Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 167. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V UflMM, V SI« 24. Julijo 1912.
Leto XL.
he Velja po pošti: es
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 ia en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
. Za celo leto napre] . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta ,, . „ 6 —
za en meseo „ .	„ 2 —
V	upravi prejeman mesečno K 1*70
ilnseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 nun): sa enkrat . . . . po 15 t
za dvakrat ...... 13 „
sa trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja: i
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
IL£- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/H1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je ▼ Kopitarjevi nliol štev. B. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnla številka obsega 6 strani
Položaj v Pullu.
P ulj, 22. julija 1912.
Politični in z njimi tesno združeni volilni boji, kateri so se zadnja leta bili v Pulju, so pokazali, da se bliža v Pulju v narodnostnem oziru preobrat. Lahi in združeni Slovani si stojijo neposredno nasproti. Zraven teh dveh glavnih bojujočili se faktorjev, med katerima bi se imela pravzaprav narodnostna nadvlada v Pulju izvojeva-ti, pa stojijo ob strani še socialni de-mokratje in Nemci. Razun teh štirih strank v Pulju je še ena in sicer nepolitična. pa vendar že radi lokalnih razmer jako močna stranka, katero tvorijo člani vojne mornarice. Vojna mornarica govori tu ob vsakih volitvah, skoro bi rekel, odločujočo besedo. Prava vojne mornarice, govoriti v Pulju v tako važnih trenotkih kakor so volitve. se ne more spodbijati. V Pulju se nahaja edina vojna luka in dolžnost vodstva te za celo državo velevažne naprave je, da daje mestu, katero bi brez njo izgubilo skoro popolnoma svoj današnji pomen, nekako smer tudi v političnih koncertih. Vojni mornarici vendar ne more biti vse eno, kdo zastopa v javnih zastopih mesto, v katerem se nahajajo njene največje naprave, od katerih živi na tisoče družin.
Med tem, ko so si tu še pred malo leti Lahi delili vse mandate v javna zastopstva prav po bratovsko med seboj, ne oziraje sc na someščane slovanskih narodnostij, si jih morejo danes že mnogi le še z največjimi žrtvami obdržati. Da je tako daleč prišlo, se imajo Hrvatje in ostali tukajšnji Slovani največ zahvaliti splošni, enaki in tajni volilni pravici za. državni zbor. Že takoj prva državnozborska volitev na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice leta 1907 je Lahom pokazala, da oni tu ne morejo biti več absolutni gospodarji, marveč da tvorijo le še neznatno večino, katera se zna pa že od ene do druge državnozborske volitve jzpremeniti v laško manjšino. Že takrat sc je pokazalo, da, se gre obema glavnima strankama še prav za malo in sicer Hrvatom do dosege večine, Lahom pa do padca v manjšino.
Dospevši do te točke so pa Slovani v Pulju žalibog najbrže dosegli za nekaj časa vrhunec. Do tu je šlo z last-
no močjo, kar je gotovo največjega upoštevanja vredno.
Od tu naprej pa nastane vprašanje kaj sedaj? Na prodiranje z lastno močjo v doglednem času ni misliti. Ostati na stališču ožjih volitev, pri teh pa propadati, bi se reklo ostati na mestu.
Vse drugačno lice bi imela stvar, če- bi se bilo na slovanski strani o pravem času mislilo na pošteno organizacijo delavstva, ker bi se bilo s tem zajezilo prodiranje socialne demokracije. S tem jc bila storjena velika napaka, katera bi se dala z železno vztrajnostjo še deloma popraviti. Z delavsko organizacijo, katera tu le komaj životari, ni nič. Njen program se le malo razlikuje od revolucionarne socialne demokracije. Puljska delavska organizacija je vejica tržaške, katera pa napoveduje osobito v najnovejšem času najbrezobzirnejši boj proti militarizmu. Že samo to zadostuje, da nima v Pulju tista stranka, za katero se bo obešala ta organizacija, misliti na napredek, ker bo gotovo našla odpor na strani vojne mornarice, torej na strani, katera bi prišla v sedanjih razmerah prva v poštev, na katero bi se mogla hrvaška stranka opirati. Iskati zavezništva pri socialni demokraciji, bi bilo isto kakor s peščico delavske organizacije. Sicer pa je socialna demokracija v Pulju najbrže že dosegla vrhunec svoje slave ob lanski drŽavnozbor-ski volitvi. To pa zato, ker ima ta stranka tu jako težavno stališče. Čo se drži svojega protimilitari stičnega. pra-grama, mora svoje sodruge poditi od sklede, iz katere zajemajo ti svoj in svojih družin preužitek. Padanje njene slave pa povzroča tudi njeno lastno vodstvo, katero se menda drži načela: »Z glavo skozi zid«, kar zadostno dokazujejo ponesrečene stavke, zlasti zadnja zidarska in ona uslužbencev cestne železnice. Vsekakor je skoro gotovo, da z večjo močjo socialne demokratične stranke v Pulju v prihodnosti ni računati.
Torej povsod, kamor se, pogleda, nič druzega nego moč od danes do jutri.
Iz tega jo že razvidno, da bi morala hrvatska stranka, stremeti edino le za pametno politiko v sporazumu z vojno mornarico. Edino ta vez bi bila trajne, vrednosti.
To doseči bi pa osobito sedaj ne bilo najtežje. Laško-liberalna stranka, katera jc uživala dolgo vrsto let največje udobnosti od strani vojne mor-
narice bodisi na gospodarskem, bodisi na političnem polju, je v tem oziru najbrž dogospodarila.
Stranka, katere glavni stebri so zapustili na puljskem municipiju tako žalostne spomine, pač nima več pravice do odločujočih glasov vojne mornarice.
Dalje pa v puljski laško-liberalni stranki prevladuje mladina, koje misli so vedno v Rimu. Ti mladiči, kateri imajo danes v laško - liberalni stranki prvo besedo, vidijo svojo srečo edino le v spojitvi vseh avstrijskih provinc, v katerih bivajo Lahi, z Italijo. Te misli in ta ideja, to je voditeljem laško - liberalne stranke sveto. To jc njihov skriven program, to njihov cilj, na to meri vse njihovo politično delovanje. Da se s tem programom laško-liberalne stranke ne more strinjati procvit in naši državi primeren razvi-tek naše vojne mornarice, bi pač ne bilo treba še posebej povdarjati. Čim manjša in brezpomembnejša bi bila 'naša vojna mornarica, tem lažja bi se dozdevala laško - liberalni stranki dosega njenih ciljev. Že samo ta fakt, da mora biti laško-liberalna stranka proti razvitku vojne mornarice, ako hoče svoj protiavstrijski program izvesti, zadošča, da se bo v prihodnje pač težko našel ud vojne mornarice, kateri bi dal ob volitvah svoj odločujoči glas stranki, katera mora biti že glasom svojega programa proti razvitku avstrijske vojne mornarice. O zmernih Lahih danes v Istri itak ne more, biti več mnogo govora. Iredenla je tu preprečila svoje nevarne mreže tako spretno, da je zajela v iste tudi še one zmerne duhove, s katerimi se je dalo svoj čas še pametno govoriti.
Vodstvo hrvaške stranke v Pulju ima pred seboj važno in odgovorne
dogodka, ko je bil odkrit spomenik slavnega Moravana Fr. Palackega ter obetamo, da hočemo v njegovem duhu zložno delovati za blagor naroda in do^ movine, a obsojamo sleherno protiver-sko ščuvati je zlasti vseh onih poslancev, ki so v državnem zboru omogočili razširjevanje Macliarjevih spisov, v, katerih se ne zasramuje samo naša vera, ampak naš Odrešenik sam. Proti razširjevanju takih surovih in razža-ljivih spisov protestiramo kar najod-ločnejše in prosimo si. gosposko, da bi postavno ščitila vero, ki podpira in varuje državo ter vdržuje red v njej. Našim katoliškim narodnim poslancem, ki so vedno ob pravem času in na pravem mestu za, našo sveto vero, za našo ljudstvo, izrekamo popolno svoje zaupanje ter jih prosimo, da bi tudi za-naprej v tem duhu delovali.«
Resolucija je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Tabora se je udeležilo čez 2000 ljudi. Samo vrlih mlade-ničev je bilo nad 500.
orel v Grodcu.
na los
1
Manlfeslacijskl M češke mladine
in ljudski tabor se jc vršil dne ti. t. m. v Klobucih blizu Brna. Na taboru so navdušeno govorili J. Ivrčka, deželni poslanec ter deželni in državni poslanec T. Šilinger, v imenu krščanskih socialcev je govoril Landa z Dunaja, nadalje sta govorila predsednik zveze Prochazka ter protektor mladine J. Novak, mestni župnik. Sprejeta je bila naslednja resolucija:
»Mi, zbrani na ljudskem taboru v Klobucih sc spominjamo pomenljivega
Preteklo nedeljo je imel graški Orel svoj prvi javni nastop po enoletnem obstoju. Kdor pozna razmere, neugoden čas. v katerem se je vršila slavnost v spomin Slomšove obsmrtnice, je gotovo z napeto radovednostjo in tihim strahom pričakoval zadnje nedelje. Skrajno neugodno vreme mu je moralo vzeti še zadnje u parijo, da bi se mogla slavnost, izvršiti primerno imenu velikega našega dušnega pastirja. Tem veselejsi je bil njegov obraz, ko je opazil že dokaj lepo število navzočih prijateljev orlovske naše čete in pa nepričakovano dober nastop šestnajstorične čete — graškega »Orla«. Pomisliti treba, da se Orel uri v društveni sobi, a samo v prostih in redovnih vajah, da je šele pred tremi tedni dobil svojo bradljo; kdor to ve, mora z veseljem priznati, da ga je prvi nastop Orlov kar presenetil. Ra-jalni pohod se je posrečil docela, proste vaje tudi, posebno pa je ugajalo petero skupinskih vaj, moreška in vaje na bradlji. Pripomniti moramo, da so veliko pripomogli k polnemu uspehu trije bratje mariborskega, »Orla«. Sicer pa bo o telovadnem nastopu prinesla »Mladost« svoje posebno poročilo. Tu naj omenimo še, tla se je ostali spored, govor in deklamacija ter prosta zabava, lepo završil. Nerodno zabavljanje gra-ških »Sokolov«, ki so prišli, sanioposebi
Pismo iz mojega mlina.
Francosko spisal Alphonso Daudet.
Poslovenil J. Gruden.
Kako sem se nastanil.
Domači zajci so se čudili ... Že tako dolgo so videli vrata v mlinu zaprta, zidovje in streho pa porasteno s travo. Nazadnje so bili že trdno prepričani, da je rod mlinarjev izumrl. Ker pa se jim je bil ta kraj zelo priljubil, so ga priredili za nekako vojašnico in tnlin je postal pravcato središče njih strategičnih operacij. Pravi zajčji mlin . . .
Ono noč, ko sem dospel tja, je kuncev kar mrgolelo tam okrog; prav res, ne da bi lagal. Kakih dvajset jih je bilo. Sedeli so v krogu na terasi in si greli tace ob luninem svitu. Toda komaj sem odprl okno . . . brrr . . . Vsa straža je v divjem begu. Vsi mali in veliki dolgouhci zbeže z repom na ko-rajžo v goščavo. A upam, da se vrnejo.
Nekdo, ki je bil tudi zelo začuden, ko me je pogledal, je bila najemnica prvega nadstropja, stara, usodepolna <tf>va z zamišljenim obrazom. Že nad ^vajset let prebiva v mlinu. Našel sem
jo v gornji sobi. Sedela je veličastno in nepremično na vretenu sredi smeti in odpadle opeke. Trenutek me je gledala z enim očesom, okroglim in zamišljenim, a vsa osupnjena, da me ne pozna, me jc pozdravila z glasnim »Uuu . . . uuu« in začela je otresti sive peruti, polne prahu. Ti vražji misleci . . Tega ni mogoče nikdar okrta-čiti. Nič ne de. Kakor tudi je mežikava, čmerna in tiha, mi moja najemnica vendar bolj ugaja kakor kak drugi in požuril sem se obnoviti z njo najemno pogodbo. V najemu ima, kakor v prejšnjih časih vse podstrešje. Vrata v njeno stanovanje peljejo kar skozi streho. Jaz sem si obdržal spodnjo sobo; čisto majhno sobico, pobeljeno z apnom. Nizka je in obokana kakor obednica. kakega samostana.
