Slovenski običaji. 
II. K o I e d a. 
V Žabnicah so zapoje na koledi tudi sledeča pesem na čast gospodarju, 
gospodinji i vsej hišnej družini. *) 
Dober večer vam Bo<r daj 
Gospodarji in gospodinji 
Noj vsej hišnej deržini! 
Mi gor in doli hodimo, 
Gospod Boga lepo prosimo 
Za edno dobro leto, ' 
Za veselo novo lelo. 
Dab nam Bog en dobro leto 
Noj vsi sveti tri kralji, 
Ki so se na pot podali. 
Na zvjezdi kleči djete mlado 
Zlati križ je v rokah deržalo. 
Na križi je blo zapisano 
Le sedem zlatah puh.štabov. 
Mi smo nekaj novga zaslišali, 
(Ki so anjelci lepo peli.) 
O.l tega rojstva božjega, 
(Od tega novega kralja.) 
Te kralj je bil rojan od Marije 
Od Marije v tein mestu Betlehem 
V enej priprostej štalici, 
V enih oslovah jaslah. 
dal Kaj mi še zlati puhšlabi pomjcnijo ? 
Da se je en kralj na svjet rodil, 
Da je en kralj črjez vse kralje 
Spreljubi vsrnilani Ježiš. 
Gašpar je pa tarna doma bil, 
(Čjer mi sunce gori vzhaja.) 
Melhar je pa tama doma biv, 
(Čjer mi sunce nad povnam počiva.) 
Boltažar je pa tama doma biv, 
(Čjer mi sunce k božjej gnadi gre.) 
(Per jaslah stoji voslec volek) 
Tuka Ježiša častimo, 
Častimo noj hvalimo. 
Nico je nam na zvjezda gori 
Na unej strani černe gore 
(Cer nam ni nikoli zhajala.) 
Ta zvjezda nam sv je t i sprelepo 
Oj široko noj visoko 
Po celjam olnam svjelu. 
Oni gredo k ofru Ježišce 
(K temu kralju novemu.) • 
šla Liep žlahten ofer mu neso, 
(Miro, kadivo, čisto zlato. 
Liepo ga oni obdanijajo, 
Daruj nas tudej Bog noj Marija, 
Noj vsi sveti triji kralji 
Noj spreljubi vsrnilani Ježiš. 
Tota bodi vam sprepivlana, 
Vsem, ki radi paslusajo, 
Gospodarju in gospodinji 
Noj vsej hišnej deržini. 
*) 
Zanimivo je to, da u Žabnicah, na zilskej Bistrici in u Gorjah s* perva 
slovka prerada s samoglasnikom a izgovarja, kakor v narečju velkoruskiiu 
postrvim: gaspndar gaspaitinja, spraljubi, padati, pačivati, pamjeuiti, 
paslušati, ractili — tako tudi u zadnjcj stevki: hodima , prosiina, ani 
obdarujaja. 

Na Krasu med Gorico in med Terstom se vcasi na večer pred 
novim letom devojkain pesni delajo — kar se po nemško pravi: 
Hofrecht machen. Onda se poje sledeča pesem, ktero je zapisal marlji-
vi domorodec g. Jakob Volčič: 
(Dober večer Bog daj deklica, 
Marija je lepo kronana.) 
(Mi ti čemo sveto pesem peti 
Od Jezusa, od Marije,) 
(In od rojstva božiga, 
Od tega leta noviga.) — 
(Tam stoji, leži gora visoka, 
Na gori drevca zelena.) 
Pod drevcam hladna senčica 
V senčici zvera nierzla voda 
Merzla voda studenšica.) 
(Pri vodi stoji zlati stol, 
Na stoli kleči Marija,) 
(V krilci derži dete mlado, 
Dete mlado, smilenga Jezusa.) 
(V rokah derži zlali križ, 
Na križi je zapisano,) 
(Sedem zlatih puchstabov, 
De je to dete pravi Bog.) — 
(Ta pesem ti je spojena 
Na tvoje lepo poštenje.) 
(Daj ti Bog zdravlje, veselje 
In vsi nebeški angeli,) 
(Oni te bojo varvali, 
V sveto nebo spravlali,) 
(V sveto nebo svetli raj, 
Bog nam ga vošči ino daj.) 
(Per teb ostane sveti Duh, 
Z nam pa pojde večni Bog.) 
Duhovniku se k novomu letu pa takole pčsni delajo, kakor je za-
pisal g. Jakob Vol Ho in meni prijateljsko priobčil gospod Cafov: 
(Častitljiv je duhovski stan, 
Ki si ga je izvolo Jezus sam.) 
