. Toda na ovojnico je celo zapisal »Pozor!« kot bi bil iz stekla.«
»Je vaš domenski upravitelj izvedenec v rokopisih ali ljubitelj starih receptov? Tega lista ne dofci več pred oči! Ze sem se zaljubil v ta rokopis. Poglej te jasne poteze! Treba ti jc izpregovoriti le besedo. Jaz hočem imeti ta 6tari recept. Saj to niso dragulji. Kdo bi se še potegoval zanj? Tega ni zapisala kakšna kuhinjska vila.«
Harro vneto proučuje z drobnogledom zanimive poteze Rožamarija pa ne more doumeti njegovega zanimanja.
»Gospod domenski svetnik, tega ne bo6te nikdar več videli!«
»Ti si hudoben, Harro!«
»Vsak zbiralec je hudoben. Dragi otrok, tega že ne veš!«
»..in še marsičesa ne« vzdihne mlada grofica. »Ti bi se že sme! nekoliko pobrigati, da me otmeš prepada, ki 6e odpira pred menoj zaradi moje strahovite nevednosti. Harro!«
»Ti si mi všeč. kakršna si! Sicer pa če človek začne opažati, da 6toji pred prepadi, je to že po-četek modrosti.«
»Toda bolesten ...«
Harro še vedno nepremično zre v svoj recept »Moj Bog. kolika volja! In krotka jc tudi bila. Mešanica, kateri se je nemogoče ustavljati. Dobro, da ni več pri življenju. Rožamarija. sicer bi še navsezadnje postala nanjo ljubosumna.«
»To sem vendar že itak!«
Ženske ste strašne! Niti v grobu ne privoščite drugi miru. Jaz pojezdim še danes v Brauneck in bom vprašal domenskega svetnika, če še ima mo-
rebiti več lega! Ti pa si mi odgovorna za ta list. V kuhinjo ne 6me, da se ne 6ežge ali pa oškropi. Ako me ne bo k mizi, potem 6em še tam in iščem.«
Rožamarija pa je medtem odposlala Lizo, da ponese najmlajšemu vaškemu novorojenčku modro oblekco. Sama pa sede v 6voj kujavi kotiček, da veze za Harra božično darilce.
Toda brž 6e je vrnila Liza 6 lemnozardelimi
lici.
»Gospa grofica, ti Thorsteinci so pa res pro-6taški ljudje! Jaz 6em seveda že prej mislila, da bi bilo bolje, če bi presvetla tega ne storili...«
»Cesa naj bi ne storila?«
»Da bi ne poslali bačvarjevi Loti oblekce za njenega nezakonskega otroka. Zdaj se ženske puntajo. Tudi v župnišču niso z nami zadovoljni in Bekovka je našo lepo oblekco ošinila z neprijaznim pogledom in mi vrgla v obraz nekaj zbadljivih opazk.
»Toda Liza. kako je to mogoče! Mar ni bač-varjeva Lota velika reva?«
»Seveda so siromaki. Očeta 60 zaprli, ker 60 lovci našli v njegovem zeliščnem vrtu srno v zanki. Mati je slepa in Lota, ta je neizrekljivo lahkomišliena.
Rožamarijo obšine rdečica.
»Kako pa pridejo lovci v tuj vrt? Knez gotovo ni želel, da bi moža založili.«
»Lovci ga niso zatožili. Toda orožnik je za lo izvedel m poročal.«
»Ta orožnik mora biti strašen človek.« 6i misli Rožamarija. »Brez orožnika bi to sploh ne bilo prišlo na dan.«
»Lovci so baje bačvarju obesili že mrtvo 6rno v zanko ter 60 oprezovali za njim ker so ga že dolgo imeli na sumu Bačvar je velik lisjak.«
»Hočem pisati knezu.« se huduje Rožamarija. »In zdaj je slepa žena sama!«
»Lota šiva predpasnike za bergheimsko tovarno. Zdaj se že zopet vlači okoli, 6e lišpa in 6e postavlja z našo modro oblekco.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izrlaiateli: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič