PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 177 (6155) PO DESETIH MESECIH - NADALJEVANJE RAZOROŽITVENE KONFERENCE U Tantova poslanica ženevski konferenci Nasprotja med izjavami Carapkina in Fosterja Carapkin: Zahodne države hočejo spremeniti pogajanja v farso - Foster poudarja, da ho morala ZSSR pristati na inšpekcije - Šest točk kanadskega načrta za sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja ŽENEVA, 27. — V ((francoski dvorani« palače narodov se je danes nadaljevala — po skoraj desetih mesecih — razorožitve-na konferenca pod predsedstvom sovjetskega delegata Semjo-na Carapkina. Poleg njega je še 16 delegatov, ker Francija tudi tokrat ne sodeluje, in sicer: ZDA, Anglije, Italije, Kanade, Sovjetske zveze, Poljske, ČSSR, Romunije, Bolgarije, Indije, Bur me, ZAR, Nigerije, Etiopije, Mehike, Brazilije in Švedske. Konferenco je odprl predstavnik generalnega tajnika OZN, ki je prebral U Tantovo poslanico, v kateri se najprej poudarja, da jedrske sile še nadalje polnijo svoja skladišča z jedrskim orožjem, medtem ko stojijo druge države izven »jedrskega kluba« pred skrajno hudimi sklepi, ki imajo lahko hude posledice za ves svet. • Bolj kot kdaj koli je potrebna večja odgovornost in smisel za mero s strani jedrskih in nejedrskih držav, če se hočemo izogniti nevarnosti oboroževalne tekme in množičnega uničenja. Sleherni sklep glede razvoja jedrskih sil ima nalezljiv učinek ter izziva verižne reakcije, ki jih je težko zaustaviti,« poudarja U Tant v svoji poslanici in nadaljuje: »Pomirjevalni duh med Vzhodom in Zahodom, ki je zavladal po nekaterih pomirjevalnih ukrepih leta 1963, je sedaj precej načet zaradi političnih kriz v zadnjem času v mnogih delih sveta. Pomemben prispevek k obnovi upanja v mir bi bilo novo iskanje vzajemnih koristi.« Končno izraža U Tant prepričanje, da bodo navzoče države — kljub sedanjim težavam in pomanjkanju medsebojnega zaupanja — proučile vse nove in stare predloge, da bi ponovno nastal tisti položaj, ki je bil v letu 1963 Predsedujoči Carapkin je nato izjavil, da imperialistične sile nasprotujejo razorožitvi in mednarodni pomiritvi ter navedel pri tem Kongo, Vietnam in Latinsko Ameriko, kjer so narodi postali žrtve imperialističnih napadov. «Nihče ne more zanikati, da je treba pomnožiti napore prav v trenutku, ko postajajo dogodki težavnejši in nevarnejši. Potrebno je zmanjšati sedanjo napetost in zaustaviti razvoj, ki grozi pred vrati ter iskati take razorožitvene ukrepe, da se bo mednarodno o-zračje izboljšalo.« Pred zaključkom današnje seje je govoril ameriški delegat Wil-liam Foster, ki je izjavil, da »obžaluje, ker je Carapkin napadel ameriško politiko« v Vietnamu in dodal, da želijo ZDA miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja. Nato je prebral Johnsonovo poslanico, v kateri je med drugim izražena želja, da bi konferenca dosegla sporazum o nadzorstvu nad oborožitvijo. Johnson je mnenja, da ima konferenca tri smotre: o-mejiti nevarno širjenje jedrskega orožja, učinkovito omejiti jedrsko orožje in vozila za prevoz tega o-rcžja, ter sestaviti daljnosežen sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Nato je Foster še posebej poudaril. da je Johnson pooblastil a-meriško delegacijo, naj poskuša doseči zlasti sporazum o omejitvi širjenja atomskega orožja. Ameriški delegat je poudaril, da mora konferenca rešiti predvsem to vprašanje in pa razširiti moskovski sporazum tudi na podzemeljske jedrske poskuse. Giede prvega je dejal, da mora nuditi nejedrskim državam varnost. Predlagal je, naj bi glede iskanja u-streznih ukrepov za varnost pooblastili Združene narode, dunajska atomska agencija pa naj bi opravljala ustrezno kontrolo. Glede podzemeljskih jedrskih poskusov je Foster omenil ameriške raziskave v zadnjih mesecih Ijanje podzemeljskih eksplozij ter za izboljšanje sistema za ugotav-dejal, da so raziskave dale dobre rezultate, vendar pa ne dopuščajo, da bi odpravili inšpekcije na kraju samem. Oba sopredsednika konference — Foster in Carapkin — sta nato sporočila, da bodo seje dvakrat na teden jn da bo prihodnja seja v četrtek 29. t.m. Pozneje se je Carapkin razgovar-jal 7 novinarji ter izjavil, da je sporazum o prepovedi širjenja a-tomskega orožja povezan z vprašanjem, da se zahodne sile odrečejo večstranski atlantski jedrski •tiiiiiMuimiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimmiHiiitiiiiiiiiiiiim ZA REŠITEV OSTRE KRIZE GRADBENIŠTVA V četrtek stavkajo gradbeni delavci V petek bo ministrski svet razpravljal o proračunu za 1.1966 RIM, 27. — Predsednik vlade Mo- je minister za proračun izjavil, da To je danes sprejel ministre Co-lomba, Pieraccinija in Tremelloni-ja, s katerimi je razpravljal o proračunu za leto 1966. Po sestanku Včeraj se je po desetmesečni prekinitvi nadaljevala ženevska razoro-žitvena konferenca, ki ji je U Tant zaželel, da bi njeni rezultati obnovili tisto mednarodno pomirjevalno vzdušje, ki je v svetu vladalo že pred dvema letoma po podpisu moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov. Toda po prvih govorih ameriškega in sovjetskega delegata se zdi, da bo ta. ke sporazume kaj težko doseči. Oba delegata se ne strinjata zlasti: I- da je treba popolnoma opustiti načrte o ustanovitvi večstranske jedrske atlantske sile in 2. o nujnosti inšpekcij. V Vietnamu so včeraj ameriška letala prvič bombardirala severno-vietnamska raketna oporišča, ki razpolagajo s sovjetskimi izstrelki * akcijskim radijem 46 km, od katerih je eden prejšnji teden sestrelil zelo visoko leteče ameriško letalo. O napovedanih novih ukrepih Za razširitev vojne v Vietnamu pa bo predsednik Johnson govoril no-enj na tiskovni konferenci, potem ko se je ves ta in prejšnji teden Posvetoval s člani vrhovnega ohčin-skega sveta. Ni dvoma, da bodo ti okrepi izredno važni ne samo za mednarodni položaj, temveč tudi za notranjost ZDA, kjer je včeraj nebi senator celo predlagal, naj se račne bombardirati tudi Kitajska. — V Hanoju je hkrati prispel, na Hofiminhovo vabilo, odposlanec Kanskega predsednika Nkrumaha, *ta bi poskusil posredovati za zače-teJ pogajanj. y Grčiji je bila' splošna stavka, ** sta jo proglasili sredinska in levičarska sindikalna organizacija in ki je zajela veliko večino delavcev v Atenah in drugih krajih. Bi-*° je tudi več manifestacij, ki pa J1*5*0 bile tako ogorčene kot v prešlem tednu. Celotna kriza je pri-| a v razdobje pričakovanja, kakšen b° izid parlamentarne debate, ki se b° pričela v četrtek ali v petek. ^ Italiji je opazna bližina polet-b'h počitnic in zastoj v političnem *** * * * vljenju. V petek bo vlada raz-Pvavljala o proračunu. V četrtek ba bo pomembna stavka vseh grad-Denih delavcev, ki so jo proglasile Vse tri sindikalne organizacije, da ^Pozore oblasti na izredno ostro ****<> gradbene industrije. so pregledali predvidene izdatke in dohodke v prihodnjem letu in da bodo proračun predložili v razpravo ministrskemu svetu, ki se bo sestal v petek. Minister je dejal, da niso razpravljali o ukrepih za rešitev krize tekstilne in gradbene industrije, da pa gre za ukrepe, ki jih sedaj pripravljajo. O teh ukrepih verjetno ne bodo govorili na petkovi seji vlade, verjetno pa se bodo pred poletnimi počitnicami še sestali, ko se bodo razgovarjali tudi o zakonu o ureditvi proračunskega ministrstva. Danes je bila vsedržavna stavka delavcev cementarn, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ker ni prišlo do pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. V četrtek 29. julija pa bo 24-urna vsedržavna stavka gradbenih delavcev, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije kot protest zaradi obstoječe krize gradbeništva in za zaščito dela. FIOM-CGIL sporoča, da so odpovedali delovno pogodbo kovinarjev za zasebna podjetja in podjetja z državno udeležbo. Ponovno so prekinjena pogajanja za obnovitev pogodbe električnih občinskih podjetij, ki so se pričela včeraj. Ugotovili so namreč, da so stališča oddaljena in da so pogajanja nesmiselna. Dopoldne je minister Pieraccini sprejel sindikaliste FIOT in CGIL, s katerimi je govoril o kritičnem položaju tekstilnih podjetij «Coto-nificio Valle Suša« in «DelTAcqua«, ki so že več mesecev brez dela in brez zaslužka. Minister je obvestil sindikalne predstavnike o razgovorih, ki so bili že prejšnji teden in na katerih so bili prisotni različni ministri ter guverner «Banca d’Italia» Carli in kjer so izdelali načrt, da družba IMI neposredno poseže v prizadeta podjetja. Na tej osnovi bi lahko takoj plačali delavcem zaostale prejemke in obnovili proizvodnjo. Sindikalisti so ugodno ocenili predvideno rešitev, opozorili pa so na kritičen položaj prizadetih delavcev in delavk in pozvali ministra, da se rešitev izvede čim »rej. Nova belgijska vlada BRUSELJ, 27. — Novi ministrski predsednik Pierre Harmel je sestavil vlado, v kateri je 15 ministrov krščansko-socialne in ’2 ministrov socialistične stranke. Zvečer je predsednik vlade obvestil kralja Baldvina o novi vladi, ki se bo predstavila parlamentu v četrtek in ki bo glasovala v petek. Y senatu pa bo glasovanje prihodnji teden v torek. V obeh zbornicah ima vlada veliko večino. S tem je zaključena dolgotrajna in zelo ostra belgijska vladna kriza, do katere je prišlo zaradi sporov med Flamci in Valonci in zato tudi vladni progra predvideva obsežne ukrepe za odstranjevanje sporov. Foster sili, ker nasprotuje Sovjetski zvezi in socialističnim državam zato, ker daje Nemčiji atomsko orožje. Nato je dejal, da je sovjetska vlada pripravljena podpisati sporazum o prepovedi podzemeljskih poskusov, če bo nadzorstvo brez inšpekcije. Dodal je, da bi konferenca morala doseči sporazum proti širjenju atomskega orožja, o umiku tujih čet in o omejitvi vojaških oporišč v inozemstvu. «Toda zahodne države hočejo spremeniti pogajanja v Ženevi v farso. Prej kot so prišli v Ženevo, so čutili potrebo, da se posvetujejo z generali«, je dejal Carapkin. William Foster je na tiskovni konferenci s svoje strani dejal, da se zahodne sile še niso sporazumele glede dokončne oblike načrta za sporazum o omejitvi širjenja atomskega orožja. Poudaril je, da je sporazum nujen zaradi eksplozije zadnjih dveh Kitajskih bomb. Nato je dejal, da po njegovem mnenju večstranska jedrska sila ne grozi Sovjetski zvezi. Po njegovem mnenju je normalno, da evropske države iščejo sistem, ki bi jih zavaroval pred grožnjo več sto sovjetskih raket. Tak sporazum bi povzročil, da bi se te države odrekle lastni jedrski sili. Glede inšpekcije na kraju samem pa je dejal, da bo morala sovjetska delegacija predložiti določeno številko, ki bo med eno in šestimi inšpekcijami. Štirje zahodni delegati so se tudi danes sestali in razpravljali o skupnem načrtu za sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja. V Kanadi pa je zunanji minister Paul Martin sporočil, da je Kanada o tem vprašanju pripravila svoj načrt, ki sloni na šestih točkah: 1. dejanski sporazum, ki temelji na irski resoluciji; 2. mednarodna atomska agencija, naj bi ugotovila ali atomske ali neatomske tiste države, ki so izdelale nevojaške Jedrske programe; 3. jamstvo kolektivne varnosti — tako da bi jedrske sile pomagale nejedrskim, nevezanim ali nevtralnim državam v primeru jedrskega napada; 4. poseben postopek bi moral omogočiti nadzorstvo nad izvajanjem prevzetih obveznosti; 5. sporazum bi veljal v primeru, če bi ga podpisalo zadostno število držav in 6. sporazum bi moral vsebovati učinkovite sankcije. Carapkin ______________________TRST, sreda 28. julija 1965 NA POZIV SREDINSKE SINDIKALNE ORGANIZACIJE Splošna stavka v Grčiji proti Novasovi vladi Demonstracije v Atenah in Solunu - Razni poskusi kompromisne rešitve krize - V četrtek se sestane parlament ATENE, 27. — Splošna stavka je paralizirala vse dejavnosti v Atenah in po vsej Grčiji. 2e od jutranjih ur so tovornjaki polni vojaštva zasedli strateške točke v Atenah in zlasti pred parlamentom. O obsegu stavke obstojata dve verziji: vladna, po kateri stavka ni uspela, in sindikalna, ki pravi, da je stavka zajela okoli 70 odstotkov vseh delavcev ne samo v Atenah ten. več tudi v drugih grških mestih. V Atenah so bile trgovine sicer odprte, mestni promet pa ustavljen in so samo vojaški kamioni vozili v okoliške predele. Opazovalci pravijo, da so imeli občutek, kot bi se vrnili v vojno razdobje in da tako obsežne stavke še ni bilo v Grčiji, odnosno da je treba poseči nazaj v leto 1936 v čase diktature Metaxasa. Petdeset županov s področja A-ten ter različne znanstvene in kulturne ustanove so stavko podprli in zahtevajo takojšnjo ostavko No-vasove vlade. Vlada je izvedla obsežne ukrepe, da bi stavko zatrla, ali vsaj omilila in je zato mobilizirala u-službence nekaterih služnosti, ki morajo priti na delo pod grožnjo hudih kazni. Tako so mobilizirali uslužbence telefonov, plina, vode in podobno. V Atenah sta bili dve manifestaciji, ki sta jih organizirale sindikalne organizacije. V Solunu se je na poziv generalne konfederacije dela in združenja 115 sindikatov (leva sindikalna organizacija) zbralo na zborovanju več tisoč delavcev. Na vseh zborovanjih so go vorniki zahtevali odstranitev No- vasove vlade in so prebrali telegrame številnih sindikalnih organizacij, ki solidarizirajo z grškimi sindikat' V Atenah se je po zborovanju, ki je bilo ob 9. uri na trgu pred županstvom, množica usmerila v povorki po glavnih ulicah. Demonstranti so vzklikali «referendum«, «fašizem ne bo prodrl«. U-stavili so nekatere avtobuse in razbili nekaj izložb. Pred parlamentom so se slišali klici: ((izdajalci«. Policija je sicer večkrat intervenirala, vendar ni prišlo do izgredov, V Atenah je izredno vroče in doseže temperatura 40 stopinj. Manifestacije so se v Atenah ponovile še zvečer, ko se je več tisoč oseb napotilo proti parlamentu in kraljevi palači. Tudi zvečer ni prišlo do incidentov. Po uradnih poročilih je včeraj v A-tenah policija zaprla sedem demonstrantov. Po uradnih vladnih poročilih je stavka v Pireju zajela okoli 60 odstotkov pristaniških delavcev, v Solunu so stavkali vsi gradbeni delavci in 65 odstotkov delavcev tobačnih podjetij, čeprav njihov sindikat ni proglasil stavke. Stavka v Atenah se je zaključila ob polnoči in je po stavki ministrski predsednik Novas izjavil, da se prebivalstvo stavki ni odzvalo in da «je treba politične spore reše- IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl|||||||||||||||||||||||||||||t|||||||i|||i|||||||||||||||ti||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,l||,,||„|,„|,||,||,|,||,||||||,||,||||||||,||||,|,|||,|,|||||,,|U|(|,|||||||,|||||||||U|||M|||R NA TISKOVNI KONFERENCI V BELI HIŠI Danes bo Johnson govoril o novih ukrepih Posredovalec Armah prispe1 v Hanoj Lippmann: «ZDA - osamljeni policaj človeštva» - 46 ameriških letal je včeraj prvič napadlo severa ovietnamska protiletalska raketna oporišča - Sen. McGee zahteva, da ZDA napadejo z letali tudi Kitajsko WASHINGTON, 27. — Predstavnik Bele hiše je danes povedal, da je predsednik Johnson sklical nocoj nacionalni varnostni svet in voditelje obeh kongresnih strank. Jutri bo imel pred sednik Johnson tiskovno konferenco, Id jo bo prenašala televizija ob 17.30 po našem času. Predstavnik Bele hiše je pove- dal, da bo Johnson na konferenci prebral posebno izjavo in nato odgovarjal na postavljena vprašanja in končno izjavil, da se lahko pričakuje, «da bo predsednik govoril o sklepih, ki jih je sprejel«. Iz Hanoja pa poročajo, da je včeraj prispel v Hanoj Kvesi Armah, visoki komisar Gane v Londonu in posebni odposlanec predsednika Nkrumaha, ki ga je predsednik Severnega Vietnama povabil. Ar-maha je danes sprejel podpred- sednik vlade in minister za zunanje zadeve Ngujem Duy Trimh, s katerim je vodil «prlsrčne razgovore«, kot poroča severnovietnamska tiskovna agencija. Najvažnejši dogodek, kateremu pripisujejo v Pentagonu velik po men, pa je bombni napad skupine ameriških lovskih bombnikov «F-105» na dve 'oporišči za izstrelke v Severnem Vietnamu Akcije se je udeležilo 46 letal, od katerih sta bili dve sestreljeni. Oporišči sta 65 kilometrov severozahodno od Hanoja in ne spadajo v tisto skupino, ki so Jo ugotovili na področju Ha- iiiiiimiitiiiiiiiimiiiitiiiiiiMiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitilitiiiil|||||H|||||i|imi,„||||,|,|||,|l||,l,l,l|,llll||IMII,lllllin,llllllimmlmlmillllllMlllllllllllllltMI|lllull(lt PO H0M0VEM ODSTOPU £ Heath - voditelj konservativcev Drastični gospodarski ukrepi Edvvard Heath je bil v Homovi vladi minister za industrijo, trgovino in razvoj - Minister Callaghan je napovedal predvsem znižanje vojaških izdatkov in skrčenje investicij ter uvoza LONDON, 27. — Okrog 298 od 303 konservativnih poslancev je danes dopoldne izvolilo s 150 glasovi svojega novega voditelja konservativne stranke in s tem voditelja opozicije, potem ko je odstopil bivši vodi- telj in predsednik vlade Home. To je Edvvard Heath, bivši minister za industrijo, trgovino in obnovo v Homovi vladi. Za Re-ginalda Maudlinga, ki je bil dejansko prvi kandidat za Homo-vega naslednika, pa je glasovalo 133 poslancev. Toda Maudling je takoj izjavil, da ne bo ponovno kandidiral, ker so ponovne volitve po njegovem škodljive konservativni stranki ter poudaril: «Upam, da bom lahko pod Hea-thovim vodstvom prispeval k čimprejšnjemu porazu sedanje vlade.« Po pravilniku bi morale biti namreč volitve ponovljene, ker Heath ni prejel predpisane večine za prve volitve to je večino glasov in še 15 odst. glasov razlike med prvim m drugim kandidatom. Novi konservativni voditelj Edvvard Heath je star 49 let. Njegova politična kariera spada med najbolj nagle v zgodovini angleškega parlamenta. Njegov oče je bil po-lir. Prvič je bil izvoljen za poslanca v okrožju Blexley v pokrajini Kent leta 1950. Leta 1951 je postal eden izmed namestnikov načelnika konservativne parlamentarne skupine, leta 1955 pa njen načelnik. Ko je prišlo do hudih kriz v konservativni stranki, je s svojo sposobnostjo za pogajanja in — kot zatrjujejo — s svojim prijateljskim in prisrčnim značajem omogočil, da se je enotnost stranke ohranila tudi po porazu, ki ga je Anglija doživela v Suezu. Ko pa ga je konservativna vlada poslala na pogajanja v Bruselj, da bi dosegel vstop Velika Britanije v skupno evrop- sko tržišče, je postal Heath mednarodna osebnost. Od tedaj je bil tudi zelo zaupna oseba predsednika Mc Millana. Heath ni poročen, študiral je na šoli v Chathamu, v Ransgatu in v Alliol College v Oxfordu, kjer je bil leta 1937 predsednik univerzitetnega združenja konservativcev, čez deset let je postal podpredsednik oxfordskega študentovskega združenja. Med drugo svetovno vojno je bil topničarski častnik in se je udeležil vojne v Zahodni Evropi. V konservativni vladi je postal leta 1949 minister za delo, leta 1960 pa finančni minister za inozemske zadeve. Kot tak je vodil pogajanja v Bruslju. V oktobru leta 1963 je postal minister za industrijo, trgovino in razvoj. To ministrstvo je bilo ustanovljeno tedaj z namenom, da se britansko gospodarstvo modernizira. Ko so laburisti zmagali v lanskem oktobru je postal Heath predstavnik opozicije za finančne in gospodarske zadeve. Finančni minister laburistične vlade Callaghan je danes pred poslansko zbornico izjavil, da se bodo vojaški izdatki znižali prihodnje leto za 100 milijonov šterlingov; posojila se ne bodo dajala več na tri leta, temveč na dve leti in pol; devize za neposredne investicije izven področja šterlinga ne bodo več dovoljene; omenjene bodo olajšave za financiranje izvoza potrošnih predmetov, tako da bo konec leta zmanjšanj primanjkljaj britanske plačilne bilance za polovico v primerjavi * prejšnjim letom, ko je dosegel primanjkljaj pravi rekord in je znašal 745 milijonov šterlingov. Odslej bo vlada jamčila izvozne kredite od 25.000 šterlingov na mesto od 50.000 kot doslej. Brezpogojna kratkoročna posojila bodo omejena. Finančni minister je nato povedal, da bo vlada v kratkem predložila parlamentu zakonski načrt, na podlagi katerega bo za zasebne gradnje potrebno posebno dovoljenje, in sicer le za gradnje v vrednosti nad 100.000 šterlingov. Posebno dovoljenje bo potrebno tudi za industrijske gradnje v jugovzhodnem delu države, in sicer za površine, ki so večje od sto kvadratnih metrov. Tudi gradnja hiš, šol in bolnišnic bo omejena na dosedanje programe. Vsi investicijski javni načrti, ki niso namenjeni industriji, bodo odloženi za šest mesecev. Posojila na hipoteke občinskega imetja za nakup stanovanj bodo omejena na 130 milijonov šterlingov, medtem ko so lani dosegla 180 milijonov. Opazovalci poudarjajo, da gre za najbolj drastične gospodarske ukrepe v zadnjih 15 letih. Toda vse kaže, da so ti ukrepi zelo potrebni, ker je konservativni poslanec An-thony Barber izjavil, da bo opozicija podprla vse tiste ukrepe, ki so za britanski kolektiv dejansko koristni. Toda poudaril je, da vlada v državi nezaupanje, češ da se vlada preveč vtika v gospodarske zadeve in da je današnje poročilo laburističnega finančnega ministra ((norčevanje iz volilnega programa laburistov.« Tudi liberalni voditelj Grimond je dejal, da so ukrepi sicer hudi in nepopularni, vendar pa da so verjetno potrebni. Tudi on je zahteval znižanje vojaških izdatkov. noja. V Pentagonu trdijo, da na ameriška letala niso streljali z izstrelki in da so eno oporišče poškodovali, drugo pa uničili. Podtajnik za obrambo Arthur Sylvester je dejal, da gre za «polpokretne naprave«, ki so bile pred kratkim izdelane. Komentatorji pravijo, da so iz enega teh oporišč streljali 24. t.m na ameriško letalo «F-4 C« z izstrelkom zemlja-zrak. Sylvester pa je izjavil, da gre za sovjetske raketne naprave «Sam-2«. kakršne so tudi na Kubi in ki imajo akcijski radij okrog 45 kilometrov. Za današnji vojaški svet, ki ga je sklical Johnson, pa poudarjajo komentatorji, da zaseda dejansko v Beli hiši že en teden. Vzporedno s tem se v tisku in v krogih ameriškega kongresa nadaljujejo diskusije o Vietnamu. Tako je senator Wayne Morse, ki spada med ((najbolj dosledne kritike Johnsonove politike«, je danes ponovno zahteva! pogajanja, za dosego »častnega miru v okviru mednarodnega prava«. Poudaril .is, da mora ameriško ljudstvo vedeti, da «niti vsa vojaška moč ZDA ne more popraviti napak politike v Aziji«. Demokratični senator Gale McGee pa je zahteval, naj se prouči možnost letalskih napadov proti Kitajski, «da bi se komunisti prisilili na pogajanja«. Rekel je, da se ZDA «ne smejo izogniti nobenemu tveganju vključno napad na Kitajsko«. Znani komentator Walter Lippmann pa polemizira z nekim član-karjern v «New York Herald Tribune«, v katerega piše tudi sam, in trdi, da se ZDA borijo v Vietnamu iz dveh razlogov: 1. da rešijo svojo čast in 2. ker so prepričane, da morajo biti ((osamljeni policaj človeštva«. ((Dopustili smo, da so nas prisilili igrati vlogo sovražnikov siromašnih ln nesrečnih množic držav v razvoju«, piše Pipp-mann Iz Sajgona poročajo, da po vesteh južnovietnamske vlade, gverilci kopljejo predor, skozi katerega bodo napadli ameriško oporišče Danang. Prejšnjo noč ni bilo posebnih operacij proti osvobodilni vojski. Glede včerajšnjih spopadov se je zvedelo, da so se Jih udeležile tudi enote VII. ameriškega brodovja, ki so izstrelile 300 strelov proti položajem osvobodilne vojske. Do streljanja je prišlo včeraj tudi v nekem kraju 15 kilometrov severno od Sajgona. Francija polemična z zaključki zasedanja ministrov EGS BRUSELJ, 27. — Na današnjem zasedanju ministrov Evropske gospodarske skupnosti so ponovno brez Francije razpravljali o nekaterih manj pomembnih vprašanjih odnosov z Nigerijo, Tunisom, Marokom in o pripravah za sestavitev proračna ministrskega sveta EGS. O zaključkih zasedanja ni bilo iz. dano sporočilo, vendar Je iz raznih komentarjev razvidno, da so samo sklenili, da je zasedanje formalno pravno veljavno, nadaljnjo razpravo o perečih vprašanjih pa so prepustili dvostranskim razgovorim med vladami in Francijo. V tej zvezi so pooblastili Fanfanija, da naveže stike kot predsednik ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. Predsednik francoske vlade Pom-pidou pa je zvečer po radiu in televiziji odgovoril na predloge in obtožbe ostalih petih evropskih partnerjev in zavrnil vse kompromisne poskuse. Obdolžil je ostale člane skupnosti, da niso hoteli pravočasno izvajati že sprejete sklepe in obveznosti in da so sprožili številna gospodarska in politična vprašanja, ki so bila povsem nova in ki niso bila časovno primerna. Pompidou je dejal, da -e Francija laHko samo ugotovila krizo skupnosti in da se bo v prihodnjih mesecih videlo, kaj se bo lahko naredilo. Na vsak način pa bodo mogli sprejeti, da bi francosko gospodarstvo urejali od zunaj, ne da bi francoska vlada lahko izvajala svoje odgovornosti. V tej zvezi je dokaj polemično napadel izvršni svet skupnosti, češ da ne more odločati neka komisija, ki nima političnih pooblastil, kakšna bo življenjska raven Francozov, usoda francoskega kmetijstva in industrije. vati v parlamentu«. Novasova vlada se bo — po teh vesteh — predstavila parlamentu v petek in bo zahtevala zaupnico. Oblasti so prepovedale zborovanje, ki Je bilo napovedano za jutri zvečer v Solunu in so dovolile zborovanje samo v zaprtem prostoru. Jutri bo v Atenah zborovanje, ki ga organizira vlada v nekem gledališču, da sl ustvari vsaj videz ljudske podpore. Danes so se sestali nekateri predstavniki poslanske skupine »Zveze centra«, ki so se dokončno dogovorili, da se sestanejo v četrtek dopodne nekaj ur pred pričetkom parlamentarne debate. Va bil niso poslali članom Novasove vlade in so tud; sklenili, da jim bodo zabranili sodelovanje pri debati med poslanci «Zveze centra«. Podpredsednik poslanske zbornice Baklazis je že poslal tristotim poslancem vabilo za sestanek parlamenta. Razpravo bo otvoril predvidoma predsednik vlade Novas, ki bo govoril o programu. Vse kaže, da bo Novas skušal izkoristiti pprimer «Aspida» za blatenje Papandreuja in da računa, da bo na ta način nudil moralno opravičilo nekaterim poslancem, da zadnji trenutek prestopijo iz skupine 151 poslancev, ki so ostali zvesti Papandreuju, v njegovo skupino in da si na tak n»čin in s pomočjo skrajne desnice __ zagotovi potrebno večino. Več dni se tudi vztrajno govori o poskusu kompromisne rešitve, da bi vlado sestavil bivši podpredsednik Stefano Stefanopulos in tudi o sporih med njim in Pa-pandreujem. Te govorice pa je Stefanopulos včeraj ovrgel, ko je odločno izjavil: uSarno s pristankom Papandreuja, voditelja naše stranke, lahko sestavim vlado s ciljem, da rešimo deželo iz te nevarne krize.« Notranji minister Tumbas je še med stavko dejal, da stavka ni u-spela in to tako glede obsega, in ker med stavko ni prišlo do neredov. Predstavnik poslanske skupine stranke EDA (levica) Ilias Iliou pa je na tiskovni konferenci obdolžil Angleže in Amerikan-ce, da so povzročili krizo. Predvsem obdolžuje Amerikance, da hočejo ustvarjati vlade po lastnih potrebah in ki bodo od njih odvisne, da bi v okviru NATO u-redili ciprsko vprašanje. Iliou je tudi dejal, da EDA zahteva ali obnovitev vlade, ki bo imela parlamentarno večino, ali pa razpis novih volitev. Kralj Konstantin je na Krfu skupaj s kraljico in novorojenčkom. Včeraj je zbolel za gastri-tisem kot tudi njegova sestra Sofija. Zdravstveno stanje obeh se je izboljšalo. Vohunski proces v Kairu KAIRO, 27. — Pred vrhovnim so. diščem se je pričel proces proti trem državljanom Zapadne Nemčije, ki so obdolženi vohunstva v korist Izraela. Gre za rejca konj VVolfganga Lotza, njegovo ženo VValdrud in trgovskega predstavnika Franka Klesovva, ki so bdi pred sodiščem že 28. junija in je obramba dosegla, da so proces preložili za mesec. Lotz in žena sta obdolžena, da sta sporočila Izraelu egipčanske vojaške tajnosti in da sta imela eksploziv, ki sta ga uporabljala za atentate na nemške strokovnjake, ki so v službi ZAR. Klesow pa je pošiljal svojemu nem. škemu podjetju razne informacije o vojaškem, političnem in gospodarskem položaju v ZAR Lotz je priznal, da je vohunil, zanikal pa je, da je sodeloval pri bombnih atentatih fn izjavil, da žena ni vedela za njegovo vohunsko delovanje. iiiiilfliiiaii*«i«lilli«iailitllaaa,,aaltllniialllllllllllt||||a|..... Beograjski razgovori Nikezič - Harriman Danes pride v Beograd na uradni obis fr predsednik indijske vlade Bahadur Šastri BEOGRAD, 27. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič je sprejel danes potujočega veleposlanika ZDA Har-rlmana, ki je včeraj prispel s soprogo na prijateljski obisk v Jugoslavijo. Med razgovorom. Ki se ga Je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Beogradu Elbrick, so izmenjali mišljenja o vprašanjih skupnega interesa. Na vabilo Marka Nlkeziča se bo turški zunanji minister Hasan Ehat Išik v nedeljo 1. avgusta na poti iz Bruslja v Kairo zadržal na zasebnem obisku v Beogradu. Na vabilo predsednika SFRJ maršala Tita In zveznega izvršnega sveta bo jutri prispel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik Indijske vlade šastri s soprogo. Poleg Beograda bo obiska, tudi Brione, kjer se Dodo vodili uradni Jugoslovansko-indijski razgovori Iz Novega Delhija poročajo, da je šastri danes z letalom odpotoval v Jugoslavijo. Na letališču je izjavil, da imata Indija in Jugoslavija zelo podobne poglede na mednarodna vprašanja ter da bo v Beogradu obravnaval predvsem vietnamsko vprašanje. za uvajanje novega sistema, ki naj sicer ohrani osrednje planiran e, vendar pa naj pride do večje mere do izraza tržišče, tako da prejmejo podjetja v sorazmerju z ustvarjenimi dobički. Napravili so poskus v nekem podjetju v bližini Varšave, kjer so bili prejemki delavcev odvisni od dobička podjetja in si je povsem uspel. Plenum poljske partije VARŠAVA, 27. — Danes se je pričelo zajedanje plenuma po'iške partije, ki razprav'-n o n iv’h' gospodarskih ukrepih. V bistvu gre Rehabilitacija sovjetskega znanstvenika MOSKVA, 27. — Akademija znanosti je ustanovila novo nagrado za dosežke na področju genetike ki so jo imenovali po Nikolaju’ Vavilovu, ki je umrl 1943 v sta-linskem koncentracijskem taborišču. Znanstvenik se je uprl teo-rijam Lisenka, ki je končno pa- ščOvaV nem'l0st v razdobju Hru- Nove cene dnevnikov v SFRJ BEOGRAD, 27. — V zvezi z novimi gibanji cen na tržišču je poslovno združenje časopisnih podjetij Jugoslavije sklenilo, da se cene dnevnega tiska od L avgusta povečajo od 30 na 40 dinarjev ob np’avn’kih in na 50 dinarjev M ned»ljske številke. Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.5, najnižja 15.2, ob 19. uri 24; zračni tlak 1015.9 stalen, vlaga 49 odst., veter 12 km severozahod' nik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 23.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 21. junija Zmago Sonce vzide ob 4.43 in zatone ob 19.39. Dolžina dneva 14,56. Luna vzide ob 4.07 in zatone ob 20.10 Jutri, ČETRTEK, 29. junija Marta SEJA DEŽELNEGA SVETA Dežela mora biti pristojna za zaščito pravic manjšine V V Govora dr. Siškoviča in odv. Skerka - Odobritev zakona o organih in postopkih deželnega načrtovanja Deželni svet Je včeraj odobril zakon o organih In postopkih deželnega načrtovanja, in sicer z nekaterimi popravki, ker je vlada zavrnila prvotni zakon z zahtevo, da •e spremeni. Ker se je eden izmed vladnih ugovorov tikal člena, ki je govcril o interesih slovenske skupnosti, se je o tem vprašanju razvila zelo obširna razprava, v katero sta posegla predvsem svetovalca škerk in Siškovič, poleg njiju pa so se te kočljive zadeve dotaknili tudi predsednik Berzanti in nekateri drugi svetovalci. Pri tem sta prišli navzkriž dve bistveni stališči: to je stališče dr. Berzantija, po katerem dežela ni pristojna za ukrepanje o manjšinskih pravicah, ter stališče obeh slovenskih svetovalcev, da je člen 3 deželnega statuta ravno za to tu, da z njim dežela zaščiti manjšino, saj bi sicer sploh ne imel nobenega smisla. Na dnevnem redu včerajšnje seje so bila najprej vprašanja svetovalcev. na katera so odgovarjali razni odborniki, o čemer bomo poročali prihodnjič. Zatem je poročevalec Del Gobbo na kratko orisal omenjeni zakon. Temu Je sledila splošna razprava o zakonskem osnutku, ki ga je pristojna komisija na podlagi vladnih priporočil in ugovorov spremenila. Prvi je posegel v razpravo miso-vec Gefter-Wondrich, ki je izrazil zadovoljstvo, da je vlada zavrnila zakonski osnutek, češ da je njegova skupina to že prej napovedala. Pri tem ni misovca nič motilo, da gre za vlado levega centra, ki jo njegova stranka sicer vedno napada No, če kdo omejuje deželno avto nomijo, naleti vedno na odobra vanje misovcev in tudi liberalcev Komunist Pellegrlni je nato go voril o splošnih odnosih med de želo in državo, oziroma vlado, in ugotovil, da smo ponovno pred za konom, ki ga je vlada zavrnila Čeprav gre za vlado levega centra, Je doslej vedno omejevala deželno avtonomijo ter kazala do nje nasprotujoč odnos. Tu ne gre le za to, da se spremeni ena beseda ali druga. To pomeni pravzaprav nazadovanje v državi in oviranje deželnih pravic. Pellegrlni le omenil tudi počasnost pri izdajanlu izvršilnih določb deželnega statuta, kar vse močno hromi delovanje dežele. Liberalec Morpujjo je najavil nasproten glas hlegm/e skupine ter je kritiziral tudf r»vo formulacijo, kar se tiče zaščite interesov Slovencev pri načrtovanju, češ da se hoče dežela s tem izogniti opozorilu vlade, ki ne dopušča, da bi dežela sprejemala zakone o zaščiti manjšin. Pri tem je Morpurgo tudi polemiziral s furlanskimi demokristjani glede preosnove občinskega odbora v Trstu, češ, kaj so Jim plačali tržaški demokristjani, da so jim izrekli solidarnost. Kasneje Je poročevalec Del Gobbo na to pripombo ostro odgovoril, da so demokristjani enotni. Nato je spregovoril svetovalec škerk, ki Je najprej omenil, da ;je vlada zavrnila zakonski osnutek tudi zaradi domnevne ustavne nezakonitosti, češ da ni dežela prlstoj-.na zt določanje norm v zvezi z zaščito etničnih in jezikovnih manjšin. ker je to izključno pridržano državi. Kot smo že včeraj pisali, je motil vlado drugi odstavek 9. člena zakona, ki se glasi: «V primerih. ko se bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo slovenske skupnosti, bo povabljena na sejo posvetovalnega odbora , oseba, ki te strokovniak na specifičnem področju)/ Zato so v pristojni komisiji zamenjali besedi «slovenske skupnost!