Od tam notri vam pišem. Velika vrata, so na stežaj odprta dobremu solncu.
Lep smrekov gozd sc spušča pred menoj prav dol do obrežja. Na obzorju se odražajo od neba fino začrtana slemena planin. Nikakega hrupa, ni-kakega vrišča. Komaj tupatam glas piščalke, glas kožice med zeleno sivko ali zvonec mule na kolovozu. Vsa ta pro-vencalska pokrajina živi le v svetlobi.
Kako bi bilo torei mogoče, da bi
mi bilo žal po burnem in črnem Parizu? Tako dobro so počutim v svojem mlinu. Ta kot je v resnici tak, kakor-šnega sem iskal, ta majhen kot, par-fumiran in gorak, sto ur daleč od časopisja, izvoščkov in megle. In koliko lepih stvari okrog mene! Komaj osem dni je, oclkar sem sc tukaj nastanil, pa imam žc glavo polno vtisov in spominov. Poslušajte! Včeraj je prišla čreda s planine. Bil sem zraven, ko so jo vganjali zopet v hlev, kjer ni bila že od spomladi sem. Tam doli na pobočju je bilo, na pristavi. Prisegam vam, da bi ne dal tega prizora za vse premijere, ki ste jih imeli ta teden v Parizu. Toda sodite raje sami!
Treba je omeniti, da pošljejo v Provenci živino, ko postane vroče, v planine. Živina in ljudje prežive tam gori pet, ali šest mesecev, stanujoč pod milim nebom in v travi prav do pasu.
Ob prvi jesenski zmrzali pa s« vračajo na pristavo in živina se pase prav meščansko na nizkih, sivih gričih, dišečih po rožmarinu.
Včeraj je torej živina prišla domov. Že od ranega jutra sem je bil portal na stežaj odprt. Ovčji hlevi so bili polni sveže slame. Od ure do ure so kmetje moževali med seboj: »Sedaj so v Eyguiere»u, sedaj v Paradu-u«. Potem pa proti večeru naenkrat straš-
no vpitje: »So že tukaj! Glejte jih no! Žc gredo! Pojte gledat! Boste videli! Tukaj so!«
Daleč tam zagledamo čredo, ki so pomika dalje v gloriji prahu. Zdi se, da cela cesta koraka z ovcami.
Stari koštruni gredo prvi, roge naprej. Kako so divjih obrazov. Za njimi pa zmešana čreda vsevprek. Ovce s svojimi dojenčki za nogami. Mule z rdečimi trakovi krog vratu nesejo v jerbasih mala, en dan stara jagnjeta in jih zibljejo.
Potem psi. vsi znojili in •/. jeziki prav do tal. In nazadnje dva velika po-redneža: dva. pastirja, oblečena v rdeče volnene plašče, ki jima padajo prav do gležnjev kakor gospodu župniku oni dolgi, pozlačeni v nedeljo pri ve-černicah.
Vse to veselo defilira pred nami in se izgubi pod portalom . . . Tak šum in bruni delajo ti pešci kakor bi bila največja ploha. Treba je videti, kako je namnli vsa hiša razburjena in kako je vse naenkrat na nogah . . . Tam gori s svoje kletke so zelenozlati pavi zapazili prišlece in jih pozdravili s strašnim glasom trobente. Kurnik, ki je žo napol spal, se zbudi in skoči pokonci. Vse je na nogah: golobi, race, purani, pegatke . . . Kuretnina je kar neumna. Kokoši se pogovarjajo, če bi morda no
limijivo, samo zgagarit, nas ni niti najmanj vznemirilo. Vemo pač, da je nemškutarenje in surovost njihov največji sokolski ponos, ki ga Orli in pošteni Slovenci seveda nič kaj posebno ne cenijo tu v nemškem, zagrizenem Gradcu. S prvim nastopom si je graški Orel osvojil srca vseh, ki so dobre volje, lepih in poštenih misli. In to je glavno. Žalostno pa je, da »Sokoli« ne morejo niti v takem kraju zatajiti svoje sokolske manire, ko jih mi pustimo vendar v miru, češ, da naj vedno le gli-(ia vkup štriha. Upamo, da bodo poslej vsi dobromisleči in pošteni Slovenci še rajši stopali v naše vrste in podpirali praško slov. kršč.-soc. organizacijo. Posebno pa pričakujemo to od vrlih slovenskih mladeničev, ki jih je obilo tu. Saj so naši cilji lepi in delo naše resnično v prid slovenski domovini, ko ji hočemo ohraniti delavsko mladino fcdravo in pošteno, izobraženo in samo-Eavestno, a tudi verskomislečo in živečo. Kdor doslej ni znal ceniti Orla, ja bo gotovo po nedeljskem nastopu tembolj in mu pomagal vsestransko, da se pripravi za še dovršenejše nastope v vsakem oziru. Vsem, ki so pripomogli ilo uspeha, iskrena hvala, onim pa, ki niso mogli biti navzoči, pa kliče graški »Orel« z veseljem: Na svidenje prihodnjič! Na zdar!
Deželni zbor Kranjski.
Seja dne 24. j u 1 i j a 1912.
Deželni glavar otvori sejo ob četrt aa 11. uro dopoldne.
Deželni glavar naznani sledeče
INTERPELACIJE IN PREDLOGE:
Poslanec K o b i in tovariši inter-pelirajo z ozirom na dejstvo, da • je vsled premeščen j a okrožnega zdravnika dr. Indra iz Idrije v Kostanjevico Idrijsko zdravstveno okrožje od konca meseca aprila do danes brez zdravnika in je, kakor se čuje, deželni odbor substitucijo od strani rudniških zdravnikov dr. Papeža in dr. Stveraka odklonil, deželnega glavarja, zakaj deželni jdbor v zdravstvenem okrožju Idrija ni poskrbel za substitucijo »krožnega zdravnika in je li •es, da je substitucijo po c. kr. rudni-Ikih zdravnikih odklonil.
Posl. M a t j a š i č , Dermastia, Jarc in tovariši interpelirajo glede nameravanega mostu čez Kolpo pri G r i b -ijah in Luščicah, oziroma vprašajo, v kakšnem stadiju se nahajajo tozadevni dogovori s hrvatsko vlado.
Posl. Dular, Jarc, Matjašič in tov. hlterpelii-ajo deželnega predsednika zaradi šikaniranja »Kmečke zve-se za novomeški okraj« od stra-ai organa okrajnega glavarstva v No-fem mestu in izvajajo v svoji interpelaciji, da je neki uradnik okrajnega glavarstva v Novem mestu ovadil ves adbor »Kmečke zveze za novomeški »kraj« sodniji, češ, da ni naznanil pravočasno novih udov politični oblasti, redi največjega poljskega dela je bilo licanih deset doslej nekaznovanih od-Dornikov v sodnijo in vsak kaznovan radi prestopka zoper društveni zakon S globo dveh kron, oziroma šest ur zapora. Proti tej razsodbi se bo sicer vlo-Šil priziv, ker je neutemeljena, a pri tršem so najbolj značilni nagibi, ki so irodili dotičnega uradnika, da je napravil odvadbo, in sicer brez vednosti šefa Skrajnega glavarstva. V zadnjih letih je praksa glede društvenega zakona jako mila, kar najboj dokazuje dejstvo, la je vlada sama predložila državnemu
bilo umestno prebd,eti (prekrokati) celo noč.
Rekel bi, da je vsaka ovca prinesla v svoji volni z divjim planinskim parfumom nekaj onega živega gorskega zraka, ki opijani in vleče na ples.
V sredi tega vlaka dospe čreda do tvojega prenočišča. Nič ni lepšega kakor to. Stari koštruni so do solz ginje-hi ob pogledu na svoje jasli. Jagnjeta, ona najmanjša jagnjeta, ki so se rodila med potjo in še nikdar niso videla pristave, gledajo začudeno krog sebe.
Toda najbolj ginljivo je gledati pse, te pridne pastirske pse, ki so popolnoma zaposleni s svojo živino in vidijo samo njo na pristavi. Zastonj jih kliče domači pes iz svojega pesnja-ka, zastonj jim namiguje pri vodnjaku vedro sveže vode. Ničesar nočejo videti, ničesar slišati, dokler ni živina v hlevu, dokler niso mala, zamrežena vrata zaprta z debelim zapahom in ni-to pastirji šo zbrani v spodnji sobi. Potem šele blagovolijo stopiti v svojo hišico, kjer posrebljejo skodelico juhe, potem pa pripovedujejo svojim tovarišem s pristave, kaj so delali v gorah, v črni deželi, kjer žive volkovi in rastejo veliki, škrlatni naprsteci, polni sveže rose . . .
zboru nov društveni zakoh, ki odpravlja zastarele birokratične odredbe zakona iz leta 1867. in ki ga je ustavni odsek državnega zbora z nekaterimi izpremembami že sprejel. Dotični uradnik pa sc je izrazil — kar je docela neverjetno — da ima nalog od deželne vlacle, naj postopa strogo proti društvom, zlasti političnim. Mogel pa ni kaj, da ne bi izrazil pred pričami pravega nagiba, češ, »če zna Kmečka zveza nagajati, mora tudi paragrafe poznati.« Kmečka zveza je namreč nastopila za ljudstvo, n. pr. proti šikaniranju od glavarstva radi oglednih listov. Saj je bil nedavno kaznovan za 20 K oglednik Sterniša iz Vinje vasi, ker jc izdal ogledni list za živinče, katero jc videl vsak dan, ne da bi ga šel ogledat v temni hlev. Dotični uradnik očividno nima prav nobenega zmisla za moderno upravo, sicer ne bi postopal na tak način, kakoršen danes nikjer ni več v navadi. Zalo vprašamo Njega ekscelen-co: 1. Ali hoče dati preiskati navedena dejstva? 2. Ali hoče odpomoči takemu ozkosrčnemu šikaniranju ljudstva in organizacij od strani organa okrajnega glavarstva v Novem mestu?
Posl. Novak in tov. so vložili nujen predlog glede d r a g i n j s k e doki a d e učitelj stvu.
ZA VARSTVO ZADRUŽNIŠTVA.
(Glej poročilo 23. t. m.)
Dr. L a m p e poroča v imenu posebnega odseka za zadružništvo o dr. Lampetovem nujnem predlogu glede varstva zadružništva.
Poročevalec izvaja: Nahajamo se v denarni krizi. Drž. renta stoji 87-i0, torej silno nizko. Vzrokov je veliko. Glavni jc nejasnost političnega položaja v Evropi. Ljudstvo niti državi več ne zaupa svojega denarja. Poročevalec opozarja na možnost vojske, oziroma na možnost runov na denai*nc zavode. Kranjska dežela pa. uživa livalabogu velik kredit na denarnem trgu. Stanje kranjskih v r c d n o t i c na d c n a r n e m t r g u j e e n o n a j b o I j-š i h v Avstriji. (Čujte! Odobravanje.) To je dokaz, da je naša uprava dobra. Naša dežela torej daje lahko zadružništvu v deželi najboljšo garancijo. Ne gre se tu za saniranje kakega bolnega zavoda. Gre se le zato, da pokažemo mašemu zdravemu zadružništvu, da stoji dežela za njim in je pripravljena je z vso močjo podpirati ter njegov ugled varovati. (Bravo-klici pri S. L. S.)
Poročevalec predlaga:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da posveča vso pozornost obrambi ugleda in zaupanja zdravega zadružništva.
2.	Zlasti se deželnemu odboru naroča, da naj po potrebi izda okrožnico na vsa županstva in jim ukaže primerno razglasitev v občini.
3.	Točka VI. sklepov deželnega zbora z dne 18. februarja 1911 zaradi pospeševanja zadružništva se spremeni tako, da pooblastilo deželnega odbora priskočiti kranjskim zadrugam s pre-vzetjem deželnega jamstva, ni omejeno glede vsote, ako se deželni odbor prepriča, da iz prevzetega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda.
