Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. PoSt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 8 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini E N I K NOVI LIST Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna Ur 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 939 TRST, ČETRTEK 17. MAJA 1973, GORICA LET. XXII. Našo zgodovino so ustvarjali puntarji Še vedno se ponavlja v slovenskem tisku bedasta trditev, da slovenski narod nima zgodovine. Po pojmovanju nekaterih pa se 'je začela slovenska zgodovina šele leta 1941. To je nesmisel že sam po sebi, Ikajti vsak narod ima zgodovino, pa maj je številen ali maloštevilen, bogat ali reven, izobražen ali neizobražen. Če bi ne imel zgodovine, bi ga sploh ne bilo, 'kajti narod sicer ni produkt kapitalizma, kot bi hoteli taki, ki so slabo prebavili Marxa, pač pa je produkt zgodovine in sicer dolge zgodo vine. Zato narodov ni mogoče »ustvarjati«. U-stvarjajo se sami, zakaj in kako pa je skrivnost, ki obdaja vse žive organizme. Verjetno ne bodo nikdar dokončno prodrli vanjo. Tako ima tudi slovenski narod svojo zgodovino — prav tako 'kot vsi drugi narodi. Ta zgodovina 'je bila včasih vedra, včasih žalostna; včasih je 'biia burna, včasih pa je tekla tiho in mirno kot reka po nižini, a le malokdaj. V nečem pa se slovenska zgodovina značilno loči od zgodovine mnogih drugih narodov — da je niso ustvarjali posamezniki, ampak ljudstvo samo. V vseh velikih razdobjih slovenske zgodovine je bilo ljudstvo samo direkten nosivec zgodovinskega dogajanja, čeprav so pri tem izstopali tudi posamezniki. Medtem 'ko je bila zgodovina ltali'|e, Francije, Nemčije, Anglije ali Nemčije predvsem zgodovina vladarjev — zgodovinske knjige govore skoro samo o njih in narodna zgodovina teh narodov je razdeljena na razdobja po času vladanja njihovih vladarjev pa je slovenska zgodovina zares zgodovina ljudstva, zgodovina naroda. To je slovensko zgodovinopisje doslej preveč omalovaževalo, namesto da bi v tem videlo ponos in znamenitost naše zgodovine. Samostojnost in potencialna suverenost slovenskega naroda in njegove zgodovine, njegov aktiven odnos do dogajanja so prišli do izraza predvsem v puntih. Danes govorimo skoro samo o takoimenovanih kmečkih puntih, toda slovenska zgodovina je polna puntov. Prvi veliki punt so dvignili Slovenci že v sredini prve polovice 7. stoletja proti Obrom. Bil je zmagovit. V naslednjem stoletju si je sledilo več velikih puntov proti vladajoči krščanski stranki in morda hkrati proti Frankom ter Bavarcem. V začetku 9. stoletja so se Slovenci v zavezništvu s panonskim slovenskim knezom Ljudevitom spet puntali proti Frankom. Sredi stoletja se je spuntal knez Pribina. To so bili veliki upori in so končno Slovence drago stali, nišo pa jih 'umirili. Puntati so se naprej proti frankovskim vladarjem. Puntali so se proti čedadškim patriarhom, da je moral iti eden izmed njih z vojsko na slovenske »pogane«. Puntarska kri je vrela v žilah celjskih grofov in knezov, ki so med drugim pregnali nemškega cesarja za nekaj časa celo 'iz n jegove prestol- (dalje na 3. strani) Pred deželnimi volitvami Samo še slab mesec nas loči od dneva, ko bodo volivke in volivci iz Furlanije - Julijske krajine ponovno poklicani k volilnim žaram, da tokrat izvolijo novi, in sicer tretji deželni svet. Za slovensko narodno skupnost v Italiji, ki vsa strnjeno živi na ozemlju Furlanije - Julijske krajine, se torej spet postavlja vprašanje, ali se ji bo posrečilo izvoliti v novo deželno zakonodajno in upravno zlx>rnieo toliko zastopnikov, kolikor ustreza njeni dejanski številčni moči. Prečudno se sliši, vendar žal drži, da dežela, ki ji je ustava priznala posebno avtonomijo predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodne manjšine, razpolaga s takšnim volilnim mehanizmom, ki ne dovoljuje, da bi bili Slovenci v deželnem svetu primemo zastopani. To nam potrjujejo vse dosedanje izkušnje, saj so v prvi deželni svet bili neposredno izvoljeni trije Slovenci, v drugi pa že 9amo dva, kajti tretji je postal deželni svetovalec le zaradi naknadnega in slučajnega odstopa enega svojih strankinih tovarišev. Če ima torej dežela nesporno zaslugo, da je celotno slovensko narodno manjšino združila v eno samo upravno enoto, saj so bile odpravljene določene upravne pregrade, ki so jo prej ločile, prav tako nesporno tudi drži, da od tega novega stanja manjšina ima premalo koristi, ker ji ni z zakonom zajamčeno primerno predstavništvo v deželni zbornici, kot bi sicer ustre- zalo naadoin pravičnosti in resnične demokra-zalo načelom pravičnosti in resnične demokra- To svoje prepričanje ponovno poudarjamo pred novimi deželnimi volitvami, kajti menimo, da bi morala biti ena glavnih nalog in dolžnosti zares demokratičnih političnih sil, ne samo slovenskih, da bi si odločno in 'iskreno