« z besedami «skunnosti s posebnimi interesi«. Dr. škerk Ja dejal, da je odbor, zlasti pa dr. Berzanti večkrat dokazal dobro voljo, da bi se premostila konservativna stališča birokracije in vlade, da bi se ugodno rešile vsaj nekatere zahteva slovenskega prebivalstva, kar je vzbudilo upanje, med tistimi, ki se potegujejo za pošteno sožitje ljudi obeh narodnosti na tem ozemlju Po škerkovem mnenju ni drugi odstavek člena 8 sploh govoril o kakšni manjšinski zaščiti, poleg tega pa je šlo le za posvetovalni odbor. Zato je člen 3 vladne brzojavke sploh nesmiseln. Zato se ne more pripisati vrnitev zakona razlogom ustavne nezakonitosti, marveč določenim krogom državnega aparata, ki sploh nočejo priznati obstoja Slovencev. Slovensko prebivalstvo ne mara vedno le protestirati, marveč hoče sodelovati v Javnih upravah, toda večina ne sme vedno vsiliti le svoje samovolje. Dr. škerk Je nato omenil mednarodne obveznosti in memorandum, ki se ne izvaja. Dejal je, da Slovenci zahtevajo, da se končno uveljavi. Zatem je omenil tudi člen 3 deželnega statuta, ki priznava Slovencem pravico do enakopravnosti. Najdaljši govor je imel dr. ši-škovič (KPD, ki Je v zvezi z manjšinskimi pravicami omenil tudi možnost ugovora nasproti sklepom ustavnega sodišča. Siškovič je dejal, da kaže vlada vedno zelo veliko «občutljivost», ko gre za to, da se odreka deželi vsaka pristojnost glede zaščite manjšinskih pravic, pri čemer se ne more niti izgovarjati na ustavno sodišče Omenjeni 2. odstavek 9. člena je bil sprejet zaradi posebnih socialnih in gospo-oarskih potreb slovenske skupnosti. Slo je torej za rešitev praktičnega vprašania in ne za zapletene probleme. Zato je še toliko bolj čudno ravnanje vlade, ki se noče odreči obravnavanju teh vprašani, saj jih hoče imeti vedno v svojih rokah kot denar za izmenjavo. Vprašanje manjšin pa mora postati čisto notranje vprašanje, povezano z ostalimi. v okviru pojmov o avtonomiji in demokraciji. To pa Je tudi v popolnem nasprotju s sedanjo prakso, v kateri ima premoč centralizacija Država si lasti pravico. da rešuje vprašania manišln. Toda kaj 'e storila doslel? Lahko bi bili srečni, če bi vlada pripravila za slovensko manišlno okvirni zakon, toda doslej tega ni storila. V resnici obstaja diskriminacijska zakonodaja, saj velja drugačno ravnanje za razne manjšine, kot so francoska, r.emška in slovenska. Prvi dve i'< inujejo «zgodovinski» in jima priznavajo vse pravice, slovenski manjšini pa odrekajo izvajanje tistih norm, ki so bile uzakonjene in ki se tičejo njih pravic. Tudi Slovenci imajo svojo zgodovino in so prispevali k zgodovinskemu razvoju in k demokraciji. Zato morajo imeti enake pravice kot vsi ostali. Na koncu Je dr. Siškovič dejal, da je popravek, ki ga je predlagala komisija k drugemu odstavku člena 9 pravzaprav hinavski in nespoštljiv nasproti vladi, do katere bi morali zavzeti jasno stališče. Zato Je predlagal skupini KPI popravek, ki ponovno uvaja besedi »slovenska skupnost«. Dopoldne je zadnji spregovoril Bettoll (PSIUP), ki je tudi dejal, da je treba zaščititi pravice manjšine, ki živi v deželi. Popoldne pa je prvi spregovoril socialist Moro, ki je polemiziral s komunisti glede Pieraccinija in dejal, da niso odgovorni socialisti, če gre v deželi slabo. Predvsem je treba opozoriti vlado, da mora spoštovati za- kon o deželni avtonomiji. Tudi Ba-clcchi, ki Je spregovoril zadnji, je poudaril, da mora imeti tudi dežela pravico sprejemati zakone v korist Slovencem. Zatem je svetovalec Del Gobbo povzel razpravo in rekel, da je načelno za to, da se zadovolji slovenska manjšina. Tudi predsednik Berzanti je v svojem odgovoru svetovalcem obravnaval vprašanje slovenske manjšine in rekel, da se odbor strinja z vlado, da pritiče samo državi narekovati norme o zaščiti manjšin. Dodal pa je, da omenjeni odstavek ni prav nič okrnil pravic države glede sprejemanja ukrepov za manjšino. Preden se je začela razprava o posameznih členih in popravkih, Je prišla na vrsto resolucija KPI, ki je predlagala, naj bi navezali stike z drugimi deželami, da bi proučili odnose dežele do državnega načrtovanja. Običajna večina je resolucijo zavrnila. Po odobritvi posameznih členov so prišle na vrsto glasovalne izjave, v katerih so svetovalci ponovno nakazali svoja stališča. Sledilo je glasovanje o zakonu, za katerega so se izrekli KD. PSDJ in PRI: proti dr. škerk, PLI in MSI: vzdržali pa KPI in PSI. PO PRE0SN0VI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Potrjena istovetnost stališč liberalcev in misovcev \ Vodstvo KD poudarja veljavnost političnih dogovorov - Zborovanje liberalcev - Pobalinsko razgrajanje pred sedežem KD in stanovanjem občinskega odbornika Dušana Hreščaka Preosnova tržaškega občinskega sveta, v katerega sta bila vključena prejšnji teden socialistična svetovalca Dušan Hreščak in Attllio Mocchi, je še vedno na pozomici političnega dogajanja v našem mestu. Včeraj smo zabeležili tri glavne dogodke: zborovanji PSI v Dolini in Boljuncu, kjer je pokrajinski svetovalec PSI inž. Pečenko razložil javnosti stališče svoje stranke v tem vprašanju, sejo sekcijskih predsednikov KD v palači Diana in končno zborovanje liberalcev na Trgu Sv. Antona. V Dolini in v Boljuncu je inž. Pečenko na kratko orisal potek do. godkov, ki so pripeljali do vklju- ralci in misovci) in komunistov. Botteri je dejal, da se komunisti borijo proti levemu centru, ker se bojijo, da bi ostali politično osamljeni in da bi zgubili svojo politično volilno moč, če bi ne mogli več napadati vse demokratične u-Stanove. Liberalci pa, je dejal tajnik KD, nasprotujejo širokemu socialnemu odprtju, ki ga zagovarja KD, so prešli v odkrito opozicijo ter so se v zadnjih dneh znašli na istih stališčih, ki jih zastopajo neo-fašisti. Sorodnost stališč liberalne in neofašistične desnice je prišla do izraza posebno ob priliki zborovanja liberalcev in poznejše manifestacije pred sedežem KD na Trgu Sv. Ivana. V svojem poročilu je dr. Botteri čitve svetovalca Dušana Hreščaka i«ijal trditve liberalcev, da bi v občinski odbor. Govornik je poudaril pomembnost tega dogodka, ker se je prvič v zgodovini zgodilo, da tržaški Slovenec zasede važno mesto v mestni občinski upravi. Zbranim sekcijskim predsednikom KD je podal poročilo pokrajinski tajnik dr. Botteri, ki je poudaril sočasnost napadov proti KD s strani desničarskih krogov Gibe- iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinniimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii X VČERAJŠNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA i Odv. Jona je izkoristil priložnost za napad proti obe. odborniku Hreščaku Pokrajinski odbor posreduje v Rimu za rešitev vprašanja pristaniške ustanove - Razprava o proračunu se nadaljuje danes Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta se je nadaljevala diskusija o proračunu za leto 1965. Kljub temu, da je bil dooer del seje posvečen izključno temu argumentu, je ostalo od osem prijavljenih govorov še polovica ne prebranih. Zaradi tega je predsednik pokrajinskega odbora dr. Xa-vonih sWemi sklicati- nadaljevslijoi sejo za danes zvečer. Bred pričetkom diskusije e. dr. Savona prebral besedilo vloge, ki jo bo pokrajinski odbor poslal o-srednjim oblastem v Rim, -iaj s.; čimprej reši vprašanje pristaniške ustanove, in sicer z. ozirom na težak položaj, v katerem so danes tržaška Javna skladišča, in z ozirom na dejstvo, da bilanco omenjenih skladišč še vedno obremenjujejo stroški za prevažanje blaga l železnico znotraj pristanišča, ker je Trst edino italijansko pristanišče, ki ni «klasificirano» in v katerem mora skrbeti za kritje prevoznih stroškov uprava Javnih skladišč in ne vodstvo državnih železnic, kakor se to dogaja v vseh drugih italijanskih lukah. Dr. Savona je nato predlagal pokrajinskemu svetu, naj bi pred nadaljevanjem diskusije o proračunu sprejeli še vrsto nujnih predlogov notranjeunravnega značaja, tako o najetju 310 milijonov lir posojila za gradnjo poslopja državnega arhiva, o najetju posojila v višini 15 milijonov lir za notranjo opremo Pokrajinske ustanove za pomoč materam in (letin stvu, predlog o najetju posojila 50 milijonov lir z.a nujna adaptacijska dela v pokrajinski palači na Trgu Oberdan št. 6, v kateri ima danes svoje učilnice Mednarodni center za teoretsko fiziki) ter predlog o delnem povišanju pristojbin, ki jih morajo plačevati bolniki v svetoivanski umobolni-ci. V okviru diskusije o letošnjem pokrajinskem proračunu se je prvi oglasil k besedi predstavnik liberalcev dr. Jona. Govornik je izrabil priložnost za to, da se je popolnoma oddaljil od teme pokrajinske bilance ter spremenil svojo intervencijo v političen govor proti levemu centru v državnem in krajevnem merilu, ter še posebej proti vstopu Slovenca Dušana Hreščaka v občinski odbor Dr. Jona je poudaril, da predstavlja pojav levega centra v državi pravo zlo za celotno gospodarstvo, ter Je obtožil italijansko socialistično stranko, da vodi na Tržaškem »infantilno« politiko. Glede nastopa Hreščaka v okviru pokrajinske uprave kot namestnika prejšnjega prevajalca, je govornik dejal, da Je bilo za njegovo umestitev prekršenih več pravil, tako pravilo o organizaciji primernega natečaja, dalje pravilo o tem, da Je treba najprej poiskati primerno osebo znotraj same pokrajinske u-prave, itd. Govornik je še dodal, da zahteva od prefekture, naj ta izvede potrebno preiskavo, da bi ugotovila, ali ni bilo sprejetje D. Hreščaka v pokrajinsko službo vsiljeno. Na koncu Je poudaril, da pokrajina nima nobene potrebe po nekem prevajalcu za slovenski jezik. češ da tudi v zadnjih sedmih mesecih, od kar naj bi začel izhajati pokrajinski bilten, v slovenščini, n! izšla ena sama številka te publikacije. Izrazil je bojazen, da bo vstop Hreščaka v občinski odbor postal precedens, po katerem utegne jutri tudi pokrajinski svetovalec inž. Pečenko postaviti svojo kandidaturo za vstop v pokrajinski odbor. »Uprava levega centra, je dejal, odpira slovanstvu čedalje bolj na stežaj vrata v Trst in v Italijo«. «To je obmejno področje, ki ga Je treba braniti«. Drugi govornik, ki je spregovoril v zvez1 s proračunom 1965, je bil predstavnik Krščanske demokracije Celli. ki Je med svojim izvajanjem zagovarjal stališče, da Je treba gledati na proračun tržaške pokrajine tudi z gledišča splošne gospodarske stvarnosti v državi in v deželi. Osporaval Je trditvam komunistov in liberalcev, da gre pri pokrajinskem proračunu za golo primerjanje finančnih postavk, na aktivo, pasivo in primanjkljaj. Tudi razna posojila, ki jih namerava pokrajina najeti v letošnji poslovni dobi, predstavljajo le nekakšne naložbe, ki se bodo obrestovale v prihodnjih letih, in niso le osamljene operacije pasivnega značaja Govornik je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da primanjkljaj 640 milijonov lir v letošnjem prora-‘čukm rtikakdf ne predstavlja rezultante lahkomiselnega upravljanja, temveč