Dr. Novak izraža mnenje, naj sc zadružništvo, ako je zdravo, razvija samo s svojo močjo. V predlogih odseka vidi kontrolo nad zadružništvom, ki po njegovem mnenju ni zdrava. Tretja točka odsekovih predlogov vsebuje neomejeno jamstvo. Misli, da bo ta določba pospeševala lahkomišljeno gospodarstvo pri zadrugah, ko je ljudstvo itak vajeno protektorstva. Zadruge na Kranjskem pričakujejo vedno blagoslova od vsegamogočnega deželnega odbora kranjskega. Govornik dvomi tudi, ako je deželni zbor upravičen za tako jamstvo. Govornik izreče sum, da deželni odbor ni objektiven. (Deželni glavar: Pokličem govornika zaradi sumničenja deželnega odbora k redu in bom v slučaju, ako bi se to ponovilo, sklical disciplinarni odsek. — Bravo-klici pri večini.) Govornik izvaja, da nI hotel deželnega odbora sumničiti, ampak meni le, da napravlja postopanje deželnega odbora v mnogih slučajih vtis dvojnega postopanja in navaja slučaj »Stavbne zadruge v Idriji«, ki je v rokah naprednjakov, dočim nalaga deželni odbor denar samo pri zavodih, ki so v rokah S. L. S. Meni, da bi zato sklep odbora utegnil biti v škodo zadružništvu, ki ni v rokah S. L. S. Proti 1. točki govornikova stranka ni, 2. točka je nejasna, 3. točka popolnoma nesprejemljiva.
Grof Margheri izjavi, da se ve-leposestvo strinja s 1. točko odsekovih predlogov, 2. točka glede razglasitve v občinah je taka, da bi ji mogel pritrditi, ako bi se šlo za razglasitev 1. točke, najbržeje pa hoče deželni odbor ves sklep razglasiti in zato jc proti 2. točki. Glede neomejenega jamstva verjame, da deželni odbor tesra ne bo zlorabil.
vendar pa daje ta določba deželnemu odboru preveliko polnomoč. Velik pomislek je ta, da bo mogla dežela v gotovih slučajih priti z jamstvom v škodo, v drugih pa gotove zadruge, o katerih bi sc n. pr. deželni odbor izrekel, da jim ne zaupa.
Poročevalec odgovarja grofu Mar-gheriju. Do težav bi morda prišlo, ako bi deželni odbor prišel res konkretno v položaj, se pooblastila deželnega zbora posluževati. Ampak tu sc gre bolj za moralni vpliv; ta sklep deželnega zbora bo izborilo na naš denarni trg vplival, in to je njegov poglavitni namen in pomen. Kar sc tiče dr. Novaka, noče naših predlogov razumeti. Predlogi pravijo jasno, da jamstvo ne sme biti v škodo dežele. Protestira nato, da jc dr. Novak tako bagateliziral naše ljudstvo, češ, da rabi vedno protektorjev. Naši ljudje so samostojno, v boju proti tedanjim razmeram, z vso energijo zadružno organizacijo ustanovili. (Pritrjevanje. — Dr. Pegan: Zapirali ste jih!) Dr. Novak meni, naj bi se denarnim zavodom priskočilo v pomoč, ko se žc kaka katastrofa zgodi. Ker pa je mnogo brezvestnih ljudi v deželi, ki take katastrofe izrabljajo, bi bilo tako ^stopanje napačno. Glede drugih očitanj dr. Novaka odgovarja poročevalec, da ima dr. Novak s tem le namen sumničiti gotove denarne zavode, pri katerih dežela svoj denar nalaga in označuje to kot predrznost. (Dr. Novak protestira proti temu izrazu. — Deželni glavar: Dr. Novak, vi nimate besede.) Ti zavodi pa so najtrdnejši in uživajo popolno zaupanje vsega ljudstva. (Odobravanje.)
Deželni glavar odredi glasovanje. Predlogi odseka se sprejmejo z glasovi S. L. S., napredna in nemška stranka glasujeta le za 1. točko.
VERIFIKACIJA DEŽELNEGA POSLANCA ZA ČRNOMELJ—METLIKO.
(Glej poročilo 23. t. m.)
Poslanec Jarc poroča v imenu ve-rifikacijskega odseka o odkazanem mu poročilu deželnega odbora o nadomestni volitvi deželnega poslanca iz volilnega razreda kmečkih občin v volivnem okraju Črnomelj—Metlika in predlaga: Deželni odbor skleni: Izvolitev Kar la Dermastia za deželnega poslanca volilnega razreda kmečkih občin v volivnem okraju Črnomelj—Metlika se spozna za veljavno.
Jarc pravi, da je veliki trenotek tudi topot. našel male ljudi. Za svojo akcijo smo želi priznanje pri vseh me-rodajnih strokovnih faktorjih. Opozarja na zgled dr. Luegerjeve akcije. Tudi takrat so vstajali dr. Tavčarji z enakimi argumenti, a jih je čas pobil. Sicer je tudi Ljubljana, ki ni v sijajnih finančnih razmerah, špekulirala z denarjem davkoplačevalcev, zato pa imamo drag plin in drago elektriko. Vedno govorite, kako je kranjska dežela zaostala, ko pa pridemo z veliko akcijo, kako njen gospodarski položaj povzdigniti, pravite, da dežela tega ne sme! (Dr. Triller: Ne! Mi pravimo le: Doka-žite rentabiliteto!) Dr. Tavčar je v odseku tehnično plat našega načrta pohvalil, češ, da je vsega priznanja vredna, zdaj pa se postavlja na stališče, da je opozicija identična s opolno negacijo. (Dr. Tavčar ugovarja.) Opozicija je navadno čila, iniciativna, v tej zbornici je pa ravno narobe. Kar se tiče očitka špekulacije, ali niso tudi železnice, pošte, telefon, špekulacija? Kar se tiče elektrarn, njih konsum od leta do leta raste. Poročevalec končno stavi dodatni predlog:
Za izvršitev del se dovoli deželnemu odboru kredit v najvišjem znesku i milijonov kron.
Mi bomo za te predloge z mirno vestjo glasovali. (Veliko odobravanje pri S. L. S.)
DEŽELNE HIDROELEKTRIČNE CENTRALE.
(Glej poročilo 23. t. m.)
P i b e r poroča v imenu posebuega odseka o poročilu deželnega odbora glede deželnih hidroelektričnih naprav, obširno opisuje njihov gospodarski pomen in njihov pomen označuje naravnost za sekularen. Izreče odboru zahvalo ljudstva, ki si teh velikih naprav želi, in predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
1.	Podano poročilo deželnega odbora se vzame na znanje.
2.	Deželni odbor se pooblasti, da dogradi završniško silotvorno napravo in ukrene vse, kar jc potrebno, da se čim-preje spravi v obrat.
3.	Deželnemu odboru se naroča, naj nadaljuje akcijo za uporabo kranjskih vodnih sil kar najenergičneje in odredi vse, kar bi moglo to uporabo kar čimprejc uresničiti.
Uničevalna sodba župana dr. Tavčarja o
Hribarjevi ljubljanski mestni elektrarni.
Dr. Ta v č a r brani svoje opozicijsko stališče tudi v taki gospodarski stvari.
Meni, 'da izvirajo te naprave tudi iz želje, ustreči tistemu volivcu, kateremu se obetajo ob volitvah zvezde z neba. (Dr. Lamp6: In žarnice! — Veselost. — Dr. Tavčar: Dr. Lampe ne vč, koliko bodo deželne žarnice stale, morebiti bodo dražje kakor zvezde iz neba. — Jarc: Cenejše bodo, kakor mestne. — Dr. Tavčar: Mestne žarnice so drage, pa mestna elektrarna vendarle zelo težko izhaja. Bomo znali priti v velike sitnosti, ako ne dobimo nove moči.
—	Jarc: Dežela vam jo bo na razpolago dala. — Dr. Tavčar: Mestne žarnice so s stališča ljubljanskih mestnih iinanc še premalo drage!!) Govornik izvaja nadalje, da dežela ne sme z denarjem davkoplačevalcev špekulirati. Kar se tiče poročila deželnega odbora glede Save, je nekako iz rokava streseno, vse šele v povojih, zato se govornik čudi, da je odbor sklenil »naj-energičnejšo akcijo«. Meni, da se razmere v Lombardiji ne dajo vzporejati s kranjskimi. Sicer pa se mu poučno potovanje v Italijo samoobsebi zdi jako pametno. Glede Znvršnice meni govornik, da bi se utegnilo zgoditi, ako bi se podjetje predolgo ne rentiralo, da bi dežela ne mogla stroškov pokrivati. Zahteva od večine, da ona dokaže rentabiliteto. Pravi, da se je nasprotno reklo, da bi mogla v neugodnem slučaju znašati izguba 30.000 K na leto. (Različni ugovori. — Deželni glavar zvoni.) Graja tudi, da deželni odbor ni poročal o načinu pokritja. Meni, da je njegova stranka upravičena glasovati proti. (Odobravanje pri narodnonapredni stranki.)
Grof B a r b o daje sicer dr. Tavčarju prav, da je tudi v gospodarskih rečeh treba opozicije, vendar se stališče velepose-stva razlikuje od stališča napredne stranke. Veleposestvo ni opozicija v kljub, marveč veleposestvo presoja vsako zadevo stvarno in dobrim stvarem ne stavlja ovir. Ideja, izrabiti bogate vodne sile Kranjske je zelo dobra in zasluga dr. Lampeta je, da jo je sprožil in jo energično izvaja. Kat se tiče rentabilitete, ne smatram osebno deželnih hidroelektričnih naprav za spe-kulativna podjetja, marveč za akcijo z namenom povzdigniti splošno ljudsko blagostanje, Če se podjetje s te strani gleda, je morebitna začetna izguba opravičljiva Govornik pa ne soglaša popolnoma z načinom, kako se je stvar izvrševala. Sicet je prav, da se je tunel pri završniškem projektu zidal, ker se je s tem v primeri s pro-računano vsote veliko prihranilo, toda že-lel bi, da bi se bilo od strani deželnega odbora bolj v ustavnem zmislu postopalo, dasi je treba časih v takih stvareh podjetnosti in poguma. Govornik izjavi, da bo njegova stranka glasovala za točko 1, za točko 2 in 3 tudi, to pa šele sedaj, ko je posl. Jarc stavil svoj dodatni predlog. Mi smo namreč zato, da se akcija za izrabe vodnih sil z vso energijo nadaljuje. Opozarja pa, da nalaga akcija za povzdigo gospodarstva na Gorenjskem deželnemu zboru dolžnost, da skrbi izdatno tudi za druge okraje dežele, zlasti za Dolenjsko. (Odobravanje pri veleposestvu in S. L. S.)
Odgovor dr. Lampeta liberalcem.
Dr. Lampe pravi, da hoče dr. Tavčar biti opozicionalec za vsako ceno, to pa je nevarno, ker utegne tako oponirati tudi dobri stvari. — Dr. Tavčar je sam tožil čez mestno elektrarno. Kar stane mest-no elektrarno premog vsako leto, odgovarja kapitalu dveh milij onov kron, s čimer bi se lahko napravila hidroelektrična naprava. — Ni res, da naša akcija vsa v zraku visi. Že štiri leta jo najboljši strokovnjaki študirajo in njihovi načrti so taki, da vsak pravi: Pred takim delom rešpekt! — Završnica je le majhen del naše akcije, le šola! Namen naš je: za celo kranjsko deželo hočemo ustvariti predpogoje za industrializacijo dežele! Študiramo tudi Notranjsko in Dolenjsko. — Sava je preštudirana vsa, glede vseh stopenj so izdelani projekti in čakajo le ugodnega momenta, da se izvršijo. — Lombardija je bila še pred 20 leti revna, hidroelektrične naprave so jo povzdignile. Isto velja za mnogo drugih dežela. — Električne naprave jc šef firme, ki izvršuje naše naprave, študiral celo v Severni Ameriki in Argentiniji.
