P \M**+.: .SM h7I katoijskem Sveta vrata zazidana. V 4 velikih bazilikah v Rimu so takozvana sveta vrata, ki so celo sveto leto odprta. Ob začetku svetega leta. se odprejo, ob fconcu se zopet zazidajo. V 'cerkvi sv. Petra izvrši to sam sv. Oče, v ostalih bazilikah pa kardinali. Preden so se sveta vrata na velikonočni pondeljek zazidala, je Rim doživel zadnji dan menda največjo slovesnost, !ki se je vrŠila v svetem letu: proglasitev don Boska za svetnika na velikonočn-o nedeljo. Za ta dan je v Rim pripeljalo več ko 60 romarskih vlakov častilce velikega mladinskega apostola don Boska iz vseh delov sveta. Tudi Slovenci smo bili v lepem številu zastopani. Poleg romarjev iz vseh držav Evrope so tudi prišli zastopniki Amerike, Egipta, Palestine, Indijc itd. Po tem vrhuncu je prišel na velikonočni pondeljek slovesni zaključek svetega leta. Sv. Očeta so po starem običaju prinesli na nosilnici v cerkev sv. Petra. Ko je ikončal slovesno sv. mašo, }e šel k takozvanim »svetim vratom«, ikjer je že čakal sklad opeke. Sv. Oče je vzel prvo opeko ter jo položil na prag vrat. Za njim so li&r* dinali in drugi cerkveni dostojanstve-< niki vzeli vsak po eno opeko ter jo po-» ložili na prag omenjenih vrat. Med tem so se pele cerkvene pesmi. Delavci &o naf^ zazidali vrata. Vzidali so v ta vrata veliko spominsko svetinjo. Nato je papež zopet šel v cerkev, ikjer je za-* pel »Te Deum« ter fcončno podelil zbra ni množici svoj blagoslov. Tako so se sveta vrata zaprla ter bodo ostala zaprta 16 let. Odprla se še le bodo za no-1 vo sveto leto na velikonočno soboto leta 1950. Kdo jih bo takrat odprl? Kak"šne bodo takrat razmere na svetu?, Nas ikatoličane tolaži in okreplja Go-< spodovo jamstvo, izraženo v znani ob-< ljubi, da ikatoliške cenkve ne bodo pre.i magala niti peklenslca vrata. Slovenci pri sv. Očetu. O Veliki nocl je poromalo v Rim 170 Slovencev, da se udeležijo proglašenja Don Boska za svetnika in sklepa svetega leta. Slovcncem se jc pridružilo 18 hrvatskih' romarjev. Slovence in Hi*vate je sveti Oče sprejel v pos^bni avdienci na ve-* likonočni .pondeljek ob pol sedmih zve-« čer. Sv. Očc je dal vsakemu romarju poljubiti papeški prstan s svetinjamL Medtem so salezijansiki bogoslovci ves čas prepevali slovensike Marijine in velikonočne posmi. V nagovoru, <ki ga je iinel na Slovence, je sv. OČe poudaril svoje veselje, da jih vidi zbrane okoli sebe. Polivalil je njihovo versko vnemo in ljubezen do skupnega Očeta vseh kristjanov. Opominjal jih je, naj porabijo sadove odpuščenja in odrešenja, iki naj se fcažejo v svetem, ikrščanskem življenju, v tistem nadnaravnem življenju, za katero je prišel na zemljo Kristus, da ga v obilici imamo. Vi, preljubi sinovi in hčere, to vzvišeno živIjenje v svojih dušah že gojite, saj ste dobri otroci sv. cerkve, dobri kristjani, kako pa bi bili sicer prišli k očetu, če bi ne bili dobri otroci. Končno je sveti Oče podelil navzočim svoj blagoslov, s katerim je blag-oslovil tudi družine, starše, otroke, bolnike, duhovnike, škofe in v-se tiste, ki sodelujejo pri Kato- "liški akciji. Slovenske usniiljenke v misijonik. Sv. Vincenc Pavelski je v zvezi z Ludoviko Marijak, fcatero je Pij XI. letos 11. marca proglasil za svetnico, ^ustanovil družbo usmiljenih sester, aii, lcakor se po svojem namenu in delovanju imenujejo, hčera krščanske ljubezni. Udejstvovanje te ljubezni se deli v tri veliike veje: 1. strežba bolnikov, 2. skrb za sirote in zapuščene, 3. pouk fcrščanskega nauka in drugega znanja. Na misijonski poklic usmiljenk je že mislil ter izvršil potrebne predpriprave sam sv. Vincenc. Ni pa doživel, da bi šle sestre v misijon. To se je zgodilo pozneje. Danes pa je družba usmiljenih sester raztegnila svojo dejavno lju.