kaže na razsežnost težav, s katerimi se morajo boriti voditelji pokrajinskih financ. Va/na obvestila Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov OBVESTILO OŠKODOVANCEM PO NEURJU Kmečka zveza in Zveza malih po. sestnikov vabita vse svoje člane, ki so utrpeli škodo zaradi neurja v noči med 4. in 5. Julijem na svojih posestvih, ki spadajo pod tržaško občino, naj se do 7. avgusta zglasijo v uradih v Ul. Geppa 9, priltičje, da prijavijo škodo. Tajništvi poslujeta vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure/ OBVESTILO ŽIVINOREJCEM Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse živinorejce, ki oddajajo mleko družbi SALPAT, da se na podlagi odločitve pokrajinskega odbora za cene, mleko prodaja na drobno po 110 lir liter. Zaradi tega jim bo SALPAT mleko, ki so ga oddali po 16. Juliju, plačevala po 65 lir liter in sicer s prihodnjim petnajstdnevnim izplačilom. PRIDRUŽITE SE MANIFESTACIJI Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov vabita svoje člane, ki so bili oškodovani zaradi neurja in toče, naj se udeležijo povorke prizadetih kmetov vse dežele, ki bo danes ob 9. uri krenila z glavne avtobusne postaje do sedeža dežele, kjer bo delegacija obrazložila deželnim oblastem zahteve in potrebe oškodovanih. Spanec premagal šoferja Okrog 3. ure ponoči, se je na Bazoviški cesti pri gostilni ((Dodič«, pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 52-letni Car lo Rubini iz Ul. sv. Frančiška 41. Rubini se je v smeri proti mestu vozil v svojem avtu »giulietta« TS 33118, ko ga je zaradi preutrujenosti in dolge vožnje premagal spanec. Zatisnil je oči samo za nekaj trenutkov, vendar je to zadostovalo, da je avto brez nadzorstva zavozil na desno stran ceste in silovito treščil v skaio ob cesti. Zaradi trčenja se je Rubini pobil po glavi in ranil po obrazu. Ponesrečenca so prepeljali v bol- I nišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. bilo treba vprašati volivce za mnenje preden se je izvršila preosnova občinskega odbora. Ustrezni sklep — je dejal Botteri — je bil že predviden v sporazumu o levem centru, ki so ga podpisali KD, PSDI, PSI in tudi republikanci. Od dne podpisa te pogodbe se v PSI ni zgodilo nič novega in danes ta stranka lojalno sodeluje s strankami levega centra pri izvajanju programa levega centra. Po objavi tega sporazuma, ki ne vsebuje nobene tajne klavzule, je poudaril dr. Botteri so volivci še dvakrat glasovali (ob priliki deželnih in pokrajinskih volitev) ter so vedno v glavnem potrdili svoje zaupanje KD. Na kraju svojega poročila je dr. Botteri omenil še izjavo, ki jo Je Dušan Hreščak predvčerajšnjim dal tisku Po tajnikovem poročilu se Je razvila živahna debata, ki je pokazala, da obstojajo posebno v struji ((centrismo popolare« določena kolebanja in nasprotovanja. Večina sekcijskih predsednikov pa se je strinjala s sklepi vodstva. Končno naj omenimo še tretji včerajšnji dogodek, se pravi zborovanje, ki so ga sklicali liberalci na Trgu Sv. Antona. Odv. Morpurgu se je posrečilo, da je zbral tam kakih tisoč svojih pristašev, čeprav je trdil, da stojijo za njim vsi tržaški Italijani. Te svoje trditve pa je potem spodbijal z lastnimi besedami. Napadel je po vrsti vse stranke od KD do komunistov. Njegov glavni napad je veljal seveda KD, ker -upa, da bo pri prihodnjih volitvah odgrizel demokristjanom lep košček njihovega volilnega telesa. Prizanesel pa ni niti socialdemokratom (tudi tistim, ki kažejo na določeno kolebanje) in republikancem. Ko je tako «opral» vse svoje politične nasprotnike, je postalo očitno, da se je znašel v druščini neofašistov ter da je od njegove ((velike večine Italijanovi) ostalo bore malo zagrizenih šovinistov in fašistov. Na zelo klavrn način je Morpurgo pojasnil tudi stališče svoje stranke do Slovencev. Na eni strani je trdil, da noče uganjati neke protislovenske politike, ker med drugim Slovence ščiti londonski sporazum, spričo katerega se ne more preganjati nekoga zaradi njegovega političnega delovanja in prepričanja. Kljub temu pa si on prilašča pravico, da bi odločal o političnih pravicah, ki pritičejo državljanom. V stvarnem primeru odreka pravico Slovencem, da bi bili zastopani v upravnih organih. Takih podobnih cvetk iz Morpur-govega govora bi lahko še naštevali in naštevali. Vendar to ni potrebno, ker je vse težilo le k razpihovanju narodnostne mržnje proti Slovencem. Smisel liberalne manifestacije je prišel do popolnega izraza, ko so mladi prenapeteži uprizorili manifestacijo pred sedežem KD. Tu je bilo ponovno slišati že znana gesla kot «fora i sciavi«, «a morte i sciavi« in podobno. Niso izostale seveda običajne žalitve predsednika SFRJ Tita. Nekoliko pozneje je peščica pobalinov razgrajala pred stanovanjem Dušana Hreščaka v Ul. Brunner. Danes zvečer priredi federacija PSI zborovanji v Lonjerju in v Bazovici ob 20., oziroma 20,30. Ob 20,30 pa bo v Ricmanjih govoril senator Vidali. Danes važen sestanek odbora Konzorcija Danes ob 17. uri bo na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu v Ul. Filz: 8, važna seja glavnega odbora Konzorcija za zaščito razlaščenih in oškodovanih zaradi naftovoda. Vabljeni so, da se seje gotovo udeležijo vsi krajevni odborniki. Jutri stavka gradbenih delavcev Jutri bo po vsej državi in tudi v Trstu 2-1-urna stavka delavcev gradbene in sorodnih strok. Delavci zahtevajo predvsem ukrepe za poživitev' gradbene dejavnosti. Ob 9.30 se bodo delavci sestali na motni skupščini v Ul. Duca D’Ao-sta 12. Prijeli so tatiča Agenti s komisariata v Barkov-ljah so te dni prijavili sodišču zaradi tatvine 24-letnega francoskega državljana Andrea Agosti-nisa brez stalnega bivališča. Ago-stinis, ki je začasno gost Mladinskega centra v Miramarskem drevoredu, je prejšnji četrtek zvečer ukradel denar iz listnice 20-letnemu angleškemu študentu Charlesu Parryju iz Bovvmontha, ki se je na obali pred mladinskim hotelom slekel in skočil v vodo. Parry je v listnici hranil blok čekov, 1000 lir in 900 dinarjev. Parry se je kmalu nato zavedel tatvine ter jo prijavil. Agenti so uvedli preiskavo in najprej zaslišali goste v mladinskem hotelu. Tako je prišlo na dan, da je tatič francoski potepuh. Agostinisa so agenti prijeli in ga prijavili. POKOČILO POK KAJI NSKL TURISTIČNE USTANOVE Odv. Terpin predlagal v Rimu naj bi odprli igralnico v Sesljanu Predsednik ustanove se je zavzel tudi za vzpostavitev nove pomorske proge Mali Lošinj-Ancona in za ureditev turističnega naselja pri Lazaretu Včeraj se je sestal upravni svst Pokrajinske ustanove za turizem, kateremu je predsedoval odv. Aldo Terpin, ki je poročal o razgovorih, ki Jih Je imel te dni v Rimu z ministrom za turizem in prireditve Corono. Dr. Terpin je ministru predlagal, naj bi v Sesljanu odprli Igralnico, ki naj bi privlačevala turiste in zadrževala tiste potencialne obiskovalce, ki danes obiskujejo že obstoječe bližnje igralnice na Bledu, v Opatiji, Umagu in Portorožu. Odv. Terpin se je zavzel za vzpostavitev nove redne pomorske zveze med Malim Lošinjem in Ancono. za katero se ne zanimajo samo italijanski in jugoslovanski tu- itMiiiiiiiiiiiiiiiMatiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiuMKiMfiiiiiimimiiiiinimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiii DHUGI DAN 6, JUGOSLOVANSKEGA FOLKLORNEGA FESTIVALA Amaterske skupine so včeraj nastopile ter osvojile občinstvo v Ankaranu in Izoli Danes zaključni nastop amaterskih skupin v Portorožu Drugi dan 6. Jugoslovanskega folklornega festivala se je nadaljeval sinoči v Ankaranu in v Izoli z nastopom folklornih amaterskih skupin. V Ankaranu se je zbralo nad tisoč gledalcev po večini domačih in tujih turistov, ki so toplo pozdravili folklorpl skupini «Oro» iz Niša in «Vinko Jedjut« iz Zagreba. V prvi točki so člani «Ora» prikazali stare meščajiske plese iz Niša, za katere Je značilen počasen ritem. Večino teh plesov so Izvedli ob petju pesmi. Zatem se je ansambel «Oro» piedstavil s ciganskimi plesi, v katerih je bilo čutiti močan orientalski vpliv. Plesalci «Ora« so nastopili nato s šumadijskimi plesi. To so bila temperamentna vabila na ples In snubljenja, izvedena kljub težkim figuram lahkotno in sproščeno. Po vmesni točki, ko je duet Topoiče.vič-Stojanovič zapel dve pesmi iz Nišave, se je spet predstavil ansambel «Oro» s plesi iz Po-nišavlja. To Je bila zadnja in vsekakor najbolj temperamentna točka tega ansambla, ki je žela burno odobravanje. Po odmoru je nastopil ansambel železničarskega kulturno - umetniškega društva «Vinko Jedjut« Iz Zagreba. V prvi točki so se plesalci tega ansambla predstavili s plest iz okolice Zagreba. To so bili karakteristični plesi severnih pod- ročij Hrvatske. Plešejo jih večinoma v parih in ob spremljavi tam-buraškega orkestra. V naslednji točki so se Zagrebčani predstavili s plesi z otoka Mlijeta. Vsekakor je bil to zanimiv nastop, saj se plesi odlikujejo po eleganci, spremlja pa jih inštrument (dijerlca«. Gledalci so toplo pozdravili tudi naslednjo točko ansambla «Vinko Jedjut«, in sicer plese iz okolice Gradeča. Za te plese Je značilno močno tresenje telesa. Najzaniml-vejšl ples nosi naslov «vražja ne-volja« In Je tehnično izredno zahteven. Ansambel je nato zaplesal Bu-r.jevačke plese, vsekakor najbolj a-traktivno točko večera. Pri teh plesih mladeniči rajajo v kolu ln medsebojno tekmujejo, kdo bo lepše izvedel zahtevne plesne figure. O-membe vreden je tudi zvočni efekt plesa, saj imajo plesalci pritrjene na nogah «zvečke», da Je vsak njihov udarec močno poudarjen. V zadnji točki se je ansambel predstavil s plesom Iz Posavine. Pri teh plesih fantje tekmujejo kdo bo višje skočil. Legenda pravi, da je ta ples nastal na pobudo lahkovernega kmeta, ki Je bil prepričan, da bosta lan in konoplja po gnali visoko le, če bo čim višje skakal pri plesu. Tudi v Izoli Je bilo veliko zanimanje za nastop amaterskih folklornih skupin in se Je tudi tam zbralo nad tisoč gledalcev. Najprej se je predstavil občinstvu folklorni ansambel «Budo Tomovič« iz Titograda. Zaplesal je nekaj značilnih črnogorskih plesov. Kot zanimivost naj omenimo, da te plese izvajajo brez spremljave glasbe in le sem pa tja s petjem. Ansambel «Budo Tomovič« je zatem izvedel kotorske plese, ki Jih odlikujeta lahkota in elegantnost v gibih, zatem pa so Izvedli še plese iz črnogorskega primorja iz Spiča. Po odmoru se je predstavil izolskemu občinstvu makedonski ansambel «Mirče Acov» iz Skopja. Nastopil je najprej s plesi iz zahodne Madekonije, nato pa s plesi s Povardarja. že s prvo točko so mladi Makedonci ogreli občinstvo, saj so bili plesi izredno raznoliki. Navdušenje občinstva se je stopnjevalo v moškem borbenem plesu »čiste čamče« zlasti pa še ob zadnji točki ko so nastopili s spletom pesmi in plesom iz vzhodne Makedonije. Plese so izvedli izredno temperamentno z mnogimi težkimi figurami in mirno lahko rečemo, da plesalci ansambla «Mirčo Acov» prav malo ali celo nič ne zaostajajo za poklicnimi folklornimi skupinami Danes zvečer bo v Portorožu zaključni nastop amaterskih folklornih skupin iz vseh jugoslovanskih republik, v naslednjih dneh pa no-do na sporedu nastopi poklicnih folklornih »kupln, rističnl krogi, temveč tudi dober del specializiranega tiska v Zahodni Nemčiji in v Avstriji. Po mnenju vodstva tržaške pokrajinske turistične ustanove bi bilo