—	Rentabilitete se ne bojimo, ljudstvo bo za koristi, ki jih bodo nujale naše naprave, z veseljem zagrabilo, — Če se mali Celovec ni take naprave ustrašil, se je bomo mi! — Sicer pa se take naprave ne gra&j za eno ali deset let, ampak za stoletja. Kmečke občine radovljiške so hotele završniški projekt same izvršiti, mi smo ga jim iz rok vzeli; česar so se hoteli lotiti župani kmečkih občin, zoper to ima pomisleke župan ljubljanskega mesta. Mi gradimo, rentabi-liteta mora priti! mi je dejal ravnatelj neke hidroelektrične naprave v Gornji Italiji-Dr. Tavčar hoče Bled z enim Dieselmotor-jem razsvetliti (Veselost), mi pa hočemo pokazati ljudstvu velik zgled, mu pokazal smer, kako naj se v prihodnjosti' gospodarsko razvija dalje! (Veliko odobravanje.) Vprašanje pokritja naj ne dela gospodom skrbi. Zdaj bomo najeli posojilo p ri nas samih, ne bomo šli pri sedanjih razmerah na denarnem trgu po posojilo drugam, pozneje, ko bodo naprave nesle, bomo lahko pod najugodnejšimi pogoji
denar dobiti. — INe podcenjujmo sami sebe! To je bila tista velika politična napaka prejšnjih let, da so podcenjevali svojo moč, moč in talente našega ljudstva. Mi pa vanj zaupamo in zato gremo naprej, prepričani, da bo bodočnost naša! (Veliko odobravanje in ploskanje pri S. L. S.)
Dr. Triller pravi, da je njegova stranka sicer opozicija ex offo, toda le v političnih zadevali, ne v gospodarskih. Klobuk doli pred tehnično platjo teh dol, toda niso dani pogoji za renta-biliteto. Niti za 300 konjskih sil ne bodo vzeli ljudje na Bledu in v radovljiškem okraju. (Ugovori. — Smeb.) Govornik je tudi proti načinu, kako deželni odbor bagatelizuje deželni zbor in se izjavi tudi proti temperamentu, s katerim dr. Lampe liidroelektrično akcijo zasleduje. Ostajamo na odklonilnem stališču.
Baron Apfaltre r n izjavi osebno, da je ponosen, da je član kranjskega deželnega zbora, ki se je te akcije lotil. Glede vprašanja rentabilitete priporoča deželnemu zboru, naj paralelno s hidroelektričnimi napravami skrbi tudi za razširjenje železniško mreže.
Poročevalec na kratko zavrača oba contragovornika. Izjavi, da je značilno za našo liberalno stranko, da vsem takim napravam, če niso v rokah posameznikov, dosledno nasprotuje.
Deželni glavar odredi glasovanje.
Predlogi odseka glede liidroelek-(ričnih central se z dodatnim predlogom poslanca .Tarča s p r e j m o z g 1 a-8 o v i S. L. S. In veleposestva.
ŠOLSKONADZORSTVENI ZAKON.
Lavrenčič poroča v imenu šolskega odseka o šolskonadzorstvenem zakonu in izvaja: Šolski odsek je vzel v pretres po deželnem odboru predlagane pre-membe §§ 20., 23., 32., in 33. v seji dne 13. oktobra 1909 sklenjenega zakona o šolskem nadzorstvu, kakor so razvidne iz priloge (86.) ter pritrdil, da naj se glasi § 20., točka 6: »Člani mestnega šolskega sveta so končno okrajni šolski nadzorniki mestnega šolskega okraja.« Nadalje § 32., odstavek 7.: »Če se okrajni šolski nadzornik ne vzame iz okrajnega, oziroma mestnega šolskega sveta, vstopi vsled svojega imenovanja z glasovalno pravico v okrajni, oziroma mestni šolski svet. Če se vzame okrajni šolski nadzornik iz okrajnega, oziroma mestnega šolskega sveta, preneha z njegovim imenovanjem njegov dosedanji mandat v okrajnem, oziroma mestnem šolskem svetu in je ukreniti potrebno radi primerne izpopolnitve števila članov.«
Šolski odsek predlaga: Izpremembam §§ 20., 23., 32., in 33. se v zmislu predloge deželnega odbora, oziroma šolskega odseka v gorinavedenem zmislu pritrdi.
G a n g 1 izjavi, da je njegova stranka slekoprej principielno proti šolskonadzor-stvenemu zakonu, kakor ga je sklenil deželni zbor. Izpremembe, kakor jih deželni odbor, oziroma odsek, sedaj predlaga, so deloma še bolj nesprejemljive kakor prvotne določbe. Njegova stranka bo glasovala proti.
Dr. E g e r izjavi, da bo klub, ki mu pripada, za izpremembe, kakor se predlagajo od odseka, glasoval, ker so samo-obsebi umevne, S tem pa ni rečeno, da jc njegov klub za šolskonadzorslveno postavo sploh, narobe!
Poročevalec nakratko reflek-tira na izvajanja predgovornikov.
Deželni glavar odredi glasovanje. Predlogi odseka, oziroma izpremembe šol-skonadzorstvenega zakona, se sprejm6 z
glasovi S. L. S, in veleposestva.
« * •
Deželni zbor je rešil nadalje šc nekatere manjše zadeve, deželni glavar, deželni predsednik in deželni odborniki so odgovorili na razne interpelacije in je deželni glavar sejo ob 2. uri zaključil ter deželni zbor odgodil.
Pred koncem Turčije.
Iz Albanije dohajajo tako resna poročila, da če se zadnji trenotek ne posreči Albancev pomiriti, udarijo proti Carigradu, kakor je ukazalo osrednje vodstvo vstaje. Vojaška liga je napovedala mladoturškemu odboru skrajen boj. Sultanov oklic, ki so ga izsilili mladoturki, je položaj v armadi šc poslabšal. Mladoturškega ministra so minuli petek v Carigradu na cesti oklo-futali, ne da bi se bil kdo zanj zavzel. Ko so v sultanovi navzočnosti prečitali častnikom sultanov oklic in ko so častnike vprašali, če so zadovoljni ž njim, se ni oglasil niti en častnik.
V Turčiji vlada popolna anarhija. Sultan Mohamed V. je ponižen sluga solunskega framosonsko - judovskega mladoturškega odbora, ki je pa zdaj že brez moči.
Sedanji turški zunanji minister, Kjamil paša, sovraži mladolurke, Na-zlm paša, novi notranji minister, sovraži ustavo, veliki vezir, Ahmed Muk-tar, je Albanec. Nova vlada je prijazna Augjjji jn sovraži mladoturkc. čc sc ji
pa posreči zadušiti požar, je seveda vprašanje, ki ga reši šole bodočnost. O najnovejših dogodkih v Turčiji so do-šla sledeča poročila:
Vstaja v Albaniji. — Popolen polom
Turkov v Albaniji.
O zadnjih bojih v Albaniji se po-'roča: V večdnevnih bojih med vojaki in albanskimi vstaši v gorovju Ilazi so premagali vstaši turško vojake, ki so bili prisiljeni umikati se proti Djakovi. Turki so izgubili 300 mrtvih in ranjencev. Vstaši so obkolili ob meji vilajetov Skader in Kosovo turške vojake. Ob tej priliki so ujeli albanski vstaši 250 vojakov in pet častnikov, zaplenili so pa 800 pušk iti dve strojni puški. Obesili so ob tej priliki turškega stotnika Hajri beja. Turška posadka v Djakovi je izjavila, da imajo, albanski vstaši prav, nakar so se ž njimi Albanci nehali bojevati. Djakovski kajmakan in voditelj albanskih vstašev, Riza bej, sta prišla dne 17. t. m. v Djakovo. Turški častniki so se bratili z vstaši. Veliko častnikov se je pridružilo Albancem. Dne 20. t. m. se je bil hud boj pri Cer-noljevi. Prizrenska posadka se je izven enega bataljona uprla. Albanci iz Lju-me prodirajo proti Prizrenu. Dne 22. t. m. so albanski vstaši zaplenili 27 voz, ujeli so pa 80 spremljajočih turških vojakov. Dne 19. t. m. se je bil šest ur boj med vstaši in turškimi vojaki pri Van-dovci ob Drini. Vstaši so premagali Turke, ki so (520 vojakov in 80 orožnikov) izročili vstašem orožje. Orožnike na Gori in v Suhireki so vstaši razorožili, jih ujeli in pretepali.
Vali v Janini poroča, da so se v " šestih večjih krajih uprli prebivalci. Izmajil Kemal vodi vstajo s Krfa. Nečak albanskega bivšega ministra, Re-šid-Akisa se je podal oborožen v gore. Cela južna Albanija se jc dvignila proti Turkom. Albanci s Kosovega Polja nameravajo, ko osvoje Prištino, prodirati proti Skoplju. Turška posadka v Prištini se je uprla. Poveljnik prištinske turške posadke, Fadil paša, je bil zato prisiljen, da je pobegnil v Verisovic. V Prištini je združenih 10.000 Albancev. Vse železniške postaje stražijo oboroženi Albanci. Značilno za duh v armadi je dejstvo, da so prestopili k vstašem tudi turški vojaki in častniki, cela divizija, v Djakovi. To divizijo, elitna četa turške armade, so odposlali proti vstašem v Albaniji in so se nanjo zanašali, ker ni v njej nič albanskih vpja-kov. Mladoturškim mogotcem očitajo častniki, da bogate na stroške državnih blagajn, da so prodali Bosno in da nameravajo zdaj še Tripolis prodati. Med turškimi častniki se razširja, antisemitizem. Zabavljajo osobito proti »Gjon-mom«, kakor nazivajo tiste jude, ki so prestopili v mohamedansko vero. Anti-semite v turški armadi podpirata bivši finančni minister Zarid bej in Talast bej.
Nova turška vlada
se je tako-le sestavila: predsednik senata, Ahmed M u k t a r p a š a : veliki vezir; ŽemalEdin: šejk vil Izlam; K jemal paša: predsednik državnega sveta; II u s a j n. H i 1 m i paša: pravosodje; bivši veliki vezir Ferid paša: notranje zadeve; N a z i m paša: vojno ministrstvo; Zia paša: fin. min.; gen. M a h m u d M u k d a r paša: morn. ministrstvo; N o r a d u n-g i a n : zunanje zadeve; S a j d bej: naučno ministrstvo; zbornični predsednik Me h me d Fevzipaša: evkafi; poljedelski minister je postal bivši dunajski poslanik Rešad paša; delavski minister pa sekčni načelnik D a m a d M e h m e d - š e r if.
Kjamil paša bodoči mož.
Poučeni krogi trdijo, da pripravlja sedanja vlada pot vladi, ki jo bo vodil Kjamil paša, ki je obljubil, da je pripravljen pozneje prevzeti vlado, a zdaj hoče pred vsem proučiti položaj. Sodijo, cla zbornico gotovo razpuste, ker senat ne bo pritrdil, da. se ustava iz-premeni. Kjamil paša je izjavil, da mora vlacla pred vsem rešiti krizo v Albaniji in deželo brez prelivanja krvi pomiriti.
Strah pred revolucijo v Carigradu.
V Carigradu se boje, da izbruhne revolucija tudi v glavnem mestu. Mla-doturški odbor se zato namerava preseliti v Solun. Londonsko časopisje poroča, da je sultan res izjavil, da namerava odstopiti.
V Trstu zaplenjeno Albancem namenje« no strelivo.
Tržaška pomorska oblast je dne 23. t. m. zaplenila grško ladjo »Katarina«, ladji več zabojev s strelivom, ki je namenjeno Albancem. Komisija je na ladji res našla veliko zaboje streliva, ki so 'jih zaplenili, ladjo pa prepeljali v novo pristanišče, kjer jo stražijo z revolverji oboroženi piloti.
ČE&KO-NEM&KA SPRAVA SE UVE-LJAVI S § 14.?
V	ponedeljek, 23. t. m., so nadaljevali v Pragi spravna pogajanja, »Prag. Tagblatt« poroča, da če se kmalu no reši ugodno jezikovno vprašanje pri oblastih, vlada reši sama vprašvije s § 14. tako, da ustreže naziranjeni Nemcev in Čehov.
STRAH ANGLEŽEV PRED AVSTRIJSKIM VOJNIM BRODOVJEM.