(Mi vam očmo sveto pesem peti, 
Od Jezusa, od Marije,) 
Od tega rojstva božiga, 
Od tega leta noviga.) — 
(Lepo mi ga obhajata, 
V sveto nebo pripravljata.) 
* 
(Ta pesem vam je spevlana 
Na vaše lepo poštenje.) 
(Daj vam Bog zdravlje, veselje 
In vsi nebeški angeli.) 
(Tam sloji, leži ravno polje, 
Po polji stezica vglajena,) 
(Po nji gresta dva duhovnika 
K enimu moči bolanimu.) 
(Ker sedem let bolan leži, 
Prelepo mi ga spovedata,) 
Namesto verslic, klere 
včasi sledeče versle: 
(Na polji je cerko zidana, 
Noter mi so oltarji tri,) 
(Prelepo mi so štiftani, 
Z belmi perti pregerneni.) 
Vsaka versla se od sbora (kora) ponovi 
(Oni vas bodo varvali, 
V sveto nebo pripravljali.) 
(V sveto nebo, svetli raj, 
Bog nain ga vošči ino daj.) 
(Per vas ostane sveti Duh, 
Z nam pa pojde večni Bog.) 
med dvema zvezdicama stoje, se pojejo 
(Na oltari černe bukvice, 
Na njih mašnik mašovajo,) 
(Verne duše z vic njemlejo, 
V sveto nebo pripravljajo.) i. t. d. 

— rm — 
Tako poječ gredo od hiše do hiše. Koledovavcem se povsod kaj 
podeli, večidel klobase ali suhega svinskega mesa. Nekda jih tudi v 
jispo spravijo i jih s obedom častijo. Zato Slovenci v Krajnskej tudi 
neko smešno pesem vzdignejo, v kterej se reče: 
Sežite na polico, 
Dajte nam klobasico . . . 
Slovenci misle, da je več sreče pri hiši, posebno pri živini, ako 
se koledova. Koledovavci bi se pri gospodarju jako zamerili, ako bi 
njegovo hišo omenili i memo šli; on bi rekel: Toliko še imam i pre-
morem, da bisem vam nekak mali darek podal. 
(Dalje sledi.) 
Kako se učenci učijo zajedno pisati i brati ? 
(Spisal And. Einšpieler.) 
Slišali smo, kako zamore učitelj po glaskovanju svoje učence hilro i 
kratkočasno brati (čitati) učiti. Spet kej novega: dones bodeino vidili, 
kako zamore učitelj svoje učence z a j e d no pisati i čitati učiti. Ovi na-
čin učiti ni nov; že Ratich (rojen 1571) je tako učil; pri Francozih 
je že leta 1755 znan bil; na Nemškem je ga pa sloveči detovodja 
Graser izbudil i priporočil. Sedaj se je le način, otroke učiti, začel 
razširovati i od vsih stran priporočevati; zato je dobro i koristno, da 
naši učitelji tudi v slovenskem jeziku od njega kej slišijo. 
Učitelj, ki želi svoje učence zajedno pisati i citati učiti, naj se 
tega nauka takole poprime: 
1. Kadar otroci v šolo stopijo, ima se učitelj š njimi naj prej pridno 
i velikobart pogovarjati od njim že znanih reči. Tako si on pridobi 
serce, ljubezen i zaupanje otročič, in oni bodo radi in pridno v šolo 
hodili. Ukaži otrokom, da tudi oni poskusijo, najprej besede i sčasoma 
tudi kratke stavke ponavljati i lepo izgovarjati. Ne pozabi učence tudi 
učili, besede u slovke, i slovke v pismena razglabljovali (razstavljati). 
Postavim; Učitelj pokaže na oko, i vpraša: Kako je temu ime '? 
Oko. Kader rečem: oko, kolikokrat usta odprem "? Dvakrat. Kteri 
glas se sliši, kadar pervokrat usta odprem'? Glas: o. Ali še kej kaki 
drugi glas zraven'? Ne; čisto nič druzega Glejte, ljubi otroci! tako 
pisme, ki se samo za se, brez kakega druzega glasa lepo i glasno iz-
govarja , tako pisme se pravi: samoglasnik. Kako se taj imenuje 
pisme: o'? Samoglasnik. Zakaj se pisme o imenuje samoglasnik'? 
Pisme « se imenuje samoglasnik zato, ker se pisme o samo za se lepo 
i glasno izgovarja.