prizadevale za odpravo te krivice in dejansko uveljavile načelo enakopravnosti tudi, kar zadeva izredno pomembno vprašanje slovenskega predstavništva v deželni zakonodajni zbornici, čemur se Slovenci kot narodna skupnost nikakor ne moremo odpovedati, oziroma ga poveriti vsedržavnim političnim strankam, četudi bi nam bile te svetovnonazorsko ali po svojih programih še tako blizu. Kar smo povedali, pa nam ne sme vzbujati občutka malodušja, saj je treba tudi v okviru obstoječih razmer doseči vse, kar je mogoče. Naši bralci vedo, da ne bodo odkrili ničesar novega, če bomo tudi ob teh deželnih volitvah priporočali, naj slovenski volivci in volivke na Tržaškem in Goriškem v čimvečjem številu oddajo svoj glas kandidatni listi Slovenske skupnosti. Danes je namreč že izven kakršnekoli razprave dejstvo, da more krepka afirmacija te liste na deželnih volitvah naravnost odločilno vplivati na obstoj in nadaljnji razvoj celotne manjšine, ne glede na idejno in politično prepričanje njenih posameznih članov. Koroška sodišča v službi protislovenske gonje Iz zadnje številke (z dne 10. maja) koroškega »Našega vestnika« ponatiskujemo članek na prvi strani »Od koroških oblasti pravičnosti ne moremo pričakovati«, ki poroča o čudnem pravosodju na Koroškem v zvezi z obravimvo proti razgrajaču, ki je napadel in ranil slovenskega občinskega odbornika pliberške občine dr. Marka Dumpelnika, o čemer smo svoj čas poročali. Eden najbolj grozljivih znakov, da v kaki državi nekaj ni v redu in da ni prave svobode> za narodnostne ali politične manjšine, je pristranskost sodstva. tiZano je, kakšno zloglasno vlogo je imelo sodstvo v Hitlerjevem rajhu, kjer so bila ljudska sodišča — in ne samo ta — kot del strankinega in državnega sistema za zatiranje in fizično uničenje dozdevnih ali resničnih političnih nasprotnikov, dejansko sredstvo terorja. Sodstvo na Koroškem se čuti očitno še vedno povezano s to tradicijo, kot dokazuje ne le spodaj cilirani članek, ampak tudi dejstvo, da je sodišče v Celovcu izpustilo vojnega hudodelca Lercha, ki ima med drugim na vesti tudi umore v tržaški Rižarni, in mu tako omogočilo, da se je umaknil na varno. V torek je sedel na zatožni klopi okrajnega sodišča v Dobrli vasi ključavničar Hubert Mulle, obtožen prekrška lahke telesne poškodbe, »Lahka telesna poškodba« je bila to, da je Hubert Mulle 16. oktobra, dan po »mirni« demonstraciji Heimatdiensta, zasledoval živino-zdravnika dr. Marka Dumpelnika, tedanjega slovenskega občinskega odbornika v Pliberku ter odbornika NSKS, in ga v območju tovarne Leitgeb v Sinči vasi po kratkem prerekanju, zakaj Mulle žaromete svojega avtomobila ni zasenčil, udaril tako hudo, da je dr. Dumpelnik ležal do 18. novembra v celovški bolnišnici, bil do 1. decembra doma bolan ter je še danes zaradi tega v zdravniški oskrbi. Ker je Mulle pri tistem dogodku sam dobil nekaj prask, je bil obtožen tudi dr. Dumpelnik. Sopotnik v Dum-pelnikovem avtomobilu dr. Matevž Grilc pa je že prej dobil upravno kazen, čeprav — kakor je tudi po sodnijskem protokolu razvidno — ni ničesar zagrešil. Dumpelnikov opolnomočenec ter’ branilec odvetnik dr. Janko Tischler (privatni soudeleženec je bil dr. Franci Zwitter) je v začetku razprave zahteval, naj se postopek proti dr. Dumpelniku izloči ter premesti v Pliberk, da mu bo dana možnost zagovarjati se v materinščini, kajti v Dobrli vasi, sredi dvojezičnega oz. slovenskega ozemlja, to ni mogoče. Nadalje je dr. Tischler zahteval, naj se postopek proti MuIIeju premesti izven deželnega okrožja viš-(Nadaljevanji na a. strani) RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 20. maja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Komorna glasba Giuseppe Tartinija. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Demetrij«. Po povesti Anne Marie Romagnoli napisala Marjana Prepeluh. četrti del. 2.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... 13.30 - 15.450 Glasba po željah. 15.45 »Najmanjša ljubezen -na svetu«. Radijska igra. RO. Režija: Jože Peterlin. 16.45 Glasbeni cocktail. 17.30 šport in glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 19.15 Orkester Ambros Seelos. 19.25 Zgodovina italijanske popevke. 20.00 šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 20.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 21. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Kako napovedujemo vreme«. 1200 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole — ponovitev). 18.50 W.A. Mozart: Koncertantna simfonija. 19.25 Odvetnik za vsakogar. 19.35 Jazz. 20.00 športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja — Basist Jože Stabej in pianist Igor Dekleva izvajata samospeve L. van Beethovna, S. Rahmaninova, Z. Prelovca in N. Štritofa — Naša dežela v delih Simona Rutarja — Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 22. maja. ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12.50 Sakosofonist Fausto Pap-petti. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Poje Iva Zanicchi. 19.10 Slovenski znanstveniki na univerzi: Franko Pisani. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Wagner: Val-kira, opera. Pogled za kulise (Dušan Pertot). 22.05 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 23. maja, ob 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole med drugim rok za vlaganje kandidatnih list, ki bo tokrat razmeroma kratek, saj bo trajal samo od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. t.m. Stranke bodo torej morale pohiteti s pobiranjem podpisov za kandidatne liste in z izpolnitvijo ostalih formalnosti. Kot je bilo napovedano, bo Slovenska skupnost tudi tokrat nastopila v tržaškem in goričkem volilnem okrožju s svojima listama. Nosilec list v obeh okrožjih bo dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Stoka, na drugem mestu pa bo kandidat z Goriškega. Očitno je, da računa Slovenska skupnost na ponovno izvolitev svojega dosedanjega zastopnika v deželnem svetu, kar je tudi edino pravilno in hkrati politično modro, kajti dr. Stoka je s svojim petletnim delovanjem dokazal, da popolnoma zasluži potrditev, in si je tudi nabral veliko dragocenih političnih in upravnih izkustev. vitve 'itd. To je za razvoj postaje nezaslišano, posebno če pomislimo, da se je italijanska vlada obvezala, da bo slovensko postajo, ki se nahaja v posebnem položaju, podpirala z izrednimi sredstvi. Predavatelj je nadalje rekel, da tolmači misli in čustva vse slovenske javnosti, ki je z ogorčenjem sprejela vest o tej najnovejši okr- Kulturni krožek Devin - Štivan želi mnogo sreče na novi življenjski poti novoporoeen-cema Aniti Radetič iz Jamelj in Dariboru Pe-*cu iz štivana. nitvi. Razvoj slovenske manjšine terja, da se sredstva javnega obveščanja, ki jih ima na razpolago manjšina, ne samo ohranijo na isti ravni, ampak da se še povečajo z ustanovitvijo slovenske televizijske oddaje. Če ne bomo šli s časom v korak, se bodo slovenski poslušalci in gledalci poslužili drugih postaj. To so ugotovili tudi slovenski politični predstavniki, ki so zahtevo po slovenski televiziji postavili že na vseh primernih forumih. Večer, posvečen Kulturni krožek DevAn-Stivan redno nadaljuje z vrsto svojih posrečenih in pogosto tudi zelo zanimivih kulturnih večerov, ki so posvečeni posameznim dogodkom ali osebnostim iz slovenske splošne in literarne zgodovine. Tak izredno zanimiv večer je bil pretekli petek posvečen »Kmečkim uporom v naših krajih«. Po uvodnih 'besedah dr. Draga Legiše, ki je podčrtal moralno obveznost, da se tudi na tem delu tržaške pokrajine spomnimo in oddolžimo spominu svojih bojevitih prednikov, je nabre-žinski zbor »Igo Gruden« zapel nekaj udarnih, ljudskih in umetnih pesmi. Vse pesmi je zbor pod vodstvom prof. Radoviča zapel zelo izdelano in prepričljivo, da je od pesmi do pesmi vedno 'bolj navdušil z lepoto pete besede številno občinstvo, ki je ob tej priliki prišlo tudi iz bližnje okolice, pa celo iz Trsta in drugod. Ker se napovedani predavatelj iz Ljubljane prof. Bogo Grafenauer ni mogel udeležiti večera. sta ga pri predavanju nadomestila profesorja Samo Pahor iz Trsta in Tavnatelj novogori-riškega muzeja Branko Marušič. Pahor je v jedrnatih potezah orisal politične, družbene in ekonomske razmere devinskih kmetov za časa velikega tolminskega oz. primorskega punta. Omenil je razsežnost devinskega gospostva, revščino, ki je vladala med kmeti, številne dajatve v denarju, v služnostih An v službi na devinskem gradu in možnosti razvoja 'kmetijstva in živinoreje na 300 kmetijah. Razmere so bile vsekakor obupne in zadostna podlaga za kmečko nezadovoljstvo in upore. kmečkim uporom Predavanje je nato nadaljeval prof. Marušič, ki je najprej omenil zgodovino uporov na Slovenskem in se ustavil ob tolminskem puntu lota 1713, ki se je sicer pričel na Tolminskem« a se je kaj kmalu razširil na ostale predele Pri-morske do Podgrada v Istri. Ta punt 'ima pravzaprav dva dela. V začetku sc kmetom njihove namere posrečijo, 9aj so s svojo 6.000-glavo vojsko premočen nasprotnik maloštevilnim vojakom goriških grofov. Toda nekaj mesecev kasneje se je kmečka nejevolja ponovno zbudila in tokrat ne samo proti kaki krivici, ampak na splošno proti zemljiški gospodi. Kmetje so po raznih krajih Primorske začeli zahtevati od svojih grajskih gospodov, da jim izročijo znane urbarje, da se prepričajo o dajatvah. Zato so se tudi devinski kmetje zbrali pred gradom s podobno zahtevo. Ker pa je bil grof odsoten, je prestrašena grofica ukazala straži, da strelja na kmete, in res jih je nekaj padlo pod streli. Kmečki zvezi pa je manjkala širša politična povezava in širša vzajemna zavest pomoči, da bi se lahko učinkovito branili pred vojsko »krajiš-nikov«, ki so prišli zatirat upore. Tako se je drugi del tolminskega punta za kmete slabo končal An sledile so znane obsodbe in usmrtitve na Travniku v Gorici. Tudi za Marušičevo predavanje sta bili značilni preglednost in jedrnatost misli. S svojo slikovito besedo in odličnim poznavanjem takratnih razmer je predavanje popestril in mu dol zelo tekočo obliko. O tržaškem radiu Zadnji ponedeljek je Društvo slovenskih izobražencev v Trstu posvetilo svoj večer vprašanju slovenske radijske postaje. O vlogi tržaške radijske postaje v našem kulturnem in družbenem življenju je govoril dr. Mljač. Iz zgodovinskih razmer povojne duhovne in materialne obnove, ki je le delno poplačala veliko trpljenje slovenskega prebivalstva, je slovenska radijska postaja širila slovensko besedo na kulturnem in informativnem področju. Opravila je neprecenljivo vlogo. Danes pa, namesto da bi nadaljevala svoje poslanstvo z modernejšimi in večjimi sredstvi, slišimo, da je vodstvo italijanske RAI občutno skrčilo že tako skromna finančna sredstva, ki jih je imela postaja na razpolago. Ukinjene bodo informativne kulturne oddaje, skrčeni glasbeni nastopi, prekinjena športna oddaja, namesto novih dramskih del bodo skoro same pono- V tržaškem volilnem okrožju bo lista Slovenske skupnosti imela skupno petnajst kandidatov, v goričkem volilnem okrožju pa sedem, kot sicer ustreza številu svetovalcev po obeh okrožjih. Iz delovanja Slovenskega kulturnega kluba: VINKO BELIČIČ O SVOJI ZBIRKI V soboto, 12. maja, smo imeli v klubu srečanje z avtorjem pesniške zbirke »Bližine in daljave«, prof. Vinkom Beličičem. Zbirka je izbor že objavljenih pesmi, obsega pa tudi nekaj novih. Pesnik je prebral nekatere izmed njih in nas seznanil z njihovo globljo vsebino, s časom in okoljem, v katerih so nastale. To je še posebno dragoceno, ker je danes težko najti ustvarjalca, ki bi bil voljan približati se bralcu do take mere. Večinoma jim je do tega, da ostane precej nepojasnjenega; morda je to tudi namen modernega pisanja. Vinko Beličič je te9no vklenjen v modemi čas, a ostaja zdrav in odporen ter se mu še ne misli vdati. V njegovih pesmih so besede možato pretehtane, odvečnih in nerazumljivih izrazov ni. Iz njih se vsipljejo podobe iz narave, gmajna, ki se blešči v žaru zlatic, ali tone v megli jeseni, ptice, ki se spreletavajo v njenem naročju. Vmes se oglašajo še drugi glasovi. Vendar je o pesmih težko govoriti. Veliko več povedo, če jih človek sam prebere. Obveščamo, da lwmo imeli dne 19. maja glasbeni večer s pestrim sporedom. Zastopana bodo različna glasbila in več mladih izvajalcev. Začetek ob 19. uri. Brežnjev v Bonnu Imeni sovjetskega in zahodnonemškega glavnega mesta predstavljata s svojim pomenom dva različna svetova, ki sta se v zgodovini večkrat srečavala z orožjem v pesteh, a tudi pri prijateljskih dogovorih za polititično nadvlado. Potem ko je nacistična Nemčija podlegla Sovjetski zvezi se je začelo približevanje med Zahotlno Nemčijo in sovjetsko velesilo. Predstavnika te politike mirnega sosedstva in razdeljevanja političnega vpliva v Evropi sta zahodnonomški kancler Brandt in glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Brežnjev. Oba si že več mesecev prizadevata, da bi prišlo do dokončnega mirnega sosedstva med obema državama. Brežnjev pa je moral še prej urediti položaj Vzhodne Nemčije, ki je vrinjena kot politični zid mod Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Zato je sovjetski voditelj najprej moral obiskati svoje vzhodnonemške prijatelje. Prepričevati jih je moral, da jih nikakor ne namerava preskočiti, če se dogovarja tudi z Brandtom. Vse kaže, da mu je uspelo dokazati vzhodnonemškemu Iloneckerju, da se morata obe Nemčiji približati in skupno s Sovjetsko zvezo ubrati v zahodni in srednji Evropi novo politično smer, seveda z ohranitvijo državnih samostojnosti. Jutri, v petek, bo Brežnjev prišel v Bonn v spremstvu zunanjega ministra Grotmika. Imela bosta štiri važne razgovore s kanclerjem Brandtom o onosih med zahodno Nemčijo An Sovjetsko zvezo ter o zbližanju mod obema Nemči-jama. Novo politiko sovjetsko-nemškega prijateljstva je treba vsekakor smatrati za pot k splošnemu miru v Evropi. Veselo praznovanje v Rupi Čeprav se je letos praiznik »frtalje« svetega Marka zaradi slabega vremena zakasnil za štirinajst dni, je vendar v nedeljo popolnoma uspel. Tudi lepo vreme je privabilo v našo vas ob Vipavi toliko ljudi, da takšne množice še ni bilo na majskem slavju. Običajna »frtalja« je bila res nekaj imenitnega, da ne omenjamo tudli drugih slastnih prigrizkov in dobre kapljice. Gostom so prireditelji nuidili tudi izbran umetniški užitek z nastopi pevskih zborov, mešanega lin moškega iz Rupe-Peči; moškega zbora »Mirko Filej«. Vodil ju je mladi, nadvse požrtvovalni Zdravko Klanjšček. Tudi na tem mestu mu moramo izraziti zahvalo in priznanje. Otroci iz osnovne šole so nam zapeli pod vodstvom g. Emila Lasiča več ljubkih narodnih pesmi. Burno navdušenje je sledilo malemu koncertu »Fantov izood Grmade«. Tudi skavtska skupina in folklorni krožek iz Rupe sta se dobro predstavila. Veselo razpoloženje je stalno podžigal ansambel Lojzeta Illedeta 'iz Števerjana. S pevskimi in glasbenimi točkami je razigral srca in tudi pete vseh gostov. Med njimi smo videli predstavnike našega kulturnega in političnega življenja, deželnega svetovalca dr. OBSOŠKE IZKOPANINE Pri Sveti Luciji ali na Mostu ob Soči so začeli že avstrijski arheologi izkopavati od leta 1880 dalje stara grobišča in ostaline iz prve železne ali halstatske dobe. Odkrili so okrog devet tisoč grobov. Nekateri hranijo še okostja, drugi pa žare s 'pepelom in ostanki umrlih. Na dan so prišli tudi različni arheološki ostanki, ki osvetljujejo tisto predzgodovinsko dobo v zgornji in srednji Soški dolini. Zadnje izkopanine v teh krajih so pa najnovejšega datuma, in sicer iz prejšnjega meseca. Zasluge pri tem delu ima mladi arheolog Drago Svoljšak, ki je prideljen muzeju v Novi Gorici (Kronbergu). Zadnje najdbe so zbudile že precej pozornosti. KONCERT MOZARTOVIH DEL V GORICI Na vabilo mestne ustanove za kulturo EMAC bo v soboto, 19. maja, nastopil v Gorici orkester in zbor »Consortium musieum« iz Ljubljane. Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ob 20.30. Dirigent je dr. Mirko Cuderman, kot solisti pa nastopijo sopranistka Marija Gorenc, altistka Milka Evtimo-va, tenorist Mitja Gregorač in basist Jože Stabej. Na sporedu bosta dve veliki vokalno instrumentalni deli W. A. Mozarta, in sicer »Requiem« za soli, zbor in orkester ter »Litaniae Lauretanae« za soli, zbor in orkester. Vsi ljubitelji lepe klasične glasbe toplo vabljeni! V zvezi z zagroženo stavko šolnikov in diskusijo o državnih nameščencih v parlamentu se - je pojavila kriza Andreottijeve vlade. Zahteve po njenem odstopu postajajo vedno glasnejše tudi v strankah vladne večine. —o----- Kot poročajo, se je umaknil jugoslovanski predsednik Tito na grad Brdo v Sloveniji samo zaradi počitka, ker se čuti zelo utrujen. Ni pa temu vzrok bolezen, kot se je govorilo (in pisalo v tujini). Štoko, sovodenjskega župana Jožefa Češčuta 'in druge. Veselje in rajanje na asfaltiranem prostoru je trajalo pozno v pomladno noč. Gostje so se veseli razhajali z upanjem, da bo prihodnji pomladni praznik v Rupi še bolj pester in vesel. —o— Sovodnje RAZSTAVA V soboto zvečer je bila odprta v domačem kulturnem domu razstava sodobne slovenske grafike. Za domačine in goste je bil ta kulturni večer na vasi, če smemo tako reči, povsem nekaj novega. Uvodno besedo je imel društveni predsednik Cotič, strokovno pojasnilo v likovnem delu enaj-sterih umetnikov pa je podal prof. Rener. Razstava bo odprta do 20. maja. — O — V petek, 18.t.m. bo ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 literarni večer. V sklopu proslav o kmečkih puntih prireja Mladinski krožek predavanje o LITERARNEM DELU IVANA PREGLJA Predaval bo naš vodilni literarni zgodovinar prof. Anton Slodnjak. Gledal je njen bledi, shujšani obraz in v njem se je zganilo toplo sočutje. »Ali je bilo zelo hudo?« je vprašal. »Ja. Nikoli več ne bi storila tega, toda ne zaradi bolečin...« Pobožal jo je po svetlih, potnih laseh, ki so vsi razmršeni ležali na blazini. Ona pa ga je prijela za roko in mu jo podržala med svojimi mrzlimi, drgetajočimi dlanmi. »Poljubi me. Saj najbrž je zadnjikrat.« To je rekla mirno, kakor da se je dokončno vdala v to, le njen glas je izdajal rahel, skrit drget. Ni si upal ugovarjati, ker je vedel, da nima smisla in da bi jo samo varal. Teka pa ni hotel. Poljubil jo je na blede, razpokane ustnice, in nato na lica in na oči. Ležala je čisto pri miru in ga gledala s svojimi velikimi očmi ter stiskala njegovo roko med svojimi dlanmi. Nenadno pa so ji začele teči solze, obrnila je glavo vstran in začela tiho in dolgo ihteti, dušeč svoj jok s tem, da je obračala obraz v blazino. Telo pod odejo se ji je stresalo od pridušenega, krčevitega joka. »Kuna, kaj ti Je? Zakaj jočeš« je vzkliknil ves preplašen in skušal obrniti njen obraz k sebi, toda ni pustila. čez nekaj časa pa se je spet nekoliko umirila in dopustila, da je okrenil njen obraz k sebi. Zdaj je bral v njem globoko žalost, skoro obup. »Kuna, kaj ti je?« je ponavljal. »Oh, nič. Spomnila sem se samo, kako bi lahko bilo., na otroka. Zdaj pa je vse končano.« V njenem glasu je bil tak obup, da ga je pretreslo. Molčal je; bilo mu je hudo in obenem mučno. »Ti bi rad šel, vem to,« je dejala čez nekaj časa in mu pogledala v oči. Si že večerjal?« »Sem.« RAZVOJ GOSPODARSTVA (nadaljevanje s 3. strani) bilančne omejitve, kot je globalna devizna kvota, ter bodo omenjene postavke vključene v kategorijo prostega uvoza LB ailii izjemoma v režim blagovnih kontingentov RK ali dovoljenja D. Ta politika naj bi veljala za vse blagovne sektorje: od surovin in repromateriala ter izdelkov široke potrošnje do storitev, Ukinili naj bi vezavo z uvozom ter inštitucijo pretežnega izvoznika. Carina 'bi morala postati osnovno sredstvo zaščitne politike in carinska zaščita naj bi ostala dovolj široka. Carine naj bi znižali, dvignili pa necarinsko zaščito. Blagovne in carinske kontingente naj bi zmanjšali na čim nižjo mero ter maj bi bili blagovni kontingenti povezani s položajem na domačem tržišču, zllasti z naraščanjem konkurenčne sposobnosti domače proizvodnje. Če bo izvajanje predvidene gospodarske politike dalje zaostajalo — pravijo jugoslovanski operaterji — do leta 1975 ne bodo ustvarjeni pogoji za uvedbo razvitejšega zunanje-trgovin-skega in deviznega sistema. Obsežno vmešavanje državne birokracije v ta sektor dalje slabi napore gospodarstva za hitrejše uveljavljanje u-stavnih dopolnil. Številni administrativni ukrepi v zunanje-trgovinskem in deviznem sistemu neposredno vplivajo na hododek podjetij ter na njihovo sposobnost akumulacije. Akumulacija pa je podlaga za modernizacijo ter za zmanjševanje stroškovne inflacije, ki spada med osnove naraščanja cen ne samo v Jugoslaviji, marveč povsod po svetu. Egidij Vrsaj »Ne smeš opuščati večerje ali kosila, da še bolj ne oslabiš. Zajtrka itak nimaš,« je rekla. »Ne bom, ne.« »Ne smeš oboleti. Kaj bi bilo potem s tvojo materjo? Bolj boš moral gledati nase.« »Zdaj je predvsem važno, da ti ozdraviš, Kuna.« »Zame se nikar ne boj. Morda pa bi bilo tudi bolje zame, da bi umrla.« »Kuna, kaj govoriš!« Molčala je. Ležala je z zaprtimi očmi. Preveč se je utrudila, je pomislil in se nalahno dvignil. Tedaj je spet odprla oči. »Tam na stolu imaš oprano perilo, v zavitku. Oprala in zlikala sem ga še prej.« Hotel je nekaj reči, pa ni mogel. Ustnice so mu trepetale in v prsih je čutil neznansko težo. Vzel je zavitek pod pazduho, nato je pristopil nazaj k postelji ter premagujoč ihtenje, ki je vstajalo v njem, rekel: »Zdaj grem, Kuna, da te preveč ne utrudim. Lahko noč.« Poljubil jo je. »Ali lahko še pridem « »Ja. Toda morda bi bilo za oba bolje, če ne prideš več.« Nen glas je bil truden in žalosten. »O, saj razumem,« je rekel. »Dobro spi! In hvala lepa za oprano perilo.« A takoj, ko so bile izgovorjene, ga je bilo neskončno sram teh besed. »Ali naj ugasnem luč?« »Prosim.« Tiho je zaprl vrata za seboj in se odplazil po slabo razsvetljenem hodniku in po stopnicah navzdol. Zunaj je bilo začelo med tem deževati, asfalt se je bleščal od mokrote. On pa ni čutil dežja in se ga niti ni zavedal. Pozabil je stopiti na tramvaj, ki je ravno čakal. na ovinku pred magistratom. Hodil je v dežju po ulicah, poln žalosti in prezira do samega sebe... (se nadaljuje) F. J. -139 SM RT V POMLADI IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »Tolminci« v Slovenskem gledališču Ob koncu prejšnjega tedna smo videli v tržaškem Kulturnem domu krstno predstavo Pregljevih »Tolmincev« v dramatizaciji Mitje Mejaka in Filiberta Benedetiča. Prva predstava je bila v Gorici, nato pa v Tolminu. Pregljev roman je med slovenskimi bralci znan in zelo priljubljeno branje. Posebno v zadnjih letih je naša literarna kritika Preglja nekako znova odkrila in ga stvarno ovrednotila. Odkrila nam ga je kot velikega epskega rapsoda, zelo stvarnega opazovalca življenja, pisatelja izredno klenega in svojskega jezika; Tolmince pa je Marija češčutova prav v zvezi s kmečkimi upori primerjala z arhivskim gradivom in ugotovila, da se je Pregelj zelo vestno poglobil v zgodovinsko snov in na podlagi zgodovinskih dejstev oblikoval ta svoj roman. Nekatera, najbolj dramatična poglavja je celo naslonil na dobesedne zapise tistih strašnih dogodkov. Navajamo to zato, da bi poudarili, kako zelo nesentimentalen je bil Pregelj pri »Tolmincih«, kako se nikjer ni dal zavesti kakemu zanosu. Pregljeva epika je tako stvarna in obenem veličastna, da se na primer Cankarjeva ne more primerjati v tem oziru z njim. Kako zdaj na odru prikazati ta roman, kako strniti to epsko širino v dramatično stopnjevano napetost? Vsakega poznavavca Pregljeve epike je to zanimalo. Seveda se pogosto zgodi, da smo razočarani, ko gledamo film, narejen po kakem znanem literarnem delu. Ko smo delo brali, smo si ustvarili svoj svet, ki nam ga potem film ni dal, ali pa je filmski producent marsikaj ponaredil in spremenil, da je dosegel morda večjo filmsko učinkovitost. Tudi pri predstavi Pregljevih »Tolmincev« je bil tisti, ki je roman dobro poznal že prej, prej razočaran kot pa navdušen. Zdelo se ti je, kot da je bila posneta smetana Pregljevega romana: je sicer dišalo po Preglju, vendar tista resnična in prava epika ni prišla do izraza. Babič, ki je najbrže v soglasju z Benedetičem kot režiser pripravil predstavo, je stremel v svoji režiji za tem, da bi bila to res velika, veličastna prireditev, bolj praznična in slovesna kot kaj drugega. Zato je uporabil kar največ zunanjih učinkov, od svetlobnih efektov do glasbene opreme, grupacij na odru, osvetljenih v zaključene skupinske prizore. Bilo je res nekaj zelo lepih takih scen, lepih za oko in impresivnih. Ves čas pa se je zdelo, da je dal Benedetič v roke režiserju nek himničen tekst, prikrojen tako zaneseno kot so zanesene njegove pesmi, kot so njegove Lastovke in še kaj. Vse je nekako zreduciral na raven poezije. Ni mogoče trditi, da to ni lepo, da ni vsega tega prijetno poslušati in gledati. A tistega realističnega dogajanja ni, ni tiste stvarnosti kot si jo čutil, ko si bral Pregljev roman in ni tiste kričeče resničnosti kot je bila v zgodovinskem dogajanju. Tista strašna stvarnost. ;/i Saj je tu nakazana, a vse preveč simbolistično; nismo zagovorniki naturalističnih prikazov; realističnih pa. In če kdaj, potem pri takem zgodovinsko resničnem tekstu, kot so »Tolminci«. Predstava je kot akademija, je slovesna in lepa predstava. V glavnem so vsi prizori zliti in ujeti v enoto, razen morda nekaterih izjem. Igravci, ki poustvarjajo kmete, so dosti naravni, čeprav ne vsi in ne vedno; dobro So ujeti v gosposko družbo graščaki, spretni v kretanju in smiselno poudari jeni. f '■* Balet, vnesen v sredo dogajanja, ni posebno organsko in smiselno povezan s celoto; če je bil potreben, bi ga morda na kak drugačen način režiser vključil, verjetno pa bi dejanje v drugačni dramatizaciji rajši napel in stopnjeval, kot pa ga skušal vizuelno popestriti. Tudi skupinske scene so odigrane dosti dovršeno, čeprav je seveda treba vedno računati pri taki množici pomožnih igravcev, da bodo prišli nekateri manj uvedeni in dograjeni oblikovavci do neizrazitosti in do očitnih nedovršenosti; v takih velikih skupinah je to pač neizbežno. Scena Klavdija Palčiča je ujeta v celotno režijsko zasnovo in prav tako glasba Marjana Gabrijelčiča. Kostume in to zgodovinsko pogojene je izdelala Anja Dolenčeva. Vsak od igravcev je moral k celotni podobi prispevati, kolikor je le igravsko zmogel. Zato bi seveda zaslužili vsi igravci, da jih posebej navedemo. Ker pa bi bil ta seznam predolg, naj nam bo dovoljeno omeniti predvsem tiste, ki so nosili največjo težo predstave in so svojo nalogo tudi dobro opravili. Tako je Rado Nakrst izoblikoval pretresljivo podobo starčka Gašperja Kraglja. Tone šolar, član Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice je igral Lovrenca Kraglja; bil je sicer malo poetično zanesen, odlikuje pa ga lepa dikcija in doži-vetost. Livij Bogateč je ustvaril podobo Petra Duše, morda malce preveč virtuozno podobo Pregljevih ljudi. Z močnimi izrazi je poudaril Jožko Lukeš tolminskega biriča Mohorja Kacafuro. Janez Gradnik Ves mesec maj je v San Pier d’Isonzo (Šempetru ob Soči) odprta slikarska razstava likovnih del grafika Pavla Medveščka in Miloša Volariča v tamkajšnji občinski umetnostni galeriji (Galeria d’Arte). Na razstavi imata vsak po 8 del; Medvešček grafik, Volarič pa akvarelom. Prvi se je italijanskim sosedom predstavil z deli zadnjih pet let, in sicer zajemajo dela razdobje od leta 1968 do 1973. Iz leta 1968 sta dve visoki jedkanici (Triptih, Poslednji konjenik). Več je jedkanic v kombinaciji z linorezom iz let 1971 in 1972, znanih njegovih »fosilov« prve dobe, troje pa je čisto svežih sitotiskov iz leta 1973 in jih tokrat vidimo na tej razstavi prvič. .Mtdvešček je verno svež; vedno zna presenečati, tudi stare poznavalce njegove umetnosti. Nie-govi prehodi iz ene faze v drugo so ponavadi raftli. komaj zaznavni, vendar podrobnemu ogledovalcu vidni. Medveščkova umetnost govori prvenstveno razumu in šele posredno čustvu. V stilu zadnjih grafik je tudi nova serija Me-dveŠčkovih ekslibrisov, ki jih je poslal na razstavo v Perugio in v Barcelono v Španiji. Volaričeve akvarele je tematsko navdihnila ptica kot oblika in razpadanje, uničenje, smrt kot vsebina, kar nakazuje tudi v naslovih, ki jih pozna le v dveh variantah (Ptič, Mrtvi ptič). Volaričeva serija akvarelov je nastala v zadnjih treh letih (1971-1973) in pomeni nekako nadaljevanje tistih slikarjevih stvaritev, ki so jim služile za osnovo »semenav. Tokrat gre za ptico. Tej je skušal slikar vdahniti vse tisto, kar ga kot človeka muči in veseli; skozi njene obrise', : zdaj temne zdaj svetlejše, zdaj mučne ali celo tragične skuša prodreti v samo bistvo minljivosti. Staneta Starešiniča je oblikovan s krepkimi mimič-nimi in besednimi poudarki. Leli Nakrstova je tudi tokrat ustvarila lepo in pretresljivo podobo Polone, Gradnikove matere. Tudi Tina Mirande Caharijeve je prepričljiva. V množici izstopa Mira Sardoče-va, Livij Kobal, Stane Raztresen. Med gospodo pa ustvarja vidno podobo grofa Strassolda Aleksi j Pregare, ki dobro