V	seji angleške zbornice dne 22. t. m. se jo pečal angleški mornariški minister Churchill z naknadnim kreditom za angleško mornarico. Nemčija ima štiri petine svojih vojnih ladij vedno v službi. Te ladje so vedno pripravljene za vo jsko. Angleži morajo posre-mati Nemce in morajo zato graditi več ladij, kakor so prvotno nameravali. Mesto 28 vojnih ladij naj jih bo vedno v službi 33, drugo brodovje naj obsega osem ladij. Od lota. 1914. nadalje bo razpolagala Angleška s 5 vojnimi bro-dovji, ki bodo obsegala 41 vojnih ladij. V službi bodo 4 brodovja, kar bo primerno razmeram leta 1914. in leta 1915. Mogoče se bo moralo leta 1915. ali pa leta 1916. pomnožiti brodovje v Sredozemskem Morju. To bo osobito potrebno, če ena sredozemska velevlast (Avstrija) izvede drugi načrt o zgradbi vojnih ladij. Položaj v Sredozemskem Morju se lahko izpremeni. Čez nekaj tednov bo pripravljen za službo prvi laški dreadnought, a do konca leta 1915. bo imela Avstro-Ogrska 4, Italija pa 5 ali celo šest dreadnoughtov. Ne pričakujemo, da bi Italija in Avstrija, ki sta imeli v preteklosti že več diferenc, a ki nista imeli nikdar sporov z nami, s katerima smo živeli dolgo v najbolj prijateljskih razmerah, združeni napadli angleške ladje ali posestva. Ne pritrjamo predlogu, da bi morali tudi v Sredozemskem morju vzdržavati večjo moč, kot obe državi, ker bi bili potem 60 odstotkov močnejši kakor najmočnejša pomorska velesila. Po Churchillu je govoril Balfour, ki je glede na Av-stro-Ogrsko izvajal: V Sredozemskem morju vstala velevlast, ki obstaja kot pomorska sila šele zadnja leta. S samo 300 miljami morskega obrežja in brez prekomorskih posestev se pričenja Avstro-Ogrska razvijati tako, da pričenja postajati močna pomorska sila. Ne vemo, zakaj da se to godi, a to dejstvo jc velike važnosti. Balfour nato želi, da se ohrani mir. Končno je izjavil še ministrski predsednik Asquith, da glede na zgradbo ladij Angleži nič radi ne tekmujejo. Povedal je, da mu tekmovanje v Sredozemskem Morju ni všeč. Tokom let se je izpremenilo strategič-no ravnotežje. Ne sodim, da bi kdaj stali nasproti združenim močem Italije in Avstrije, a v Sredozemskem Morju moramo biti močni dovolj, da varujemo svoje koristi. — Iz govorov angleških velmož se spozna, da je bil res že skrajen čas, da smo i mi pričeli postajati »močna pomorska sila«, nas bo zunanji svet vsaj vpošteval.
LAHI IN TURKI.
»Lokala.nzeiger« poroča, da so zasebna pogajanja bila zelo uspešna in da bodo sledila uradna pogajanja takoj, ko se v Carigradu nekoliko urede raz-mere. V Tripolis so odposlali Lahi generala Ragnija, ki nadomesti generala Frugonija. Ragni je zelo energičen in bo izpopolnjeval nekoliko počasnega generala Canevo. Major Enver bej je čez Aleksandrijo zopet prišel v Cire-najko. Turški vojaki so po Enver bejc-vem dohodu ojačeni s 1500 vojaki in se nahajajo pri Derni, kjer pričakujejo novih bojev.
Obrtne vesli.
lj Iz seje obrtnega odseka trg. obrt-ne zbornice v Ljubljani dne 23. t. m. 1.
Zbornica posreduje pri železnici radi ugodnejših tarifov pri pošiljanju praznih sodčkov za pivo, kakor tudi prevoz žveplenokisle gline. — 2. O dani potrebi pri prošnjah za omejene stavbinske koncesije, katerih je bilo skupno deset, se po večini potrebo zanika. — 3. Raznim disponzam o dokazu sposobnosti za krojače, črevljarje, mizarje in peke sc po večini ugodi. — i. Zadruga mešanih obrti za logaški okraj spremeni pravila. Se priporoča. — 5. Priporoča se ustanovitev deželne zadruge pekov na Kranjskem. (Vseh pekov na Kranjskem je okroglo število 115.) — 6. Plača stavbinskili polirjev jc običajno tedenska. — 7. O izjavi, ali naj tudi za pleskarske delavnice napravijo varnostne odredbe v smislu S 74. o. r. Zbornica je mnenja, da le ondi, kjer se dela s stroji. (V Ljubljani bi prišle v poštev le tri tvrdke.) — 8. Peki zahtevajo ureditev delovnega časa. Zadeva je v državnem zboru. Gre se lc za delo po noči in osem- ali deveturni delavnik. — 9. Odda se mnenje, da tapetnik ne sm«
prodajati sirovin. v zalogi jih mora imeti le za lastno uporabo. — 10. Za Ljubljano se ustanovi lastni dimnikarski okraj. V Ljubljani je sedem dimnikarjev. Vnanji dimnikarji ne bodo smeli ometati v mestu. — 11. Češka urarska zveza jc proti temu, da bi se štetje časa od 1 do 24 ur Vpeljalo, kot se je že svoj čas sklenilo, češ, da bi kazalu i prostor na uri bil premajhen. Sklenilo se je, da je ta pritožba, neutemeljena in je le želeti, da sc čim prej, novo štetje izvede. — 12. Odsek se izjavi proti podelitvi neke koncesije za pogrebni zavod v ljubljanski okolici, češ, da je teh zavodov že zadosti. — 13, Na znanje se vzame dr. Krekova resolucija, ki jo je stavil v državnem zboru pri debati o odpravi loterije. — 14. Izjavi o dokazu sposobnosti za neko informacijsko pisarno se ugodi. — 15. Od-kloni se prošnje za neko podpore.
šlajersKe novice.
š Rezultat ljudskega štetja je celjske Slovence navzlic vsem krivicam, ki so se nam zgodile, vendar še zadovoljil. Dočim sc je pomnožilo mestno prebivalstvo komaj za dobrih 100 duš, smo Slovenci napredovali za več kot 500 duš. Veliko ljudi je došlo torej v našem mestu do spoznanja, da so slovenskega rodu. Ukradlo se nam je še vseeno 1000 duš, tako da bi v Celju moralo biti polovica Slovencev. Vendar pa nam bo zavest, da. napredujemo, dala novih moči za nadaljno delo.
š 40 letnico mašništva je praznoval dne 21. t. m. velečastiti gospod France Dovnik, dekan v Gornjenigraclu. Na mnoga leta!
š Nedeljske naše prireditve. Celje. Marijina družba deklet v Celju je obhajala. v nedeljo, dne 21. t. m. svojo desetletnico. Po cerkvenem opravilu je bilo v vrtni dvorani hotela pri »Be-lem volu« slavnostno zborovanje. Na sporedu so bili razni govori in nazadnje igra v treh dejanjih »V boju«. Dvorana je bila polna občinstva. — Galicija pri Celju. Pri Sv. Jungerti nad Galicijo se je zbralo v nedeljo lepo števila fantov iz vseh krajev Savinjske doline, Ob 10. uri je bila mladeniška pridiga in nato sv. maša. Nato se je vršilo mla« deniško zborovanje pod kozolcem g, Polaka. Govoril je poslanec dr. Korošec ter več drugih mladeničev. Ta lepo uspeli shod nam je zopet pokazal, da je velika večina mladeničev v našem taboru. Liberalcem pa se obešajo na frak samo še razni pijanci in prete-pači.
š Vlom. Pri Sv. Katarini blizu Trbovelj so neznani zlikovci v eni zad-injih noči vlomili v trgovino Ivana Špo-rina. Odnesli so iz blagajne precej denarja ter mnogo drugega blaga. .Vlomilcev še niso dobili.
š Razpisana učiteljska mesta. Na petrazredni ljudski šoli (3. krajevni razred) v Veliki Nedelji je razpisano mesto učiteljice. Prosto stanovanje. — Na šestrazredni ljudski šoli v Cirkovcih (3. krajevni razred) je razpisano eno mesto učitelja in eno učiteljice. Prosto stanovanje. — Na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Vidu pri Ptuju (3. krajevni razred) je razpisano mesto učite-lja. Vse prošnje je vložiti do dne 25. avgusta.
š Požigalec. Iz Rogatca: Dne 16. t, m. je zgorela v Negovi pri Rogatcu koča Jožefa Kodušeka, v kateri ni nihče stanoval. Sedaj se je izkazalo, da je Kodušek kočo zažgal sam, da bi prišel v posest zavarovalne vsote 1500 kron. Kodušek je šele pred kratkim pustil komaj kvečjemu 400 kron vredno kočo visoko zavarovati. Požigalca so zaprli.
š Težka kolesarska nesreča. Iz Polj-čan: V nedeljo se jc zgodila blizo Polj. čan težka kolesarska nesreča. Več kolesarjev sc je peljalo iz Rogatca proti Poljčanam. Tik Poljčan, kjer pelje cesta precej strmo navzdol, sta sc peljala v polnem diru kolesarja Zaharija in Heidinger. Enemu je na od dežja polzki cesti kolo spodrsnilo in sta se vsled tega oba zavrnila. Zaharija si je pri padcu izbil več zob in dobil tudi precej poškodb po telesu. Heidinger pa je hudo poškodovan brez zavesti obležal na cesti. Spravili so ga takoj s prvim vlakom v bolnišnico v Maribor. Ko so prišli v Maribor, še vedno ni prišel k zavesti. Sedaj leži v opasnem stanju v bolnišnici.
š šulferajnsko šolo v Št. Ilju v SL gor. sedaj prezidavajo. Čuditi se je, da šolska in politična oblast dovoli na stari zid vrh tunela staviti nadstropje. Ali ne bodo otroci v nevarnosti? Zakaj pa. mora pri stavbah, ki jih plačuje kmet, biti v veljavi mnogokrat tako čudna strogost? Naj se oblasti malo pobrigajo za razne šulferajuske podrtije!
š Iz sodnijske službe. OrožniškI stražmojster 6, deželnega orožniškega

poveljništva v Gradcu, Janez Erjavec, je imenovan za sodnijskega kanclista v Ljutomer.
š Letoviščarji v Celju. Kakor vsako leto, došlo je tudi letos v Celje mnogo letoviščarjev. Osobito veliko jc Madžarov in Italijanov. V naše prijazno mestece jih pa največ privabijo krasne kopelji v Savinji.
š Dezerliral je infantcrist Matija Kandolf od 7. infanterijskega polka.
š Ponesrečen železniški kurjač. Celje: Pred kratkim smo v našem listu poročali, da je na progi Celje—Velenje, na Babnem pri Celju padel iz vlaka kurjač Avgust Reinisch ter si pri tem razbil lobanjo in zadobil več drugih poškodb. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Te dni je vsled dobljenih poškodb umrl. Zapušča v Volfsbergu na Koroškem ženo in nepreskrbljene otroke.
Dnevne novice»
— Izjava. V številki 120 našega lista z dne 28. maja t. 1. smo priobčili dnevno novico »Soglasna oprostitev Kregarja in obeh soobtoženk«, ki konča takole: »Pred porotnike lahko pride vsak, — to je okusil pred leti tudi dr. Tavčar, katerega je državno pravdništvo obtožilo goljufije z neko zaupano mu knjižico, iz porotne dvorane pa pride malokdo s tako odlično soglasno oprostitvijo, kakor Kregar in soobtoženki. Želimo le, da bi vsak liberalen politik izpred sodišča vedno tako čist izšel, kot Ivan Kregar!« Po tej notici se je čutil žaljenega gospod župan dr. Ivan Tavčar in je vložil obtožnico radi pregreška zoper varnost časti proti podpisanemu odgovornemu uredniku. Izjavljamo, da nismo imeli namena, z omenjeno notico osebno žaliti g. dr. Ivana Tavčarja in zlasti ne trditi, da ni izšel čist izpred sodišča. Namen naše notice je bil zgolj ta, povdarjati, da samo na sebi ni sramota stati pred sodiščem in da je g. I. Kregar izšel ravnotako čist izpred sodišča, kakor svojedobno gosp. dr. Ivan Tavčar. Sklepni stavek naše notice: »Želimo le«.....do »kot Ivan Kregar« se
sploh ni dotikal na noben način gosp. dr. Ivana Tavčarja. — V Ljubljani, dne 24. julija 1912. — Mihael Moškerc 1. r., odgovorni uredni urednik »Slovenca«.
-j- Dr. Ivan Tavčar je vložil danes pri e. kr. deželnem sodišču v Ljubljani sledečo izjavo: »C. kr. deželno sodišče Ljubljana.