% bezen skoro po vsem misijonskem svetu. Tudi slovenske usmiljenke se udejstvujejo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo in tudi z obilnim uspehom v raznih pofcrajinah misijonskega sveta. Lansko leto so odšle, kaikor smo že poročali po »Katoliških misijonih«, v poganske misijone tri slovenske usmiljenke. Na Japonskem (Fukuoka) deluje sestra AWjzija Zupančič, rojena $. junija 1903 v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru. Z njo je §la lani v misijone sestra Jožefa Jančar, r. 19 .decembra 1900 v Št. Jerneju na Dolenjskem, ki ima svoj delokrog v Šanghaju na Kitajskem. Tretja, tki je šla lani v misijone, je s. Ana Rešetič, r. 26. apr. 1894 v Št. Jerneju na Dolenjskem, in sicer deluje na otoku Madagaskar (v Indijsikena oceanu, vzhodno od južne Afriike). V provinciji Siriji delujejo: s. Marija Zupančič, sestra zgoraj imenovane, r. 1. VIII. 1886, deluje v Kairu v Egiptu. Alojzija Rolla, r. 25. I. 1892 v Mariboru, deluje v Aleksandriji (v Egiptu ob morju). Alojzija Gajšek, r. 4. V. 1891 v Št. Juriju ob južni žel., deluje sedaj v Port Saidu (v severnem Egiptu ob morju). V provinciji Turčija delujejo v Carigradu naslednje sestre: Terezija Fras, r. 17. X. 1894 v Rogoznici pri Ptuju; Katarina Kac, r. 21. IV. 1893 pri Sv. Martinu pri Slovenjgradcu; Alojzija Jančič, r. 1. VI. 1890 pri Sv. Petru na Medvedjem selu; Ivana Šušteršič, r. 28. V. 1887 v Črni vasi na Kranjskem; prednica s. Alice Montecuccoli, r. 30. V. 1874 v gradu Gorica blizu Sv. Pavla v Savinjski dolini. V šoli sv. Jurija v Carigradu se udejstvujejo: Katarina Ovsinek, r. 8. Xi. 1859 pri Sv. Mihaelu na Štajerskem; Alojzija Prinčič, r. 18. XI. 1881 v Lstri; Marija Makovec, r. 6. VIII. 1904 v Motovilcih pri Gornji Lendavi. V bolnici sv. Jurija v Carigradu je polovica Slovenk: prednica s. Terezija Fijavž, r. 25. IV. 1869 v Skomarju pri Konjicah, Jožefa Sporer, r. v Dogošah pri Mariboru 10. III. 1879; Antonija Dušak, r. 12. V. 1887 v Moravski gori pri Litiji; Marija Tomelj, r. 25. III. 1883 v Zagradcu; Ivana Gabrovšek, r. 25. III. 1892 v Horjulu; Alojzija Zakšek, r. 8. VIII. 1887 v Pokleku na Štajerskem; Karolina Simončič, r. 19. IX. 1889 v Radečah; Marija Petelinšek, r. 29. VI. 1893 v Kolačnem pri Poljčanah; Frančiška Hribernik, r. 2. III. 1901 v Škednju pri Konjicah; Elizabeta Rrodnjak, r. 30. X. 1900 v Hodošah pri Hajdini; Ana Pribožič, r. 28. V. 1900 v Rajhenburgu, deluje v Bebeku, severno od Carigrada. Nadalje delujejo: Jozefina Golob, r. 6. V. 1881 v St. Rupertu na Dolenjskem, v Smirni (v Mali Aziji); Elizabeta Nareks, r. 17. XI. 1866 v Zavrhu na Štajerskem, v Santorinu (na otoku južnovzhodno od Grčije); Marija Primožič, r. v Bistri pri Vrhniki 26. II. 1876, in Jozefina Štefulja, r. 13. IX. 1883 v Prapročah, pa delujeta v BitoIju (na jugu naše države). Argentino (v južni Ameriki) si je izbralo za področje svojega udejstvovanja ljubezni do bližnjega 10 slovenskih usmiljenkin sicer: Angela Ponikvar, r. 7. V. 1881. v Blokah pri Rakeku; Ivana Horvat, r. 31. VIII. 1888 v Polželi; Mar. Zdauc, r. 30. V. 1896 v Žetalah; Ana Petrič, r. 10. VII. 1895 v Slovenjgradcu; Ivana Gabrovšek, r. 8. VI. 1898 v Horjulu; Marija Klančar, r. 29. X. v Blokah pri Rakeku; Julijana Federuci, r. 18. V. 1896 v Ročinju pri Gorici; Marija Svetlin, r. 25. V. 1899 v Dobu pri Kamniku; Marija Zajšek, r. 2. III. 1901 v Hodošah pri Hajdini; Ana Kristanec, r. 16. VII. 1905 v Ceridjah na Gorenjskem. Skupno torej deluje 40 slavenskih usmiljenk v misijonih ali misijonom podobnih pokrajinah. Prav lepo število, ako pomislimo, da je jugoslovanska provinca usmiljenk še jako mlada ter se je njen razvoj še le začel. Dom dnhovnih vaj pti Sv. Jožefu nad Celjem. Tridnevne oddeljene duhovne vaje se bodo vršile: za dekleta: začetek v torek dne 17. aprila ob šestih zvečer; za dekleta: začetek v torek dne 1. maja ob šestih zvečer; za dekleta: začetek v soboto dne 12. maja ob šestih zvečer; za dekleta: začetek v sob&to dne 2. julija ob šestih zvečer; za žene: začetek v soboto dne 23. junija- ob šestih zvečer. Vsak tečaj traja tri polne dni, h katerim se ni všteje začetni dan zvečer ter se konča zjutraj ob šestih po dokončanih treh polnih dneh. Vzdrževalnina za ves čas je 75 Din. Tečaji za mesece po juniju se bado še pravo.časno naznanili. Daues ali jutri Vam pride prav tole obvestilo: Kdor išče vajenca za trgovino ali obrt, kdor bi sprejel iz usmiljenja kakega siromašnega otroka v začasno oskrbo ali za svojega, kdor išče pastirja ali peatunjo, ali nudi kakršnokoli nameščenje za moške ali ženske, za daljšo ali krajšo dobo, kakor tudi vsakdo, kl si v svoji težavi sam ne more ali ne zna pomagati in vsakdo, ki je pripravljen ob prostem času delovati za »božji lon« (po navodilih drustva) bodisi v mestu ali na deželi, v korist trpečega bližnjega, naj sporoči po dopisnici svoj naslov na: Dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani, Duna.jska cesta 17.