potrebno, da bi država dala na razpolago turizmu lazaret, ki se nahaja med Miljami in italijansko-jugoslovan-sko mejo v dolini Sv. Jerneja. Tu nameravajo urediti novo turistično naselje. Minister Corona Je v odgovoru na izvajanja odv. Terpina zagotovil svoje zanimanje za njihovo u-godno rešitev, glede finančnih potreb pokrajinske turistične ustanove pa je obljubil, da ji bo država podelila v smislu zakona št. 702, z dne 4 avgusta 1955 dve posojili v skupni višini 3.500.000 lir. Odv. Terpin je sporočil upravnemu svetu ustanove, da namerava italijanska filiala družbe Wagons Lits-Cook ponovno odpreti svojo poslovalnico v našem mestu, kakor hitro bo s turističnimi organizacijami v deželi dosežen sporazum o triletni propagandni aktivnosti v korist turističnih postojank v deželi Furlaniji — Julijski krajini. Predsednik je dalje povedal, da so številni turistični operaterji na našem področju pristali na sodelovanje z milansko revijo «Quattrosol-di», katere zamisel gre za tem. da bi novoporočencem, ki bodo izbrali za cilj svojega poročnega potovanja naše mesto, od 20. oktobra 1965 do 31. marca 1966 dali brezplačno na razpolago do dva sedeža v tržaških gledališčih. Odv. Terpin je še dodal, da je te dni posredoval pri sindikalnih organizacijah. v katerih so včlanjeni pripadniki turističnih organizacij, da ne bi prav v tem trenutku, ko je turistična sezona na višku, prišlo do napovedanih stavk in sindikalnih gibanj. Upravni svet turistične ustanove je na koncu sklenil, odkupit! prostore, v katerih ima zdaj pokralln-ska turistična ustanova svoj sedež. V predoru omet padel na potnika v avtu žrtvi nenavadne nesreče sta postila včeraj zjutraj 36-letni Giuseppe Padovsn iz Ariaga pri Benetkah ter 23-letni Attilio Brazza-iotto iz Trevisa. Padovan in Braz-zalotto sta se peljala na zadnjem sedežu fiata 500 TV 47746, ki ga .le po Ul. Salata proti predoru vozil 29-letni Giuseppe Cozzolino iz Ul. Madonna del Mare 2. Ker je bilo vroče, so potniki v avtu od-prlj platneno streho, komaj pa ]e Cozzolino zavozil v predor, se ,1p pripetila nesreča. S stropa predora se je tedai odkrušil velik kos ometa in nn avtomobil. Omet je padel Bražzalottu in Pa-4»vaiiu na glavo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Poletna sezona 1965 IZREDNI NASTOP NAŠIH ROJAKOV IZ AMERIKE NA EVROPSKI TURNEJI Tamburica (THE PITTSBURGH JUNIOR TAMBURITZANS) Folklorni plesi in narodne pesmi Dirigent: JOHN I. GREGURICH Kodirigent in koreograf: VIOLET J. RUPARCICH V SOBOTO, 31. JULIJA 1965 OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU (V dvorani bo delovala klimatska naprava za ohlajevanje) Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ulica Sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. KINO PttOSEK-KONTOVEU predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 19,30 uri barvni dramatični film: CA VALCA VA0UER0 Igrajo: ROBERT TAYLOR — AVA GARDNER — ANTHONY QUINN Priporočamo obisk «Krvave svatbe» Zaradi pomanjkanja prostora moremo le malokaj povedati o včerajšnji predstavi nKrvave svatben, s katero je nastopilo Stalno gledališče iz Firenc. Toda karkoli bi bolj na dolgo povedali, bi bilo le zelo pohvalno za celotno predstavo, za režiserja, za nastopajoče. Danes se omejimo na to, da toplo priporočimo ogled predstave, ki se bo ponovila danes zvečer, kaj več p a bomo napisali v eni prihodnjih številk. 7. AVGUSTA Rita Pavone v Portorožu Za glasbeno prireditev v Portorožu, na kateri bo nastopila Rita Pavone z drugimi italijanskimi in slovenskimi pevci ter ob spremljavi orkestra «La Palmas* iz beneškega Lida, vlada v Trstu veliko zanimanje. Predstava bo v soboto, 7. avgusta z začetkom ob 21. uri, in sicer na prostem (v bližini hotela «Palace»). Vstopnice prodaja v Trstu potovalni urad «Aurora» v Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243, in sicer v predprodaji. Cene vstopnicam so 1300, 1250 in 1C00 lir za sedeže ter 5C0 lir za stojišča. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra. D \ srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu, Ul. Montorst-no 8 opozarja, da se je pričelo ln bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi in tretji razred. Šolski skrbnik sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok o organizacij' in delovanju ljudskih šol (scuola popolare) za šolsko leto 1965-1966. Rok za prijave učtteljev zapade 31. julija. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzornikih In didaktičnih ravnateljih. Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. t.m. dalje od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu slovenske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul. Frausin 14 dokončne prednostne lestvice za poverjena In nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim Jezikom tržaškega ozemlja, za šolsko leto 1965-66. Državna srednja šola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14, vpisuje v 2. in 3 razred do 25. septembra Šolski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za su-plentska mesta na osnovnih šolah oa Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965-1966. Interesenti si lestvice lahko o-gledajo na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvih in pri didaktičnih ravnateljstvih. Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 22 avgusta, izlet na Jezersko in Predvor z ogledom Jezera Cemjava in gradov Hrib in Turn. Vpisovanje na sedežu društva, Via dl Servola 124-1. vsak dan, razen v soboto ln nedeljo, od 20,30 do 22. ure. * • « SPDT priredi na Veliki šmaren (13. *.) t.l Izlet v Lepeno skozi Bovec na dom Klementa Juga ob priliki zbora vseh planinskih društev Primorske. Planinci se bodo na željo lahko povzpeli do znamenitega Krnskega jezera. Zaradi dogovora z avtobusnim podjetjem (za Vel. šmaren je namreč Izredno povpraševanje po avtobusih) se mora vpisovanje zaključiti že 4. avgusta Zato prosimo, da pohitite z vpisovanjem v Ul. Geppa 9. LADJE V PRISTANIŠČU Pbidlas (Niz.), Oruda, Orebič (Ju-gosl.), Enri, San Glorgio, Ornella 1., Iris, A. Lauro (It.). Gondar (Et.), Uljanlk (Jug.), A. Usodimare, Mar-co Polo (It.), Hopa (Turčija), City C. of Gloucester (Vel. Brit.), Wen-dy, Gavilan (Panama), Calipso (Grčija). Agostlno, Saturnia, Vulcania (It.), Georglos (Grčija), Saipa II, Sardatlantico II, Bulmar, Bernlna, L. Lauro (It.), Somani, Axum, Erl-trea (Et.), Naprljed, Bovec, Zelen-gora (Jug.), Holendrecht (Niz,), E. Ligurla (It.), Ypapantl (Panama), S\en Salen (Sv.), Lunaria (It.). Grad Sv. Justa. Danes ponovitev «Krvave zaroke« (Garcia Lorca) — Teatro stabile iz Firenc. Jutri, v petek in soboto nastop folklorne skupine iz Poljske Slask. 120 nastopajočih. Predprodaja vstopnic v pasaži Protti, Danes v Miramaru: predstava »Luči In zvoki« ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.15 v italijanščini »Massl-miliano e Carlotta«. Nazlonale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 «11 mostro e le ver-gini« Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Elena di Troia« Tech- ■ Oicolor. . i n' Penice Zaprto zaradi počitnic. Grattaclelo 16.00 «L’ombra trči ric-catto« Technicolor. Edmond 0’Brien Vera Milles. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Bravados» Colorsco-pe. Gregory Pečk, Joan Collins. Fllodrammatico 61.30 «1000 dollart per un winchester» Colorscope. Da-ve Robertson, Mata Hyeer. Aurora 16.30 «Esperimento IS 11 mon-do si frantuma«. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Capitol Zaprto zaradi počitnic. lmpero Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto 17.00 «Due minuti per decidere« Eddie Costantine. Moderno Danes počitek. Astra Zaprto zaradi počitnic. Astoria 17.00 «Notti calde d’Oriente» Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.30 #Capitan Cina« Technicolor. Ideale Počitek. LETNI KINO Skedenj 20,30 «11 gran lupo chiama« Technicolor. Cary Grant, Leslie Caron. Paradiso 20.30 «Insieme a Parigi« Technicolor. A. Hepburn, W. Hol-den. Se ponovi prvi del. Satellite 20.30 «La tela del ragno« Technicolor. G Johns, R. Hovvard. Se ponovi prvi del. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (26. 7 — I. *.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Rossetti, Ul. Combi 19; Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ulica Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai due Mori, Trg Uniti 4; Papo, Ul Felluga 46 (Sv. Alojz). Od 13. do 16. ure Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Rossetti, Ul. Combi 19; Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ulica Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Al due Mori, Trg Unita 4; Papo Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz) Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Narda Malalana z Opčin daruje družiina M. Kapun 1000 lir za Dijaško Matico. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je. po kratki bolezni za vedno zapustila naša draga Emilija Fonda Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, dne 28. t. m., ob 15.30 uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani, Žalujoči: brata Viktor in Karel, sestri Marija in 1’jerina z družinami ter ostali sorodniki Gročana, Trst, 28. julija 19fl5 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. julija 1965 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 58-letni Giuseppe Du-gulin, 70-letni Rodolfo Artico, 81-let-na Giusepina Krismancic vd. Fain, 57-letna Emilia Fonda, 51-letna Anna Maria D’Ambrosi, 50-letnl Ervino Castellani, 85-letna Maria Malossi vd. Benussi, 93-letna Annie Wood vd. Lloyd. PRIMORSKI DNEVNIK PRILJUBLJENOST JIM BO PRIPOMOGLA DO USPEHA ? KENNEDYJEVI RESNO PRIPRAVLJAJO ZA 1972 NASKOK NA BELO HIŠO Robert ali Edward bosta imela za seboj mlado ameriško generacijo V Coney Islandu je poseben prostor, kjer so na razpolago radovednim ljudem številni voščeni kipi najbolj slavnih mož zadnje dobe. Ta vrsta že pokojnih velmož se začenja pri Winstonu Churchillu in se zaključi s temnopoltim Natom Kingom Colejem. Ljudje si ogledujejo kipe in gredo mimo, a ko pridejo do nekega mesta se ustavijo: pred njimi sta kipa Johna in Jacqueline Kennedy, ki si dajeta roki in se smejeta nekdanji sreči. Vdova predsednika ZDA, ki je bil ubit v Dallasu, prejema tedensko še vedno najmanj 2000 pisem. Marsikatero je naslovljeno enostavno na Jackie, New York. V njeni hiši so tri tajnice: ena se bavi z osebno korespondenco, druga skrbi za družabne zadeve, tretja pa za stik s tiskom. Slednja ima najmanj dela, ker mora vedno odgovoriti ne. Vdova predsednika namreč že ni nikoli dala intervjujev. Jacqueline še vedno smatrajo za prvo žensko v Ameriki in njena slika vedno najde prostor na naslovnih straneh v revijah. Sedanje je zelo ugodno obdobje tudi za svakinje. Časopisi so na dolgo pisali o Ethel, ženi Roberta ali bolje Boba, materi devetih o-trok, ki je spremljala mpža na nevarnih tekmah s kanujem po brzicah Utaha. Precej dolgo so se razpisali tudi o sprejemu ob priliki njune 15. obletnice poroke. Sofistična revija Vogue pa je posvetila nič manj kot 8 strani mladi, drobni in plavolasi soprogi Teda: Joan so slikali med vejami vrtnega gozdička, v kratkem krilcu kot ga nosijo teniške igralke, v pisarni senatorja Massachusettsa, ko v noeklasični večerni obleki pričakuje goste. Kennedyjevi so v napadu. Prejšnji