V	moji obtožnici dne 20. junija t. L, vloženi proti gosp. Miha Moškercu, odgovornemu uredniku »Slovenca« v Ljubljani radi pregreška zoper varnost časti, se nahaja trditev, da je obtožencu »častikraja že prešla v meso in kri«. To trditev preklicem in odstopim od tožbe, ker mi je g. Miha Moškerc dal v »Slovencu« zadovoljivo izjavo.
V	Ljubljani, 24. julija 1912. — Dr. Ivan Tavčar.«
Na delo za »Domoljuba«! Število »Domoljubovih« naročnikov je poskočilo že na 29.000. Somišljeniki, svojo dosedanjo agitacijo za »Domoljuba« v vsaki župniji še nekoliko pomnožite, da do 1. avgusta dobi »Domoljub« 30.000 naročnikov! To doseči, bodi vseh nas častna naloga!
-f Zopet velik poraz liberalcev. V Starem trgu pri Kočevju je zmagala pri nadomestnih občinskih volitvah v I. razredu S. L. S. z večino 31 glasov. Sedaj so vsi trije razredi v rokah S. L. S., ki je po šestletnem volilnem boju sijajno zmagala, S to zmago S. L. S. je padel temelj liberalne trdnjave v poljanski dolini. Slava zavednim volilcem!
-f- V poročilu iz kranjskega dež. zbora se je pod oddelek »Verifikacija deželnega poslanca za Črnomelj-Metliko« pomotoma zalomil oni del govora posl. Jarca, ki spada pod debato o deželnih hidroelektrič-nih centralah. Toliko v pojasnilo.
-f Občinske volitve v Tržiču. Iz Tržiča nam poročajo: Občinske volitve za prvi razred so se končale včeraj, 23. t. m. Izvoljeni so bili trije Nemci in trije Slovenci. Izmed Nemcev so prišli v odbor tovarnarji Gassner, Mally in Globočnik, izmed Slovencev župnik Potokar, tovarnar Ahačič in inženir Pollak. Izmed 18 odbornikov jih pripada osem S. L. S., narodnonapredni 5, nemški 5. Tako je tudi po nekaj stoletjih prišla tržiška občina v slovenske roke.
Kanonično vmeščcn je bil danes č. g. A n d r e j Š i r a j, kaplan v Vodicah na župnijo Savo.
J,- Prečenska aiera. Slovenskemu Narodih ne da miru afera iz Prečne, ko bi vendar tisti gospod, ki si je pri prečenslu aferi pridobil lavoriko, imel ves vzrok o stvari molčati. Sedaj se zaletajo v dr. Pe-gana in župana Vintarja, češ, kako sta si ta dva v laseh. O dr. Peganu pravijo, da je Vintarja zapeljal, o Vintarju pa, kako od gostilne do gostilne hodi, dr. Pegana preklinja in pripoveduje, da ga noče za zagovornika, tudi če bi dr. Pegan njemu pla-ial. Ni sicer vredno odgovarjati na take liberalne neumnosti, značilno za laži liberalnega časopisja pa je dejstvo, da si je župan Vintar ravno Hr. Pnikina izbral za .agovornika.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil ministrskemu podtajniku v trgovinskem ministrstvu dr. Leonu Staretu vitežki križec Franc Jožefovega reda. Bulgarski kralj pa je istemu uradniku podelil častniški križec Aleksandrovega reda.
—	Državna podpora pogorelcem v Šenčurju pri Kranju. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo pogorelcem v Šenčurju pri Kranju 3000 K. državne podpore. Svoječasno so poslanci Jarc in tovariši vložili v državnem zboru predlog za podporo šenčurskim pogorelcem ter je nakazana denarna podpora uspeh akcije drž. poslancev S. L. S.
—	Konflikt med Čuvajem in nadškofom koadjutorjem dr. Bauerjem. Iz Zagreba poročajo: V krogih višje duhovščine se potrjuje vest šibeniške »Rieči«, da je nastal med kraljevim komisarjem Čuvajem in nadškofom koadjutorjem dr. Antonom Bauerjem konflikt. Kot piše »Rieč«, je kraljevi komisar Čuvaj celo na Dunaju poizkušal doseči, da bi bil nadškof koadjutor dr. Bauer odstavljen. Dr. Bauer, ki je pripadal za časa bana barona Raucha hrvaško-srbski koaliciji, jc igral v boju proti baronu Rauchu in njegovemu namestniku, sedanjemu kraljevemu komisarju kot državni poslanec važno vlogo. O dr. Bauerju trdijo, da se mu je svoječasno posrečilo, povzročiti padec vlade baron Rauch-Cuvaj.
—	Bolezni v Novem mestu. Dušljivi kašelj se je po Novem mestu tako razširil, da otroci vsake druge hiše na tem bolehajo.— Zelo se tudi širi neka druga bolezen. Ljudje bluvajo zeleno tekočino in so brez okusa. V bolnici »Cesarice Elizabete« je nad 80 bolnic. Lansko leto ob tem času jih je bilo do 40. Ta bolnica zelo napreduje. V Kandiji v bolnici usmiljenih bratov je vedno nad 100 bolnikov. Čuje se, da je primarij dr. B u h odpovedal, kakor tudi sekundarij dr. O f f n e r. Zadnji nastopi kot zdravnik v podjetju Biedermana na Preloki. Dr. Buh je zelo sposoben in marljiv zdravnik in so bolniki z njegovo požrtvovalnostjo zelo zadovoljni.
—	Monopol na vžigalice. Razni listi poročajo, da so se pogajanja za vpeljavo monopola na vžigalice pretrgala in je to vprašanje v Avstriji odloženo za dolgo časa.
—	Izgubljena hči. Pred letom je od staršev pobegnila 14letna hči nekega železniškega uslužbenca v Sarajevu. Po dolgem iskanju so starši zvedeli, da se dekle nahaja v hiši bogatega mohamedanca, in mati je iz obupa izvršila samoumor. Te dni pa je nesrečni oče pri vojaškem koncertu v parku med drugimi ljudmi zagledal svojo hčer, vso v zlatu in svili. Premagal ga je srd, da je planil nadnjo ter jo vpričo vseh ljudi nemilo pretepel. Stvar je seveda vzbudila splošno senzacijo.
—	Orožnik streljal na orožnika. V Dardi pri Osjeku je orožniški postajevodja Josip Iharoš trikrat ustrelil na orožnika Kolomana Egyes ter ga nevarno ranil. V pijanosti se je razsrdil, ker ga je Egyes nujno nagovarjal, naj vendar gresta na službeni obhod. Ranjenega Egyesa so pripeljali na osješko bolnišnico, Iharoša so pa zaprli.
Umrl je v Varaždinu javni notar Ivan Stražimir.
—	Živnostenska banka v Pragi poroča, da je fuzija tvrdke Matija K. Buva Sin, trgovska delniška družba za proizvajanje cikorije v Visokem Veseliju s Kolinsko tovarno kavinih pridatkov, delniško družbo v Kolinu, oblastveno potrjena ter da je postala fuzijska pogodba obeh družb na podlagi medsebojnih, na izvanrednih občnih zborih določenih pogojev, pravoveljav-na. Izmeno Buva-delnic za nove delnice Kolinske tovarne a 200 K nominala preskrbi Živnostenska banka v Pragi, ki pro-vede istočasno tudi zvišanje delniške glavnice Kolinske tovarne od 2,000.000 K na 3,000.000 K. Na željo daje interesentom pojasnila Živnostenska banka, podružnica v Trstu.
—	Umrla je v Karlovcu na Hrvaškem gospa Hedviga Miihlbauer, soproga bivšega predstojnika ljubljanske filijalke avstro-ogrske banke.
—	Slabo zaključeni dopust. Anton Eppich, Vid Kraker, Jože Perz in Janez Kinkopf iz Malgern, okraj Kočevje, so se dne 14. julija t. 1. v gostilni Kikel v Veliki Loki sprli radi nekega dekleta. Jože Perz je prišel od 17. pešpolka iz Celovca, kjer aktivno služi kot trobentač, na žetveni dopust. Tu je med fanti zelo surovo nastopal, hoteč jim pokazati ostrino bridke sablje. Anton Eppich in Vid Kraker sta ga podrla na tla in obdelala po hrbtu z nožem. Perz je zelo težko poškodovan. Njegov dopust gre h koncu, zato se bode moral podali v garnizijsko bolnico, Eppich in Kraker pa v hišo pokore.
—	Smrt v zaporu. V zaporu okrožnega sodišča v Novem Mestu je 21. t. m. umrla 25letna Helena Gliebe iz Neseltala pri Kočevju. Hirala jc na sušici. Imela je radi tatvine prestati šestmesečno kazen.
—	Razburjeni grobokop. 22. t. m. so ekshumirali leta 1879. umrlega novomeškega notarja Podboja, da odpeljejo njegove ostanke v Zatično. Pri tem delu je bil zaooslen Franc Bedenk. Lahko je pri-
služil neka) kronic, katere jc polem zaužil. Ko je prišel sladkoginjen domov, ga je njegova boljša polovica Franca Bedenkova okregala. Ker pa si le ni hotela brzdati razkačenega jezika, hotel je mož gibčni jeziček svoje ženice operirati s sekiro, katero ji je pa preveč zasadil v lice. Raditega mu žena seve ni bila hvaležna in je poklicala stražništvo. Dva stražnika sta bila komaj kos razburjenemu sladkoginežu, končno sta ga pa le pripeljala v zapor.
—	Umrl je v Zagrebu izvrstni tenorist »Sloge« g. Jorko K r a m a r.
—	Vratar poneveril 9000 K. Ravnateljstvo parne žage v Černomercu pri Zagrebu je 22. t. m. poslalo vratarja Ilija Lipovac v zagrebško Kreditno banko, da tam s šekom dvigne 9000 K. Ker Lipovca ni hotelo biti nazaj, a na banki so izjavili, da je denar civignil, je ravnateljstvo obvestilo policijo. Takoj se je uvedla velika akcija, da se Lipovcu prepreči beg v inozemstvo. Proti 7. uri zvečer se je pa Lipovac sam javil na policiji, češ, da mu je denar med spanjem ukradla neka deklina, s katero je bil na sprehodu. Povsodi jo je že iskal, a je ne najde. Imena ji nc ve. Seveda so moža, ki se je očividno poslužil najnovejšega trika modernih poneverjevalcev (dev.ar spravi na varno, potem pa se javi oblasti, češ, denar mi je ukradla lahkoživa neznanka) obdržali na varnem.
—	Oni ljubeznjivi gospod, ki je pred voliščem v Mostah našim nadeval ime »Čuki«, je bil gosp. Škafar. Gosp. Zor-mana, ki ni bil v Mostah, se je pomotoma omenjalo, kar bodi s tem popravljeno.
BOLGARSKO ČASOPISJE ZAHTEVA POSREDOVANJE V TURČIJI Z OROŽJEM.
V Bolgarijo je zadnje dni pribežalo iz Turčije več sto rodbin. Bolgarsko časopisje zahteva, da naj Bolgarija posre-dufe z orož'em in napada vlado, ker mirno gleda klanje in upore v Turčiji. Tudi bolgarska armada zahteva, da naj Bolgarija v Turčiji posreduje z orožjem.
Rožne slvari.
Umor v Ivovski jetnišnici. V krojaški delavnici jetnišnice v Lvovu je napadlo več kaznjencev svojega sojetnika Szyszko, ki je proti njim izpovedal obtežilno. Prizadeli so mu s škarjami več težkih ran. Ranjenca so prenesli v brezupnem stanju v jetniško bolnišnico.
Družinska drama. V Draždanih je 35 letna gostilničarka Irl zastrupila vsled slabih premoženjskih razmer sebe in svoja 6 in 8 letna otroka s svetilnim plinom. Trupla žene in njenih otrok so našli sosedje zjutraj mrtve v postelji. Na lestencu so bile vse plinove pipe odprte.