poudari razliko med kmečko rajo in gospodo, tako v nastopu samem kot besednem poudarku. Tudi grof Coronini je dobil v sigurnem nostopu Antona Petjeta zelo stvaren in jasen izraz. Med ostalimi igravci izstopajo še Adrijan Rustja kot sodnik, Sergij Ferrari kot Delmestri in Andrej Jelačin kot Radetič. Jože Peterlin —O— REVIJA »NAŠA POMLAD« v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4 v nedeljo 20. maja 1973 ob 17. uri Peli bodo; Otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, otroški zbor. Kraški slavček« iz Nabrežine, otroški zbor osnovne šole »Janko Premrl-Vojko« iz Kopra, otroški zbor osnovne šole iz Jelšan, otroški zbor osnovne šole iz Postojne, otroški zbor osnovne šole iz Lucije. otroški zbor osnovne šole »Srečko Kosovel« iz Sežane, mladinski zbor osnovne šole iz Šmarij nad Koprom, mladinski zbor osnovne šole iz Dobrova, mladinski zbor osnovne šole iz Lucije, mladinski zbor osnovne šole »Srečko Kosovel« iz Sežane, dekliški zbor gimnazije iz Tolmina in mešani zbor gimnazije iz Kopra. Revijo prirejajo SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in GLASBENA MATICA - Trst — ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Vljudno vabljeni! Tehnično so Volaričevi akvareli uspeli. Barvno in kompozicijsko so enotni — ptičji obrisi so nedoločeni, shematični. Ne gre mu za anatomsko podobo, grajeno na realistični viziji (zakaj potem bi iskali, ali je to žerjav ali kaj drugega, temveč za simbol Ureditev razstave je dobra, želeti bi bilo, da bi bile grafike v paspartujih pod steklom (kar bi gotovo pripomoglo do boljšega estetskega učinka). Galerija je izdala katalog-vabilo s krajšim življe-njepisnim prikazom obeh slikarjev. Otvoritve na dan 1. maja se je udeležil tudi župan gosteče občine, likovni kritik, nekateri slovenski ljubitelji umetnosti ter oba slikarja. M. Br. — O — V ponedeljek, 21. maja bo Društvo slovenskih izobražencev posvetilo večer KOROŠKI PESNICI MILKI HARTMANOVI Izročena ji bo literarna nagrada »Vstajenje« 1973, na sporedu pa je tudi recitacija nekaterih njenih pesmi in. glasbeni posnetki njenih pesmi, ki so uglasbene. Hartmanova se bo udeležila večera tudii sama. Koroški večer ho v mali dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici, 3. Začetek ob 20,15. —o— Dramska skupina slov. kat. društva HRAST iz Doberdoba gostuje v nedeljo 20. maja ob 17. uri v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu z dramo. . M. Maeterlinck - A. Gspan: STILMONDSKI ŽUPAN Prijazno vabljeni! Medvešček in Volarič razstavljata v Italiji Dobri obeti za meso, slabi za mleko Sodobno kmetijstvo Močno ‘povpraševanje po mesu je povzročilo občutno povišanje cen mesa skoraj povsod po svetu. Najbolj so narasle cene v ZDA, tam celo za 50 odst., kar je pripeljalo do bojkota mesa s strani gospodinj in združenj za zaščito potrošnika. Medtem ko je, mimo povečanega povpraševanja po mesu, v ZDA kriv za višjo ceno tudi izvoz koruze v Sovjetsko zvezo (in to vsaj v višini 25 odst.), pa gre pri nas v glavnem za stanovitno naraščanje povpraševanja in za stanovitno padanje ponudbe ob hkrati stanovitno naraščajočih cenah za vrsto krmil, zlasti za ribjo in sojevo moko. Na drugi strani pa prihaja do ponudb«; mleka, kar vse pušča določene posledice, zlasti na ravni evropske kmetijske politike. Tako je prišlo do sklepa, da se, dosedaj proste ccine za vse vrste pretlolanega mleka (sterilizirano, homogenizirano mleko itd.), podvržejo nadzorstvu komisij za cone in do navodila, da se zniža cena svežemu mleku. Nedvomno bo slednji ukrep zelo razburil živinorejce, ki so pričakovali, da bo prišlo do zvišanja cen svežemu mleku (kar je popolnoma upravičena zahteva, če pomislimo, da znašajo pridelovalni strošk za liter mleka povprečno 130 lir (prodajna cena pa je, ponekod — kot v Trstu 150 lir, drugod, npr. na Južnem Tirolskem 145, v Milanu 180 lir, v Južni Italiji okoli 200 in več). Vendar ob priporočilu Evropske gospodarske skupnosti svojim članicam za znižanje cene svežemu mleku ne kaže postavljati zahtev po zvišanju cene na svežem mleku, pa naj bo srednje še tako upravičeno. Dejstvo je, da Evropa plava v mleku, Drži pa tudi, da na drugi strani raste cena govejemu mesu in to kar naprej. Povrh prihajajo vesti, da namerava Svet držav EGS sprejeti nekaj pomembnih ukrepov za spodbudo pridelovanja mesa. Spodbuda pridelovanju mesa Na vidiku je več ukrepov. Močno podporo uživa predlog, da bi izplačevali premije živinorejcem. ki redijo živino za zakol. Zahodna Nemčija iin Francija postavljata kot spodnjo mejo 11 glav živine. Irska zahteva čim nižjo srednjo bejo, Luksemburg in Nizozemska sta tudi za 11 glav živine t.j. krav, Velika Britanija in Danska pa zahtevata 15 glav kot spodnjo mejo za dobivanje premije. Italija se še ni izrazila, vendar je pričakovati, glede na povprečno zelo nizko število krav na obrat (2-4),