teden so televizijske postaje 7. kanala oddajale eno uro c Jaokovem življenju. Pod na-»lovom ((Bostonski mladenič« so prikazovali s televizijskega e-krana vrsto družinskih slik in tudi filme, ki so jih snemali na posestvu Hyannis Porta: izleti s čolnom, sprehodi v gozdičkih, prvi koraki in prve igre Caro-line in «John-Johwa» v bazenu in z malim ponijem. Seveda, politično obeležje ni smelo manjkati: kriza s Kubo in sestanki s Hru-ščovom, intelektualci in umetniški, Jjji so bili povabljeni v Belo hišo, o zakonih proti raxižwru,‘ revščini itd. Life in Look istočasno objavljata spomine zgodovinarja Schle-singerja in Theodora C. Sorensena, ki sta bila vedno ob strani Johna Fitzgeralda Kennedyja. Predsednik Kennedy in tudi novi predsednik Johnson izpadeta v drugačni luči in prvič se pojavljajo znaki nasprotstva med človekom iz Terasa in irskim »elanom«. Iz teh spominov zvemo, da je Kemnedy imenoval svojega naslednika »riverboat gambler« to se pravi, da ga je primerjal z mrzlimi, a zvitimi igralci, ki so se posvetili temu nevarnemu poklicu na parnikih Mississipija. Izvemo tudi, da Kennedy ni ponudil s prevelikim veseljem pod-predsedstvo Johnsonu in je celo upal, da Lyndon mesta ne bo sprejel. Slednji ni hotel zamuditi prilike in svojega mesta ni hotel zamenjati niti z vodilnim mestom v stranki. V knjigi Theodora Whiteja najdemo nov dokaz, da je sovražno razpoloženje, Johnsona do Roberta Kennedyja starega datuma. Johnson je težko prenašal brezbrižnost, s katero ga je sprejemal Bob, in ga je že tedaj smatral za najhujšega tekmeca. Tega se je spomnil lani, ko si je izbral za podpredsednika Huberta H. Humphreja. Brez dvoma Johnson čuti tudi sedaj za svojim hrbtom moč Kennedyjev. V svoji pisarni v Beli hiši mu Johnova senca stalno sledi in na lastni koži občuti aktivno prisotnost' dveh zelo podjetnih bratov. Ima jih stalno pred seboj v senatu, kjer predstavljata dve zelo važni državi Massachusetts in Nevv York; dobro ve tudi, da ju mlada generacija smatra za naslednika tistih idealov, ki so tisoč dni o-svetljevali ameriško življenje, ve tudi, da inteligenca ni na njegovi strani in prav gotovo tudi ve, da sta 38-letni Robert in 32-letni Edward mlada politika,' na katera marsikdo računa. Posebno za 1872. leto. Neki znani columnist je omenil, da sta bila v Beli hiši že dva Roosevelta, priletni parlamentarec pa je dodal, da je Robertovo delo v senatu še boljše kot Johnovo. Neki politični novinar je pripomnil, da je Ted Po letalski nesreči pridobil na možatosti in je mnenja, da ima Več možnosti kot Bob. Na sploš-torej prevladuje mnenje, da so Kennedyjevi pripravljeni še e«krat spraviti enega od svojih v «sobo z gumbi«. Oba Kennedyja sta zelo aktivna. Edvvard je morda nekoliko sramežljiv, vendar je prisrčen. Robert je zelo pazljiv in hiter, je zelo spreten in je stalno na potovanju po državi. Odgovarja vsem in prisili sodelavce kakor samega sebe na zelo trdo delo. , Robert Francis Kennedy ima v svoji pisarni v senatu polno risb svojih otrok pa tudi spomine na umrle brate. Na eni sliki opazimo Josepha v letalski obleki (ta ie padel med vojno), na drugi pa vidimo torpedni čoln, katerega je poveljeval pokojni John. Na polici opazimo tudi majhen kipec Lincolna, ki je prav tako padel kot žrtev nestrpnosti, Z Robertom se je težko pogovarjati. Z »no comment« prepreči mnogo vprašanj. Iz njegovih ust pa izvemo, da je bil nasproten intervenciji v San Domingu predvsem, ker niso pravočasno obvestili o tem zaveznike in prijatelje A-merike .Za Vietnam meni, da bi bila boljša nevojaška rešitev. Noče pa nikakor spregovoriti, ko pogovor nanese, o primerjavi med bratom in Johnsonom. Ko je v zadregi se mrzlično popravlja šop rdečih las, ki mu sili na čelo, in molči. Položaj Kennedy-jev je jasen, vendar tega ni nihče javno potrdil: Bob in Edward sta se postavila na levo od Bele hiše. Njuno zadržanje ugu J a predvsem tistim mladim, ki bodo čez 7 let prvič volili. 1972. leta bo imela Amerika 35 odst. volivcev med 21. in 35. letom. Robert trdi, da praktično ni nobene razlike med Kennedyjevo ideologijo «novih meja« in Johnsonovim programom o «veliki družbi«. Misleč na brata trdi samo, da po njem niso odkrili ničesar. Na vprašanje zakaj spoštuje in občuduje osebo bivšega predsednika, je Bob hiter z odgovorom ((On je vzbudil zanimanje V svetu. S svojimi energijami, s svojim naporom, morda tudi s svojimi napakami, je pripravil ljudi, da se čutijo mlajše«. Kakšna mora biti politična o-seba? Po Robertovem mnenju mora skrbeti predvsem za bodočnost države, mora biti neoporečna, prežeta mora biti z idealizmom, razumeti mora probleme države in tudi drugih in biti mora energična. To besedo večkrat ponavlja, kar pomeni, da njemu energije ne manjka. In kakšni so razlogi, za katere se izplača boriti? Proti uporabi atomskega orožja, proti nepismenosti in proti lakoti. Ta problem se bo še bolj zaostril, ker bodo bogate države postale še bolj bogate, medtem ko se ■ bo položaj revnih še poslabšal. In to je nedopustno. Borba se torej nadaljuje. V bližnjih sobah je polno mladih podjetnih ljudi, ki vam dajo slutiti, da ste v kakem glavnem štabu. Vse jg. o^gapjzipapo; go- vori, razdeljevanje slik, sestanki. Na razpolago so celo humoristi, da poiščejo Robertu, ki je včasih preveč suhoparen v govorih, kakšne zabavne odstavke. 1972. leta bo imel Bob 46 let, torej primerno starost za odgovorne naloge. Na te se tudi pripravlja. Ce pa Robert ne bo ugajal Američanom, bo pripravljen Edvvard, ki bo imel 40 let. Ti Kennedyjevi se znajo boriti in začeti znova. Naučili so se od Johna. Jacqueline je nekoč rekla, da je videla svojega moža samo dvakrat jokati. Trikrat, je pripomnil Robert, in sicer, ko mu je umrl sin Patrick, ki je sedaj pokopan poleg njega na arling-tonskem gričku. Toda tedaj Jacqueline ga ni videla. V soboto «TAMBURICA» v Trstu Župan mesta Pittsburgha podpisuje odlok, da se prvi teden meseca junija 1965 proglasi v mestu za teden «Tamburice» .""■'‘"■""'"'■'“'»'"""""O...""»'M.mm..mm.................. NA NOVI PROGI ZADAR - ANCONA - ZADAR Udobna moderna Liburnija za turiste in avtomobile Služila bo tudi v trgovske namene in za križarjenja V prisotnosti številnih gostov, predstavnikov jugoslovanskih turističnih organizacij, predstavnikov oblasti Reke, Splita in Zadra, novinarjev tiska, radia in televizije je bila pred dnevi v Zadru slovesno odprta nova dnevna trajektna turistična proga Zadar - Ancona, ki jo bo vse do 26. septembra vzdrževal novi moderni car-ferry reške «Ja-drolinije«, m/b »LIBURNIJA« Po običajni coctail-party je Liburnija z okrog 60 gosti in novinarji na krovu odplula na svojo prvo plovbo proti Anconi na italijanski strani srednjega Jadrana. Na krovu je bilo tudi o-krog 60 predstavnikov mesta Ancone in italijanskih turističnih družb. Zanje so priredili prijeten izlet k slikovitim slapovom Krke pxi (Šibeniku. V svojo matično pristanišče in sedež Jadrolinije na Reko je Liburnija priplula prvič prejšnjo sredo popoldne. Po pomorskem običaju so jo pozdravile sirene številnih ladij. To je na obalo privabilo veliko število meščanov in turistov, ki so si z zanimanjem ogledovali za mnoge nov tip ladje ter manever njenega pristajanja. Kljub temu da je bilo potniško pristanišče ob tem času polno ladij in da ni imelo veliko svobodnega mane-verskega prostora, je pristajanje potekalo naglo in gladko brez slehernih težav. To je padlo tem bolj v oči vsem onim ki so slišali (ali brali) pretirano dramatizirane vesti o spodrsljaju, ki se je «Lihurniji» pripetil v nedeljo zjutraj v tržaškem pristanišču, na kraju brezhibne krožne vožnje od Rotterdama, kjer je' bil ta: moderni car-fer-ry zgrajen, preko Doverja in u. 'i tx chyju so se zbrale reprezentance Italije, Sovjetske zveze. Češkoslovaške in Madžarske, ki bodo od 29. julija do 3. avgusta tekmovale med seboj za osvojitev trofeje «De Ga-lea». Tekmovanje je rezervirano za igralce pod 20. letom starosti in postaja vsako leto bolj popularno. Italija je trofejo osvojila v letih 1950 (prva izvedba), 1952, 1954 in 1955. mmn . Italijanska plavalka Daniela Be-neck je včeraj v Rimu izboljšala evropski rekord na progi 200 m prosto s časom 2’18”. Prejšnji rekord 2’18”2 je pripadal Holandki Lasetrie, ki ga je postavila že leta 1961. Prejšnji italijanski rekord 2’18"8 je bil tudi last Beneckove, postavila pa ga je točno leto dni prej. ---------- V Fort Lauderdale (ZDA) je John Nelson izenačil na progi 220 jardov prosto svetovni rekord Avstralca Windleja s časom 2’1"1. O-meniti pa je treba rezultat 1’59”9 katerega je pred kratkim dosegel vzhodni Nemec Frank Wiegand, ki pa še uradno ni bil priznan. atletika Peter Sneli, novozelandski atlet, ki je v Tokiu osvojil zlati kolajni v tekih na 800 in 1500 m je v Aucklandu uradno izjavil, da ne bo več nastopal. Sneli se je ravnokar vrnil iz dolge turneje po Evropi, kjer Je doživel celo vrsto pekočih porazov. Sneli je razložil, da je bil vzrok neuspehov v pomanjkanju treninga, saj po olimpijskih naporih skoraj ni imel možnosti za sistematično vadbo. Vzpon fenomenalnega novozelandskega tekača je začel na olimpiadi v Rimu, kjer je osvojil prvo mesto na 800 m. Po rimski zmagi Je Sneli postavil svetovne rekorde v tekih na 880 Jardov, 800 m in na eni milji. Na krajših progah sta svetovna rekorda še trdno v njegovih rokah, znamko na' rhiliji pa mu je prav pred kratkim odvzel Francoz Jazy. Sneli je tudi izjavil, da bo sedaj ponovno igral tenis, kjer je žel pred začetkom atletske kariere lepe u-spehe. VESLANJI Italijanska veslaška zveza Je izbrala v državno mladinsKo reprezentanco tržaški posadki Circolo Marina Mercantile (double scoull) in Gasilci (dvojka z krmarjem). Mladi veslači iz Trsta bodo nastopili skupno z posadkami drugih panog na peteroboju reprezentanc Belgije, Francije, Nemčije, Švice in Italije, ki bo na Jezeru Albano. Zveza Je sklicala tudi posadke, ki so kandidati za nastop na evropskem prvenstvu v Diuisburgu. Med kandidati je tudi četverec z krmarjem tržaških gasilcev in pa Bonazza in Križman, ki sta v double scoullu osvojila v nedeljo naslov državnih prvakov. BOKS Smrt bivšega svetovnega prvaka Fred Mills, eden najbolj znanih angleških boksarskih veteranov sl je vzei življenje v Londonu s strelom iz puške prav blizu nočnega lokala «Nite Spot« v zloglasni mestni četrti Soho, katerega Je bil lastnik. Niso še točno znani vzroki samomora, domneva pa se, da gre za težave ekonomskega značaja. Millsa so večkrat izsiljevale razne kriminalne tolpe, in Scotland Yard je uvedla s tem v zvezi preiskavo. Freddie Mills je začel boksarsko kariero leta 1936, ko mu Je bilo 19 let. Po šestih letin nastopanja je Mills osvojil naslov britanskega prvaka v srednje težki kategoriji, po koncu svetovne vojne pa je izzval tudi svetovnega prvaka, An,eričana Lesnevitcha. Prvi dvoboj, ki Je bil leta 1946 je Mills izgubil, dve leti kasneje pa se je ponovno srečal z Američanom in ga tudi premagal. Naslov svetovnega prvaka Je obdržal dve leti, ko mu Je pot prekrižal Joe Maxim. Zaradi poraza s tem boksarjem Je Mills zapustil boks. V zadnjih letih je nekajkrat nastopil v manjših vlogah v raznih filmih, snemal pa Je tudi za britansko televizijo. AFRIŠKE IGRE V BRAZAVILLU Odlični rezultati v atletiki Prisoten tudi Avery Brundage V prestolnici francoskega Konga Brazavillu so se končale afriške športne igre. V začetku prejšnjega tedna so bila tekmovanja v plavanju, kjer so popolno zmagoslavje doživeli tekmovalci Združene Arabske republike, na koncu tedna pa je bilo tekmovanje v atletiki, kjer so se črnci iz srednje Afrike oddolžili severnim bratom. Izidi večine finalnih borb so bili dobri, nekateri pa celo odlični. Čeprav popolni rezultati niso znani, se je opazilo veliko število novih imen med prvimi, kar dokazuje, da Je afriški šport v velikem razvoju, čeprav se bori z večjimi težavami kot drugje po svetu. Na atletskem tekmovanju so po dve zmagi zabeležili Kone, Keino in Kiprugut, vsi dobri znanci iz olimpijskih iger v Tokiu. Kone (Slonokoščena obala) se je v Tokiu presenetljivo uvrstil v finale teka na 100 m in osvojil peto mesto. V Brazavillu Je suvereno od- nesel prvo mesto v obeh sprinterskih panogah. Na 100 m Je zabeležil čas 10"3, na daljši progi pa 21**1, VATERPOLO Jugoslovansko prvenstvo Gneča na vrhu lestvice Partizan za točko bližji Mladosti V nedeljskem kolu jugoslovanskega vaterpolo prvenstva je bila osrednja točka srečanje splitskega Mornarja in zagrebške Mladosti v Splitu. Mladost, ki je v teku turnirja že premagala Partizan, in domačini so popolnoma zadovoljili številne gledalce. Igra dveh velikanov Je bila vseskozi hitra, borbena in dramatična. Take v letošnjem prvenstvu še niso videli. V prvi četrtini ni bil dosežen niti en gol, po drugem delu pa so domačini vodili z 2:1. Mladost je tekmece prehitela v tretjem delu, Splitčani pa so rezultat dokončno izenačili v zadnji četrtini. Partizan in Jadran iz Hercegno-vega, poleg Mladosti največja pretendenta za naslov prvaka, sta gladko opravili z svojima nasprotnikoma. Jadran je brez forslranja premagal zadnjega na lestvici POSK iz Zagreba z 6:2, državni prvaki Partizana, pa so v Splitu opravili z Jadranom z 7:2. Rezultati zadnjega kola: Mornar • Mladost 4:4 Jadran (HN) - POSK 6:2 Jadran (S) - Partizan 2:7 Prlmorac - C. zvezda 3:1 Lestvica: Mladost Partizan Jadran (HN) Mornar C. zvezda Primorac Jadran (S) POSK 9 točk 8 8 4 4 3 3 1 ki predstavlja rekord iger. Keino (Kenija) Je postal že med igrami v Tokiu pravi mit, dokončno pa se Je proslavil med nedavno turnejo po Evropi. Nastopil Je na 1500 in 5000 m. Bil Je seveda brez konkurence. Na 5000 m Je v finalu dosegel zanj razmeroma povprečni rezultat 13’44”4, (v predte-ku 13’38”), boljši pa je bil na krajši progi in postavil z 3’39”6 nov afriški rekord. Kiprugut (Kenija) je eden redkih Afričanov, ki se ponašajo z olimpijskimi odličji. V Tokiu je ta atlet osvojil tretje mesto na 800 m. Na afriških igrah Je Kiprugut tekel na 800 m in zmagal v času 1’47”4, startal pa je tudi na 400 m in tudi tu zmagal v času 46”9. Zelo dober je bil še Kogo (Kenija) v teku na 3000 m z zankami. Kogo, ki je tudi nastopil' z uspehom v Tokiu, je v Barazavillu dosegel čas 8’47”4. Med moškimi je boljši rezultat do. segel še Akika iz Nigerije, ki Je v daljino skočil 7,49 cm, drugje, posebno v metih, pa se je močno občutilo pomanjkanje trenerjev. Tekmovala so seveda tudi dekle-ta. Tu je Afrika gotovo prav na začetku, rezultati pa so bili nekje zadovoljivi. Badumin (Nigerija) Je na primer 100 m pretekla v 12’’4, Hact (Gana) 80 m z zaprekami v 11*7, Okoli (Nigerija) pa je v višino sko-čila 1,62 m; štafeta Nigerije je dosegla 48 sekund. V košarkarskem turnirju Je po pričakovanju prvo mesto osvojila ekipa ZAR, ki Je v finalu premagala Senegal z 52:49. Tekmovalci ZAR so zmagali še v tenisu, rokometu in judu. Igram v Brazavillu Je prisostvoval tudi predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage. Slask-Hausbrandt 65-47 Sinoči je v občinski telovadnici v Miljah poljska ekipa Slask iz Wroclawa v prijateljski tekmi premagala tržaški Hausbrandt z rezultatom 65-47. Poljaki niso pokazali vsega svojega znanja, ker so bili očitno utrujeni od turnirja v Porto S. Giorgio. (* ILJA ERENBURG j Odjuga 5. (roman) S Cim se ,|e ukvarjal mimo rednega dela? Imel je svoja nagnjenja. Pomladil se Je kar za dvajset let, kadar se je odpravljal v nedeljo na ribolov ali pa rešetal s Hitrovim, na kakšen tmk riba bolje prime. To Je Leno razburjalo: lahko bi vzel knjigo v roko, šel v gledališče, zanj pa Je bila naj večja naslada — gledati ure in ure plavača na trnku. Lena tudi ni razumela moževega nagnjenja do Hitrova. Delavec na mestu je in dober družinski oče: debel Je, ves rožnat in podoben odraslemu mladeniču. Ima prijeten bas in pripoveduje hahljaje vsem že stokrat znane anekdote. Hit rov je sveto veroval v pamet in srečno zvezdo Ivana Vasiljeviča. Skupaj sta lovila ribe, včasih sta šla na lov, včasih pa igrala damo ald pa mirno pila svoj polliter. žuravljov je izjavljal o Hi-trovu: «Osnova v njem Je povsem pravilna...« Sokolovski pa Je nekoč zbadljivo pripomnil: «Hitrov ni imel prej nikoli trnka v rokah, zdaj pa nas prepričuje, da je že od otroških let strasten ribič in je včeraj dejal: Ščuko je težje ujeti kakor piškurja, o tem ni nobenega dvoma.« Leni Je bil Hitrov zoprn in ga je imela za priliznjenca in ko se je nekoč razjezila, Je vprašala moža: «No, kako se td sploh moreš z njim pogovarjati ure in ure? Saj vendar vedno ponavlja to, kar si rekel ti.» Ivan Vasiljevič Je skomignil z rameni: «Hitrov ni popoln bedak, vedno najde kake originalne predloge. Ti vse presojaš površno, sama pa ničesar ne veš...« Lena je vedela, da jo ljubi in da ljubi hčerko. Toda ni sanjala o takšnem čustvu, ko se je odločila postati njegova žena. Smatral jo je za ekzaltirano žensko in se je včasih ponorčeval: «Pripovedujejo, da so nekoč izvoščki zahtevali rubelj, peljali so te pa za deset kopejk. Tako hočeš tudi ti živeti in zahtevati najvišjo ceno. živeti pa je bolj preprosto. Pa tudi težavneje...« V prvih letih skupnega življenja se je Lena poskušala raz-govarjati z možem o ljubezni, o smislu življenja in 0 tem, v čem je sreča. Sladko se Je smehljal, vendar je vselej tak razgovor speljal drugam in govoril, da mora delati. Prepričan je bil. da J® Lena dobra žena in da je z njo srečen. Res je, imela je svoje slabe strani: želela si je, da bi ji ves čas govoril o svojih čustvih, toda saj imajo ženske še mnogo večje pomant kljivosti. Ko se Je Lena spoprijateljila s Korotejevim, je bil Ivan Vasiljevič tega vesel. Pokazal ni nikakršne ljubosumnosti: Lena je pač resna ženska. Seveda si želi včasih malce poklepetati in tudi pokoketirati, to Je pač naravno. Jaz pa nimam časa. Pa tudi ne znam Je kratkočasiti. Korotejev je pameten inženir in se rad poigra s svojim znanjem in prijetno mu je, če ga Lena posluša z odprtimi usti... Ko Je Korotejev v zadnjem času prenehal prihajati na obisk, je bil Ivan Vasiljevič presenečen: ali se je ni mar že prenajedel? Takšen pameten človek... Nesreča je samo v tem, da me komaj ljubi, o tem m dvoma... Lena mu je takoj ob poroki postavila pogoje: učiteljevala bo. Inštituta ni končala zato, da bi se spremenila v gospodinjo. Nad svojim delom je bila zelo navdušena in je skušala zanj vzbuditi zanimanje tudi pri možu — kazala mu je šolske zvezke, bila Je ponosna nad talentom starca Puhova in se razbur- jala nad zavučem.* Ivan Vasiljevič je včasih rekel: «Mar misliš, da jaz nimam neprijetnosti? Seveda, učiti otroke ni tako preprosto. Toda tudi tovarna ni malenkost.« Kako je delal: dobro ali slabo? Mnenja so bila deljena. Eni so pravili, da je formalist in da se skuša vnaprej zavarovati, če pa se tovarna odlikuje pred drugimi, pa je to zasluga Jegorova,-Korotejeva, Sokolovskega, Brajnina, Žuravljev pa jim dela le zmedo. Drugi pa so ugotavljali, da je Ivan Vasiljevič odličen administrator in srečen človek — to pa je najvažnejše. Nihče pa ni bil pristranski niti v napadih nanj niti v obrambi: Žuravljev ni vzbujal v ljudeh kakih posebnih simpatii in navdušenja. J Lena ga je imela za samozavestnega človeka, nasprotno pa sam pogosto ni zaupal sebi, toda svojih mišljenj ni delil niti z glavnim inženirjem niti s Korotejevim: prepričan je bil,, da leži vsa odgovornost samo na njem. Kadar je včasih Korotejev dejal, da je obračun sestavljen v preveč mavričnih barvah, je Žuravljev skomignil z rameni: Korotejev se pač spozna na stroje, toda ne spozna se v skrivnostih upravljanja tovarne. Ivan Vasiljevič je vedel, če bi napisal v Moskvo o nedostatkih, da bi se tam samo namrdnili in rekli: «žuravljev je paničar.« Ljudje radi vedo samo za prijetne novice, kadar pa jim nudiš namesto medu poper, se razburijo. Čestokrat je govoril ženi-(-Potrebno je razumeti in molčati.« Lena je videla v tem stra-hopetnost. Toda glej, Žuravljev se je bojeval tri leta, bil je v Rževu v najbolj težkih časih in vojni tovariši se ga spominjajo kot pravega človeka. Kadar se je spominjal vojne, je večkrat dejal Leni: «Lahko bi me ubili, o tem ni dvoma. Toda umreti to ni tisto. Zdaj pa te postavijo in ti pravijo: znajdi se — to pa je že druga muzika...« Karkoli naj bi že govorili nasprotniki žuravljeva, tovarna je bila vendar na dobrem glasu: v šestih letih nobenega večjega prekrška, Sicer je res pomočnik ministra dejal Ivanu Ivanoviču, da je fonde za stanovanjsko izgradnjo razporedil protizakonito, toda žuravljev si Je mislil: to Je samo zaradi for- UREDNISTVO: TRST - UL. MONTEOCHI 6, II. TELEFON 93-808 in četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — Iz vseh malnosti... Ministrstvo je prav tako kakor Jaz zainteresirane predvsem na produkciji. Samo po sebi se razume, da je pohi tel umiriti pomočnika ministrstva: vsi delavci so preskrbljeni z življenjskim prostorom, nikjer ni ničesar katastrofalnega priprave izgradnje treh stanovanjskih blokov pa so se že priče le. In prav zares, ob koncu leta so bili izdelani tudi projekti m proračuni, toda z izgradnjo hiš žuravljev ni kaj posebno hitel. Predsednik tovarniškega komiteja je po plenumu centralnega komiteja obzirno dejal: «lvan Vasiljevič, ste mar brali kaj pišejo?... že zdavnaj bi morali ljudem preskrbeti stanovanja...« žuravljev pa je odgovoril: «Poskrbel bom,« — toda nad besedami Sibirceva se ni zamislil. Četudi ni bil neumen človek Ivana Vasiljeviča vendar ni odlikovala gibkost duha. Jeseni je v Izvestijah* izšel članek o tovarni, žuravljev j« dejal strogo dopisniku: «0 meni ni treba ničesar pisati. Ste vilke sem vam dal, sklicujte se na produkcijo. Lahko pohvalite Korotejeva - to je zaslužil. Glavno pa je, pomenite se z delavci. Evo vam seznam...« Dopisnik pa je predvsem pel hva-lo žuravljevu napisal, da ima dober odnos do delavcev sovjetske industrije in združuje v sebi drznost s treznim računanjem in najboljšimi poskusi. Predsednik mestnega odbora je po telefonu pozdravil Ivana Vasiljeviča. Šestega novembra, na slavnostni seji, je Žuravljev sedel v predsedstvu skupaj s komandantom vojnega okruga. V mestu pa so govorili: «žurav-ljev dela kariero.« Zato ni bilo nič čudnega, če je umetnik Vladimir Andreje-vič .Puhov, sin starega učitelja, ki se je pred letom dni vrnil domov iz Moskve, zdaj pričel slikati portret Žuravljeva. Vladimir Andrejevič je imel navado govoriti: «Kar se loterije tiče cenim samo dobitke.« • zavuč (kratica) - voditelj učnih zadev (op. prev.) Izvestija — naslov enega največjih današnjih sovjetskih dnevnikov (op. prev.) (Se nadaljuje) “S, m *n - Nedeljska: M»dU° J l«i Tkls'™ nu'aUuIeil''Sui» UMknPatlPvm U 537, j™ inn^D/.S'T m"*™* “ - VnW