Uporaba telefona v raznih državah. Na prvem mestu so Združene Države v Ameriki, kjer je v uporabi 7,595.938 telefonskih zvez, potem pride Nemčija z 1,068.849, Anglija s 648.832, Kanada z 284.373, Francija z 232.743, Švedsko z 187.441, Rusija z 181.328, Avstro-ogrska z 171.110, Dansko z 94.531, Švica z 78 tisoč 736, Italija z 70.139, Nizozemsko z 64.620, Norveško z 63.000, Belgija z 47 tisoč 648 telefonskimi zvezami. Ameriške Združene Države zavzemajo prvo mesto tudi, ako primerjamo število telefonskih zvez s številom prebivalstva posameznih držav. V Kanadi pride 37 aparatov na 1000 prebivalcev, na Danskem 35, na Švedskem 34, na Norveškem 26, v Švici 21, V Nemčiji 16, v Angliji 14, na Nizozemskem 11, v Franciji in Belgiji pa rabi 1000 prebivalcev po en telefonski aparat.
Telefonska in brzojavna poročila,
LAŠKA UNIVERZA.
Dunaj, 24. julija. »Osterreichische Volkszeitung«, ki ima dobre zveze s parlamentarno nemško narodno zvezo, trdi, da so resnične vesti, da sc s prihodnjim šolskim letom na tržaški trgovski šoli »Rcvoltela« vpeljejo italijanski pravni kurzi. Skušnje bodo laški iuristi polagali na graški univerzi.
ZMEDE V TURČIJI.
Carigrad, 24. julija. Novo turško ministrstvo je pričelo svoje delovanje s tem, da ugodi vsem zahtevam Albancev. Vojaške operacije v Albaniji bodo ustavljene, izdana bo velika amnestija, mladoturkom se pa zagotovi, da se ustave nikakor ne namerava odpraviti.
Carigrad, 24. julija. Ministrski svet je sklenil, da odpravi tudi obsedno stanje in v Albanijo odpošlje komisarja v spremstvu albanskega senatorja.
VSESLOVANSKI ČEBELARSKI KONGRES.
Moskva, 24. julija. Tu sc otvori dne 6. avgusta t. 1. vseslovanski čebelarski kongres. Iz Bolgarske se je priglasilo 253 udeležnikov. iz Srbije.78, iz Črne-
gore 17, iz HrvaŠke 13, Cehov 48 in 2 Malorusa.
VELIK POŽAR V LONDONU.
London, 24. julija. Tu je bil včeraj požar, katerega prištevajo med največje, kar jih je bilo doslej v Londonu, Goreti je pričelo v neki trgovini papirja. Naenkrat je bila vsa hiša v ognju, 18 uslužbenk je bežalo pred ognjem na streho. S tem se niso rešile, ampak jim je ogenj zaprl vsak po-vratek. Osem deklet je zgorelo, šest so jih je pa pri skoku v rešilne rjuhe smrtno-nevarno poškodovalo. Dve ranjeni deklici sta danes umrle v bolnici, tako da je smrtnih žrtev že 10.
VELIKE POVODNJI V GALICIJI.
Kolomea, 24. julija. Tu se je utrgal oblak, kar je povzročilo velike povodnji. V nižje ležečih delih mesta se je zrušilo več hiš. Reka Prulh je poplavila polja. Na tisoče prebivalcev Kolomeje je prenočevalo na strehah. Železniški promet je do Stanislave pretrgan. Mnogo železniških nasipov je porušenih. Vojaštvo hiti sa pomoč.
DEFRAVDANT KECSKEMETI — UMORJEN.
Budimpešta, 24. julija. Policija je dobila danes obvestilo, da je neki Czor-dos umoril znanega defravdanta Kecs-kemetija, ki je poneveril milijone. Kecs« kemeti sc je skrival pri Czordosu v občini Also, ko je izginil iz Budimpešte. Czordos je naložil visoke kapitalije, zato je osumljen umora.
UMOR V CIRKUSU.
Pariz, 24. julija. V nekem cikusu v Amiensu jc ustrelil mlad avstrijski ar« tist Jurij Collea na svojo ljubimko Ilo« landko Way Luming več strelov iz revolverja. Lumingova je pobegnila v kletko s tigri, a jo je Collea tudi tu sem zasledoval in oddal dva strela na dekleta, ki se je smrtno ranjena zgrudila, Vzrok temu dogodku je bila ljubosumnost. Collea so zaprli.
DVOBOJ V BELGRADU.
Belgrad, 24. julija. Major Jovanovič in nadporočnik Pavič sta se dvobojevala radi neke varijetetne pevke. V dvoboju je bil major Jovanovič ustreljen.
LioiiljonsKe novice.
lj Visoki gostje v Ljubljani in na Bledu.
Včeraj popoldne se je pripeljal v Ljubljano z avtomobilom nadvojvoda Friderik. Ustavil se je v kazinski kavarni. V njegovem spremstvu je bila soproga nadvojvodinja Izabela in nadvojvodinja Alice, bavarska nadvojvodinja, nadvojvoda Albreht, princ in princezinja Esterhazy in tri nadvojvodi-nje, njegove hčerke. Ob 8. uri zvečer so dospeli visoki gostje na Bled, kjer so prenočevali v hotelu »Iinperial«. Danes zjutraj so se odpeljali proti Jescnicam.
lj Osebna vest. Poštni oficiant Frančišek Pavšič, službujoč na c. kr, poštnem uradu Ljubljana 1, je imenovan za c. kr. poštarja v Spodnji Šiški, kejr bo prevzel poštno poslovanje že tekom prihodnjih dni.
lj Nova maša. P. Anton A v b c 1 j iz recla sv. Frančiška bo prihodnjo nedeljo ob 9. uri daroval prvo slovesno sveto mašo v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Novomašnik je brat č. g. Engel-harda, frančiškana, ki je 17. avgusta leta 1910 odšel na Kitajsko, kjer deluje sedaj kot misijonar v provinciji Upetsu.
lj De5a za regulacijo Ljubljanice. Tvrdka Czeczowiczka je definitivno prenehala z delom za regulacijo Ljubljanice, Delo bo nadaljevala »Alpinska stavbinska družba«, ki je že postavila provizorično zatvornico in že začela čistiti in odvajati vse dovajalne kanale.
lj Promenadni koncert »Slov. Fil« harmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri ob pol 7. do pol 8. ure zvečer v »Zvezdi«.
lj Poročil se je profesor v Sarajevu dr. M. Pičeta z gdčno. Milico Borštnik iz Ljubljane.
lj Nogometna tekma: Victoria (Sa« šak), proti Ilirija (Ljubljana). Dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne se je vršila tekma med gori imenovanima moštvoma. Igra se je končala s porazom ljubljanskega moštva 4 :1. Hrvatsko moštvo jc dobro trenirano, pravilno oddajajo in enotno teko. Pri Iliriji se je pa zelo opazilo, da ni skupne igre. Odlikovali so se sicer od ljubljanskega moštva v prvi vrsti golman, branilca in tudi posamezniki, ali skupne igre ni bilo. V splošnem moramo pa konsta-tirati, da se ljubljansko moštvo veliko premalo trenira. Želeti bi bilo, da pride vodstvo v vplivnejše roke, ker splošno se opaža, da nima vodstvo zadostnega vpliva na moštvo. Brez truda ni zmage!
lj C. kr. obrtna šola, stavbno vodstvo in obrtniki. Znano je, da je minulo leto dni, kar jc bila državna obrtna šola gotova. Človek bi mislil, da jc tudi za obrtnike, ki so delali pri obrtni šoli, stvar gotova in da bodo za izgotovljeno delo dobili zasluženi denar in zamoeli
svoja plačila poravnati. V predzadnji seji občinskega sveta je občinski svetnik g. Bojina vprašal župana, če mu je znano, da se obrinikom še do danes niso izplačali njihovi zaslužki pri obrtni šoli. Pozval je župana, naj ukrene, da se istim takoj zasluženo izplača in pridrži le toliko, kar je po predpisih za kavcijo določeno. Zupan je obljubil, da bo stavbenemu vodstvu to nemudoma naročil. Vprašamo torej še enkrat župana, zakaj se to do danes ni izvršilo. Znano nam je, da je neki obrtnik napravil pri šoli za več tisočev dela in se istemu še sedaj ni ničesar izplačalo. Obrtnik je moral takoj plačati material, delavce, a sedaj mora plačevati že leto dtni visoke obresti za izposojeni denar. Ves zaslužek mu bodo požrle visoke obresti, sam pa bo gledal skozi prste. Nasprotno pa mora obrtnik plačati davek in mestne pristojbine takoj v gotovem roku, če ne ga uradni organ z magistrata zarubi ne glede na to, ali je njemu magistrat že dolgo časa zapadli račun poravnal. Iz vsega se more sklepati, da je teh razmer kriv gospod stavbni svetnik Duffe, ker županu ne prisojamo kaj takega. Zahtevamo od župana, da skrbi za sposobnejšo moč, ki bo v stanu svoje delo izvesti. Kako bi pač svetnik Duffe gledal, ko bi mu njegov zaslužek šele čez leto dni izplačali in bi moral leto dni obresti plačevati. Letal in pritoževal bi se od Pon-cija do Pilata. Pravite, da domač obrtnik ni zmožen, da je počasen, drag in vse mogoče, toda mi pravimo: Dajte domačemu obrtniku dela, in ko je isto izvršil, plačo, in videli boste, kako bodo domači obrtniki napredovali. Le na ta način se podpirajo domači obrtniki, ne pa z obljubami!
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Bencina, sin bivšega trgovca, polpeto leto. — Ivan Šifrar, rejenec, pol leta. — Josip Vad-lan, delavec, 47 let. — Valter Ahčin, hira-lec, 42 let. — Marija Alič, hči tovarniškega delavca, 2 leti. — Terezija Jesih, delavka, 28 let.
Ij Kolo ukradeno. Včeraj ob tri četrt na 2. uro popoldne je bilo v veži št. 12 na Sv. Petra cesti elektromonterju Francu Juvanu ukradeno še dobro ohranjeno 250 kron vredno »Kinta«-kolo, ki ima tovarniško številko 62.118. Celo kolo je temno, zeleno emailirano, je »Torpedo« prostega teka, balanco ima vpognjeno navzgor, kolesi imata pa pozlačena pasa. Osumljenec je 16—20 let star, je imel sivo, široko športno čepico, bele črno črtaste hlače in ma-zuljast obraz. Kjer bi utegnil kolo prodajati ali zastaviti ali se sploh pojaviti, naj ga takoj ovadijo najbližnjemu varnostnemu oblastvu.
Primorske vesli.
p Imenovanje. Cesar je podelil dvornemu svetniku pri namestništvu v Trstu Alojziju Fabiani ob priliki njegove vpoko-jitve naslov namestniškega podpredsednika.
p Nezgoda na morju. Iz Reke poročajo: Včeraj 23. t. m. zjutraj je zadel skupaj »Velebit«, last Ungaro-Croate, z osebnim parnikom iste družbe, ki oskrbuje promet med Opatijo in Reko. Kapitan »Vele-bita« ni opazil signalov osebnega parnika, na katerem je nastala velika panika med potniki. Večja nesreča je bila preprečena.
p Sleparije v Pulju. V Rovinju se je vršila razprava proti bivšemu delavcu v mestni plinarni v Pulju, Josipu Zajcu, ker je krivo izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, in sicer na korist proti takratnemu svojemu predstojniku v plinarni po imenu Brosina, čegar sina so v soboto v Pulju aretirali. Brosina si je zidal hišo z občinskimi zidarji in občinskim denarjem. Zidarji so delali pri njem cel teden — v soboto pa so dobili plačilo v mestni plinarni. Med femi delavci je bil tudi Zajec. Pri preiskovalnem sodniku pa je izjavil, da je res tudi on delal pri Brosini, toda le v svojih prostih urah in ob nedeljah in praznikih. Pokazalo pa se je, da Zajec ni govoril resnice. Zato je prišel pred sodnike. Pri razpravi je priznal, da je delal pri Brosini nad 100 dni, plačilo za to pa je dobil v mestni plinarni. Pravi, da je hotel s krivo izpovedbo pomagati Brosini, ki je bil vedno dober ž njim. Zajec je obsojen na tri tedne strogega zapora. Tudi ta razprava je pokazala, na kak način so se okoriščali nekateri mestni uradniki z občino in kako so oškodovali davkoplačevalce. Omenjamo, da oni Brosina, o katerem je bilo govora pri razpravi, se nahaja že dalje časa v preiskovalnem taporu ter se vrši proti njemu preiskava.
p Osem tisoč regnikolov se je priselilo v Trst v desetletju 1900—1910. Regnikole v Trstu sprejemajo z odprtimi rokami in lira dajejo dober zaslužek v škodo domačinom, tudi Italijanom! Med tistimi regni-koli se nahajajo tudi nevarni zločinci, vo-laški begunci, nevarna sodrga. Da le trpi avstrijska vlada tako naseljevanje regnikolov v Primorju, ki so tu le v kvar domačemu prebivalstvu. Slovani v Primorju se moramo začeti vse drugače odločneje bojevati Droti tei zalegi iz ljube soseščine!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. P.: Vaše pismo smo izročili na me-rodajno mesto. — Jankole, Bled: Javite nam vsaj pravi naslov; anonimnih dopisov ne moremo sprejeti.
Mnenje g. dr. L. Unger-ja, profesorja špecijalistikc nauka za otroške bolezni na c. kr. vseučilišču na
Dunaju.
Gospod J. Scrravallo,
Trst.
Pripisoval sem ponovno Vaše Ser-ravallovo Kina vino z železom malo-krvnim dečkom in rekonvalescentom ter sem bil navadno zadovoljen z njegovim vplivom in obujen jem teka in na splošno z njegovo krepil no močjo.
Dunaj, 15. aprila 1908.
Prof. dr. L. Unger.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
e a a	Cas opazovanja	Stanj o barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	•3 2 = « 3 = _ C>91 >
23	9. zveč.	73?-4	180	brezvetr	pol. jasno	
° (	7. zjutr.	735-5	12-9	si. jjvzh.	megla	00
	2. pop.	734-7	27-0	si. jug	jasno	
	Srednja včerajSnja temp. 18-8°,				norm. 19-9°.	
MOJA STARA
izkušnja, me uči, da moram za nego kože rabiti le Steoken-plerd liil|lno mlafino milo Bergmanna & Co , Tešin ob Labi. Komad po 80 vin. se dobiva povsod.	441
2299
Za vse obilne prisrčne dokaze sočutja, osebno ali pismeno tolažbo povodom bolezni in smrti naše iskreno nad vse ljubljene nepozabne hčerke
HHICE
kakor tudi za obilo spremstvo drage rajnice k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.
Osobito in posebej se Se zahvaljujemo preč. duhovščini, čč. gosp. očetom kapucinom, veleč. g. dr. IIu-badu in g. dr. Zakrajšeku za požrtvovalno pomoč in obilni trud v bolezni in vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Skof jaloka, 22. julija 1912. Žalujoča rodbina
Josip Hafner-jeua.
Pianino
tvrdke L h o t a s 7 oktavami se ceno proda. Poizve se pri upravi „Slovenca" pod št. 2211.
Učenec
iz boljše hiše, kateri ima veselje do trgovine se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri I. MODIC, Novavas pri Rakeku.	2301
2268 3-1
Izpraznjena je služba
organisla in cerkvenika
v Vel. Laščah. — Dohodek 1100 kron Nastop 9. septembra 1912.
Župni urad Vel. Lašče.
Proda se iz proste roke
2236
z gostilno in = trgovino
na zelo dobrem mestu, ker v bližnjih 10 vaseh ni nikake trgovine, v bližini Ljubljane ob okr. cesti. Naslov prod. pove uprava lista pod št. 2236
Trgovski učenec
z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z meš. blagom Alojzij Pinter v Slov. Ristrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena.	2280
Deček, 14 let star, ki je dovršil 8 razredov ljudske šole, želi vstopiti kot
trgovski vajenec
v večjo trgovino v Ljubljani ali na deželi.
Več pove g. Ivan SokliC, trgovec s klobuki, v Ljubljani, Pod Trančo. 2294 3-1
= Prodajalka =
z primerno šolsko izobrazbo, katera zna tudi šivati, najraje iz dežele se Sprejme v c. kr. glavno tobačno zalo-go pri Gabrlelu Jelovškn na Vrhniki.
v velikih in manjših množinah kupuje po najvišjih cenah 1976
Ed. Augerer-ja lekarna
St. Joliann, Tirolsko.
—~~~ Sodčki za pošiljanje so na razpolago.--—
Ženitna ponudba.
Samostojen gospod, 38 Id, trgovec s premoženjem 40.000 ob morski obali, se želi seznaniti z dostojno in resno gospodično, ki dobro govori slovensko in ima nekaj kavcije. — ponudbe pod št. 22U7 na upravo lista.
V nedeljo, dne 28. julija vsa katoliška društva na otvoritev orlovske godbe v Selcih. 2302
V
na Dunajski cesti d Ljubljani pred delavskimi hiSami in na Glincafi takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRBBMC, na Gišncah 37. 1722
UeJilia Seska zauarooafrifca na
sprejme v vseh krajih na Kranjskem
na provizijo in tudi na stalno plačo. Pogoje jako ugodne. Posebno prilično za pensioniste, trgovce, gostilničarje i. t. d. Ponudbe na Poštni predal št. 243 v Trstu 1.	2297
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 24. julija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1T58
Pšenica za april 1913 ....	1L90
Bž za oktober 1912.....9 37
Oves za oktober 1912 ....	942
Koruza za julij 1912 .*....	8'83
Koruza za avgust 1912 ....	8'77
Koruza za maj 1913.....7'47
(črpulitike na vrlilu)
za vodnjake kakor tudi črpalnika za vodo na ročni in strojni obrat, motorje na veter, topil srak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje
I.K.Rudolf
r. Hr. dvorni zatožnih v Plznu
149«
mo tedaj
je preizkušeno najboljši 1252 kavini pridatek n.
: Franck : pravi,
kadar ponujeni Vam zaboj-čki ali zavitki nosijo kot ne-prevarljivi znak tvorniško znamko: kavin mlinček.
Vv v
Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Bim iti
Iz proste roke se proda na mirnem kraju ležeča, le '/« urc od sredine mesta (in spadajoča še pod mesto) se nahajajoča novozidana
visoko pritlična hiša
z velikim zelenjudnim in sadnim vrtom in obsežnim dvoriSčem na lepem solnčnem prostoru nasproti remize elektr. cestne železnice. Pripravna tudi za kakega vpokojenca. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove upravništvo lista pod št. 2093.
£Zaz>uani{o.
$Cavnemu o&činitttU/ -oCjncLno naznanjam, da seia it>oj ČoltaC na. cRiiuidi cesti it. 11 opustila tet. da 6om imefa i-oojo ttgootvvo 6 lloteiv tu -i^poscvjetjat/nico Hofei od danei itapiej- swwo na
c^lCatvjc Setcsije cciti st. 14. (pti ooetlt 6-Dct-U. 'Y
Svi poročam ie slavinem-iv o&žinitcu. z-a nadafj-na itatočiCa ter. &e6e£inu
z odfiJnim »postaranjem
(fl-na (^loz-eo
2303
prodale.
Iz konkurznega sklada Karla Lenčeta, vinskega trgovca na Laverci prodala
se bode
dne 1. avgusta 1912.
na licu mesta v Žužemberku se nahajajoča vinska zaloga, obsegajoča okoli 123 hI belega in okoli 100 hI rudečega vina iz proste roke. '
Prodala sc bode tudi v Žužemberku se nahajajoča vinska posoda (hramni in transportni sodi), posamezno ali z blagom vred.
Začetek prodaje ob 8 uri zjutraj v Žužemberku.
V Ljubljani, dne 23. julija 1912.	2298
Dr. loan TaoCar
kot upravnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci.
Uožnja z avtomobilom!
B
B
Slauneimi občinstvu vljudno naznanjam, da Imam oedno na razpolago automobil za vožnje po mestu In na deželo. Cene zmerne. Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila ter bilieZim z odličnim spoštovanjem
iMT iht luan Belič
Dunalska cesta S.
i
h
s
Nizke cene!
Novosti sokoa 7,0 moSKe m modnega blogo za domske obleke!
Zahtevane vzorce!
Llobljana. Slritirjm llin 4.
Vmoreo ■»TftroTftn.
V najem!
v zvezi s
stanovanjem (predsoba, soba, kuhinja) in z vsemi pritiklinami se odda takoj za 32 kron
inesečnine v najem v svoji drugi hiši štev. 39. 2272
Okrajna posojilnica v grškem.
Drva
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
Izredno ugodna priložnost!
Trgovina
z mešanim blagom, s tobakarno, ter gostilna, vsaka v posebni hiši, se dasta tako} O najem, ker se lastnik umakne v zasebno življenje. Staro mesto, obstoječe že 17 let, dobro vpeljano v vasi z župnijo. Zelo ugodna prilika za nakup deželnih pridelkov vsake vrste, posebno jajec. Nadatka treba 6000 K. Lastnik G. ROTHEL, Podzemelj pri metllki, Dolenjsko, pol klilometra od železniške postaje.	2233
Naprodaj sta dva nova
1963
križeva pofa
eden 100 cm za kron 140'—, drugi 150 cm za K 320 — pri FRANC TOMANU, podobarju in pozlatarju Valvazorjev trg št L — Ljubljana.
Nizozemska
■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■HBM9
zaoaroualna dražba za žtoljenje §
Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1. n
H
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo |g pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve	„ „ n „ 112 „ 452 n
Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradca I, Schmiedgasse 40, ^
kjer sc sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, g Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg i.	J| ®
■■■■■■■■■■iiVHBBaiBiiiiiinnimiiiBimiimiiii
Št. 17.233.
Razpis.
Za zgradbo DO^OOOda za Zgornji Tuhinj, polit, okraj Kamnik, na 23.324-39 K
proračun j ena dela in dobave se bodo oddale potom Javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože
do 10. augusta 1912 ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Zgornji Tuhinj."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Punudbi je priložiti tudi seznam jednotnih cen za vpeljavo hišnih vodovodov.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. •
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek 4 K 50 vin.	2291
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. julija 1912.
živijenska in rentna zavarovalnica S
i Dunajska
Dunaj IX., Maria TheresienstraOe št. 5. Varnostni zaklad K 45,000.000-—,	Zavarovana glavnica K 150,000.000'—,
Vsi načini življenjskega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji:
z garantirano 40n/0 dividendo, zavarovanje za doživetje in smrt z garantirano padajočimi premijami; rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote in vojaško službo brez zdravniške preiskave! Če starši uniro, odpade vsako nadaljnje plačevanje premije.
Nadzornik za Kranjsko:	2001 10
===== Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta št. 4. =====

Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
ŠTEFAN mrn, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovuv, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboiine-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne posteljo, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
Domača tvrdka!
Domača tvrdka!
o
B
>o
e
.2,
C3 C 3 M
■■1
Priporočamo solidno tvrdko
damskih in otroških slamnikov ter športnih čepic
vseh vrst
•• && • a » 0
110 ijGtZS Židovska ulica št 8
o
B JC
B
o"
(O
— Cene brez konkurence. —
2056
M
m- H m triiv M M mar kma
ff
kolesa so najtrpežnejža. Jamstoo f leto!
♦
♦
1716
Cena: 94 13.	v&maesmm
Doplačilo za „Torpedo" s prostim tekom 16 K.
FR* ČUDEN, LJUBLJANA
samo nasproti frančiškanskega samostana.
Solidno zanesljivo. „S!nger" šivalni stroj 56 kron. Jamstvo S let.
♦
i ♦
♦
mam
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
3559
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin
Strokovna izvrfiitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih Inženirjev na željo
IZ EPE L J HVfl
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje Čekov, nakaznic
in kreditnih pisEm
za vsa Glavna in stranska mesla lu- in inozemslva.
♦ ♦ ♦
s t ♦
♦ ♦
c. kr. PRiuiL. BRncnn in mEnjfluiicnH kselihskh druzbr
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.
Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
«f
B*/* K* R flf 11 IP9 M osheonja menjalnica:	X
Hi t K KIIK DIHIH J B., WQLLZEILE sten. f.	*
;„„ . Baden, Češka Komolca, ČcSka Lipa. Brno, r,»hii>ni>, N. ftraslltz, Inomost.	®
ir.fi Krakov, I.ltomerlcc, Moravski Zumprrk, Modlinn , Mcran. Novi Jlčtn,	W
luu • Plar.cn, Prana, Llbcrce, Tcpllce, Senov, Dunajnko Novomrslo. Cvltava	^
vseh vrst rent. obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
Zavarovsnic proli izgubi pri žrebanjih srečk in vreiln. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko g
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškere.