Poštarina plaćena
-oj 28.
U Zagrebu, 16. jula 1937.
Pojedini broi Din. 1.—
r
V
X)r	•' *» <TT
DVora:-.0;rc. o, H.
T..Tn-.LJA’TA
Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARYKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a
CIASIIO SÀVIEZA JUGOSILOVENSKIM EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
Problem naše omladine mm SSi™
U pretprošlom broju snio na uvodnom mjestu pisali o problemu naše školske omladine. Izložili smo bili položaj naše školske omladine, a zaključak je glasio:
O cilju odgoja naše omladine ne treba da govorimo. Znamo ga svi. Jedino način treba da promislimo i da se dademo na posao. Jer ta omladina nema nikoga da joj pokaže put. A željna je rada i želi da svoj zanos unese u nešto dobra, nešto za što je odredjena. Ako se to ne uradi, naš narod dolje ostat će bez inteligencije, a mi u emigraciji ostat ćemo bez omladine. Ako ostanemo bez omladine, iskopali smo grob sami sebi i našim idejama za koje se bo-
dinskog aktiviteta je Pula i Bazovica. I u emigraciji je omladina nastavila tom tradicijom — prvi pokreti i prve organizacije potječu od omladine.
Kasnije je to počelo jenjavati. Ima više uzroka, ali niti jedan nije toliko važan da bi se nastavilo sa dosadašnjim. Jer ako se nastavi s ovom nebrigom za problem omladine u emigraciji, osjetit ćemo jednog dana da nas nema.
U emigraciji ima posla. I to posla koji je po svojoj prirodi odredjen za omladinu. Gajenje društvenog života (ali ne kao principa već kao sredstva za okupljanje emigracije) omladina je prva pozvana da
početi ni postići, a protiv nje još manje
—	ići protiv vlastite omladine bilo bi isto što i samoubijstvo.
Ali omladinu treba odgojiti. Ili joj baleni pokazati put kako će se ona medju-sobno odgojiti u našem dubu. Treba joj dati mogućnosti za taj odgoj. A omladina to želi i hoće. Ona hoće da radi i hoće da se upozna s problemom. Da upozna svoj rodni kraj. njegovu historiju i ljude. Treba da zna našu kulturnu i političku povijest
—	borbe prije i poslije rata i zadatke naše emigracije. U tome moraju da stariji pomognu omladinu, jer naša omladina ne radi protiv starijih, već traži njihovu pomoć, ali
POD PRETSJEDANJEM DR. JOSIPA WILFANA
Dne 14 i 15 o. mj. zasjedat će u Londonu XIII kongres narodnih manjina pod pretsjeđanjem dra. Josipa Wil-f a n a. Na dnevnom redu nalazi se iz-medju ostaloga i pitanje reforme pakta Lige naroda s obzirom na prava manjina. Arhitekt Rutha, koji je izabran pot-pretsjednikom kongresa zastupat će stranku sudetskih Nijemaca, ali bi na kongresu imale biti zastupane i njemačke aktivističke stranke iz Čehoslo-vačke. Na kongresu nije zastupana slovačka manjina u Madžarskoj te ni jedna narodna manjina iz Njemačke.
rimo i radi kojih smo se organizirali.
To smo rekli o pitanju školske omladine, a sastanak Omladinske sekcije »Istre« u Zagrebu u nedjelju daje nam povoda da se danas osvrnemo na problem sve naše omladine, bez obzira na školsku spremu.
Na tom sastanku su se jasno ispoljile dvije stvari: 1) naša omladina je vrlo slabo organizirana i prepuštena je sama sebi i 2) ta omladina hoće da radi.
Sami omladinci su konstatirali da se tog dana mnogi po prvi put vide i da organizacija ne funkcionira već nekoliko godina. Ali svi, od prvoga do posljednjeg, bili su zato da se nadje način kako bi se omladinu sakupilo i što jače organiziralo.
I još jedna utješna pojava i putokaz za starije: omladinci su objektivno diskutirali i na koncu su se složili, iako se u početku činilo da će se razići u dvije grupe. Našli su zajedničku platformu za rad i mirno su Prešli preko nekih ličnih pitanja.
Na svim sastancima i sjednicama starijih funkcionera u emigraciji konstatira se, kada se slučajno dodje na omladinu, da mi skoro ni nemamo omladine u emigraciji, možda zato što omladina ne dolazi skoro nigdje do izražaja. Omladina je donekle objekt staranja i brige, ali se omladinu ne upućuje da sama sobom upravlja — ne ide se za tim da ona od objekta postane subjekt u emigraciji.
Medjutim omladina hoće da bude samostalna. Ona hoće da radi omladinskim metodama i da ne bude jednostavni privjesak starijih. Ideje omladine se ne poklapaju nikada potpuno sa idejama starijih, a to i jest jedna od glavnih funkcija omladine da je idejno ispred starijih. To je njezina glavna oznaka.
To treba imati u vidu. I pustiti omladinu da izvršuje svoj historijski poziv, pa makar se to očitovalo u djelomičnom neslaganju sa starijima. Kada bi omladina bila isto što i stariji, nje ne bi ni trebalo. I pokret koji bi imao stoposto pokornu omladinu, taj pokret bi bio osudjen na izumiranje.
U našoj emigraciji nastaje malo pomalo nćka stagnacija. A vrijeme odmiče. I mi zaostajemo. Jer nema novih sila — nema omladine, koja bi unijela u pokret elana, nestrpljivosti, svježine. Ono malo aktivne omladine ne može jače da se afirmira. A omladine imamo. Samo je treba okupiti, dati joj mogućnosti za rad, ne kočiti ie u svemu. Neka omladina postane subjekt — neka.osjeti odgovornost u samostalnom radu bez tutora i cenzora. Tek tada ćemo moći kazati da naš pokret ima omladinu — da pokret neće izumrijeti, već da će postajati sve svježijim i jačim.
Prije rata u Istri i ostaloj Julijskoj Krajini omladina j enosila na sebi skoro cijeli teret narodnih borba. Omladina je de-hionstrirala i manifestirala, tukla se i bivala tučena: omladina je išla u zatvore i bolnice; ona je pjevala i svirala, vježbala ' Plesala, vijala i spaljivala zastave. Za vrijeme rata je bježala preko granice, tuklh se j ginula na Dobrudži i ostalim frontovi-protiv Austrije. To se nastavilo i kas n'ie — iza rata, a kulminacija tog orma-
to vodi. U svim javnim propagandnim i političkim akcijama omladina je uvijek prva. I kulturne akcije oživotvoruje omladina. Bez nje se ne može ništa većega ni za-
ta pomoć ne smije da se izvrgne u tutorstvo. Skrajnje je vrijeme da ozbiljno počnemo . tretirati problem naše omladine, jer je to pitanje naše budućnosti. — (t. p.)
U KONKORDATU S JUGOSLAVIJOM
Vatikan se obvezuje na zaštićivan^ naših narodnih manjina
Beograd, 9 jula 1937. — Pretsjednik vlade i ministar vanjskih poslova dr. Milan Stojadinović održao je u Narodnoj skupštini pred Odborom za konkordat izmedju Jugoslavije i Vatikana velik govor 8. o. mj. u kojemu ie, izmedju ostaloga, rekao i ovo:
— Bile su loš tri tačke, od većeg značaja, koje nisam htio da ostavim neosvijetljene opet jednim autentičnim tumačenjem. ledna se tiče zaštite naših manjina I njihovog narodnog lezika u katoličkoj crkvi i katoličkim organizacijama. I u to) tačci dobio sam potpuno zadovoljavajući odgoVor. Nota ovdašnje Apostolske Nuncijature u tome pitanju veli ovo:
»Što se tiče čl. XI ai. 2. jasno ie da ]e Sv. Stolica saobrazno principima, koje je ona uvijek zastupala odnosno upotrebe materinjeg iezika u dušebrižništvu u vjerskoj nastavi i u životu katoličkih organizacija. neće prestati da se interesuie za jugoslovenske nacionalne manjine, čak i u slučaju da u buduće ne bi došlo do zaključenja drugih konvencija o Konkordatu.«
IZJAVA DRA MILANA STOJADINOVIĆA O ZAŠTITI NAŠE MANJINE U PISMU PRETSJEDNIKU NARODNE SKUPŠTINE
Beograd, 8. VII. — U vezi sa pretresom Konkordata koji je podnesen Narodnoj skupštini uputio je predsjednik vlade dr. M. Stojadinović pismo predsjedniku Narodne Skupštine g. S-ćiriću u kojem se, uz ostalo, veli i ovo: 2. U članku 11, alineja 2, govori se o obećanju Svete Stolice da će se kod bu' dućih pregovora s državama, gdje žive naše nacionalne manjine, zauzimati da tim našim manjinama jamči postupak ne manje povoljan od postupka koji ml primjenjujemo na njihove manjine kod nas. U ovakovoj se stilizaciji htjelo da
sa izvjesne strane vidi namjera Svete Stolice, da se oslobodi dužnosti da se i izvan konkordatskih pregovora zauzima za prava naših manjina na crkvenom polju. Pošto se vjerojatno u dogledno vrijeme neće voditi konkordatski pregovori s državama gdje žive naše manjine, izgledalo je, do, prema spomenutom tumačenje Sveta Stolica prepušta njihovoj sudbini naše narodne manjine. Zbog svega toga smatrao sam potrebnim, da se i ovo pitanje raščisti. Kako može da se vidi iz spomenute note apostolske nuncijature, dobio sam kategoričku izjavu, da će se Sveta Stolica zauzimati za pravo upotrebe narodnog jezika u dušobrižništvu, vjerskoj nastavi i životu katoličkih organizacija i izvan konkordatskih pregovora s državama gdje žive naše manjine. Mogu vas uvjeriti g. predsjedniče, da su ova obećanja šira i izričita od onih, koja smo mogli postići kod nekih vlada s kojima smo to isto pitanje raspravljali. Sveta Stolica će se prema spomenutoj izjavi i izvan konkordatskih pregovora neprestano zauzimati za prava naših manjina, da se služe svojim materinjim jezikom, »dans la cure d’ames, dans l’instruction religieuse et dans la vie đes organisa-tions catholiques«, tj. u dušobrižništvu, vjerskoj nastavi i u životu katoličkih organizacija.
ČEŠKE NOVINÈ O KONKORDATU
Prag, 9 jula. — Komentarišući Konkordat, koji će Jugoslavija zaključiti sa Vatikanom, poluzvanične »Praške novine« pišu:
»Konkordat omogućuje depolitizaci-ju katoličkog svećenstva i osigurava jugoslavenskim manjinama, u drugim zemljama, upotrebu svog materinskog jezika u svećeničkoj administraciji.
MANJINSKO PITANJE IMA MEDJUNARODNI ZNAČAJ
Početkom o. mj. bio je u Bratislavi skupština Lige za Društvo naroda. Zastupnik čeških Nijemaca je naglasio da se manjinsko pitanje može riješiti jedino na osnovu ravnopravnosti naroda. Manjinsko pitanje, kazao je dalje, nije podnipošto samo unutarnje pitanje neke države, već ono ima medjunarodni značaj.
Na toj skupštini je odlučeno da će posebna komisija istražiti i iznijeti položaj narodnih manjina u onim državama, koje ne veže medjunarodna obaveza o zaštiti manjina.
NEMCI NA MADŽARSKEM IN HITLERIZEM
Nemci na Madžarskem se začenjajo braniti prevelikega prijateljstva rojakov v rajhu. Njihov vodja Pinter je nedavno zapisal, da hočejo madžarski Nemci varovati svojo kulturno ravnopravnost, pri tem pa se čutijo povezane z Madžari. »Usoda madžarskega nemštva bo odločena v Budimpešti in nikdar v Berlinu ali Stuttgartu. V lastnem interesu naj dajo Ogri Nemcem ravnopravnost in s tem onemogočijo narodno-sociali-stično propagando.«
ABESINSKI ABUNA CIRIL NAMJERAVA PRECI U KATOLIČKU CRKVU
Agencija Stefani javlja iz Napulja da je Abuna ćiril, poglavar kopske crkve u Abesiniji, posjetio pred povratak u Afriku prefekta i još jednom izjavio svoju vjernost Nj. V. Kralju i Caru Italije osnivaču Imperija Mussoliniju i svoje divljenje za sve što je vidio u novoj Italiji.
Prigodom boravka abune ćirila u Italiji javlja katolički »Amerikanski Slovenec« (Chicago) iz Rima da abuna ćiril ima namjeru da predje u rimokatoličku crkvu i da će s njime preći još tri milijuna drugih Abesinaca kopske vjere. Radi toga, izgleda, da je abuna ćiril i bio u Rimu, gdje je dočekan svim mogućim počastima.
Nove potujcevalnice za naše otroke
Gorica, julija 1937. — (Agis). — Že od vsega početka stremi fašizem pri nas za tem, da da našim vasem čim več svojih Šol. Leto za leto otvarjajo v manjših vaseh .eno- in dvorazrednice, na sedežih občin pa poleg že obstoječih šol še otroške vrtce, v katere morajo starši pošiljati svoje otročiče. Posebno skrb posvečajo zlasti obmejnim vasem. To nam potrjujejo tudi zadnje vesti, po katerih bodo samo v idrijski občini zgradili letos tri nova šolska poslopja. Tako bosta dobili vasici Zavratec in Vrsnik, ki ležita neposredno ob meji nad Žirmi, letos vsaka svoje novo šolsko poslopje. Seveda moramo pri tem pripomniti. da sta sicer majhni vasici zelo oddaljeni od drugih in je zlasti po zimi otrokom težko obiskovati precej oddaljene šole. Ravno tako nameravajo letos zgraditi novo šolsko poslopje v Srednji Kanomlji, od koder so do sedaj obiskovali otroci šolski pouk v Gorenji Kanomlji ali pa v Spodnji Idriji. Ker je pa dolina Kanomlja zelo raztegnjena, ter posestva raztresena, bo ta nova šola zelo olajšala otrokom obiskovanje šolskega pouka, posebno v zimskem času. Vse tri vasi spadajo danes pod idrijsko občino in bo padlo celotno breme za vzpostavitev teh treh novih šolskih poslopij tudi nanjo, idrijska občina je že oskrbela po-
trebne načrte in proračune, kar bo občutno obremenilo njene že itak slabe finance. Saj ima idrijska občina, ki šteje nekaj okrog 14.000 prebivalcev, danes z novimi že dvanajst šol. K temu naj še pripomnimo. da so vse te vasice okrog Idrije, ker so vse raztresene po hribih in je ves teren okrog Idrije zelo hribovit in malo rodoviten. Idrija sama pa tudi nima razen rudnika ničesar, kar bi prinašalo kakšne posebne dohodke.
Ravno iako bodo še letos gradili novo šolsko poslopje na Ravneh pri Grgarju pod Sv. Goro. Idrijska kot tudi grgarska občina sta odkupili že potrebna zemljišča. Goriški pokrajinski upravni odbor je te dni odobril vse potrebne izdatke in načrte za te šole.
Potrebno bi bilo pozdraviti to brigo fašističnih oblasti, če bi bile te šole namenjene onemu namenu, katerega želimo tudi mi: da bi se naši mladini nudilo čim v?č prilike in možnosti izobrazbe, trdne podlage za današnje težko življenje kot tudi prepotrebnega pouka v gospodarstvu in gospodinjstvu. Toda na žalost stremijo fašistične oblasti za vsem drugim, to je. da bi čim hitreje izneverili naše otroke materinemu jeziku in lastni zemlji.
SAŽALNICA ABESINACA PRIGODOM . SMRTI BRAĆE ROSSELLI
Društvo intelektualaca Abesinaca »Ethi-opia« u Parizu poslalo je pokretu »Giustizia e Libertà« sažalnicu povodom smrti braće Rosselli slitedećeg sadržaja:	--
»Uzbudient strašnim i kukavičkim umorstvom braće Rosselli, Abeslnci u Parizu izrazuju svoje saučešće obitelji Rosselli I niihovim nrijateljima.«
V Trstu z napetostjo pričakujejo imenovanje novega škofa
Trst, julija 1937. (Agis). — Naš list je že poročal o tem, da se tržaške fašistične oblasti potegujejo za to, da bi bila tržaška škofija povišana v nadškofijo ki naj bi se preselila iz Gorice v Trst. Zato so bile nemalo razočarane, ko je prišla vest da bo reški škof Santin premeščen iz Reke v Trst in imenovan za tržaškega škofa, med tem, ko bo nadškof Margotti ostal' na dosedanjem mestu. Predvidevalo se je imenovanje nadškofa Margotti j a za tržaškega nadškofa zlasti zato, ker je bil po demisiji škofa Fogarja imenovan za upravitelja tržaške škofije.
UPUTE PRETPLATNICIMA
U proglasu Saveza »Borba za 6 strana« predvidia se. da stari dužnici mogu zaostalu pretplatu plaćati u obrocima, i to tako da mjesečno plaćaju 4 dinara za tekuću pretplatu, a 2 dinara u ime otplate za staru pretplatu; usve 6 dinara mjesečno. Ko hoće da plati tromjesečno, plaća 12 dinara za redovnu pretplatu i 6 dinara za stari dug. usve tromjesečno 18 dinara.
Pretplatnici u Zagrebu mogu to urediti u našoj upravi. Masarykova 28a/ll. kat od 4 do 7 po podne, a oni iz Ljubljane u upravi u Ljubljani, Erjavčeva 4 a. U Mariboru i Karlovcu mogu to urediti kod našeg povjerenika, a u ostalim mjestima, gdje još nema povjerenika, može se najbolje to urediti preko pošte na ovaj način;
na pošti se kupi čekovna uplatnica, koja stoji 25 para. Na čekovnoj uplatnici se u za to odredjen prostor napiše adresa »Istre« i čekovni broj ovako: — »ISTRA«, GLASILO JUGOSLOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE. ZAGREB, a iznad toga 36.789. Na drugoj strani u sredini se isti taj naslov stavi i napiše obavještenje za upravu, na primjer ovako: Za mjesec juli plaćam 4 dinara za tekuću pretplatu, a 2 din za stari dug (ili ako se plaća za tri mjeseca: 12 din za tekuću pretplatu i 6 din za stari dug). Ispod toga ime, prezime i adresa.
Koristite se pogodnostima i uredite svoje obaveze Time podupirate akciju emigracije u vezi raspisa Saveza i podižete svoj list. Jer ako ta akcija uspije, list će redovno izlaziti na 6 stranica, a jedan puta mjesečno na 8 stranica u početku, a kasnile redovno na 8 stranica.
ČITAJTE PROGLAS »BORBA ZA 6 STRANA« — PODUPRITE SVOJU ŠTAMPU !	________
NAŠA EMIGRACIJA
PODJELA RADA,
A NE IDEOLOŠKA PODJELA
Mnogi od nas htjeli hi da našu stvar, naš problem, polože na jednu stranu. To priklanjanje pojedinca jednoj strani i to njihovo shvatanje želi se prenijeti i na cije-\ lu emigraciju. Iz ovog razloga moramo postaviti pitanje, je li naš problem uistinu jednostran ili je, nasuprot, raznovrstan i složen? Da li je jedna strana tako važna, da apsorbira ili zasjenjuje druge? Za pojedine od nas to može biti, za cjelokupnu emigraciju ne može, jer ona vodi računa o čitavoj jednoj zemlji i o jednom dijelu hrvatskog i slovenskog naroda. Jer položaj] naše zemlje i sudbina našeg naroda upućuju nas na složenost našeg pitanja.
Čuli smo, da je naš problem —- narodni problem. To je tačno iako moramo priznati, da je naš narod od svojih sunarodnjaka u najtežem vremenu svog opstanka skoro po- \ sverna napušten.
Naš problem je ujedno i jadranski problem. Na jednoj sipani je »Mare nostro*, a] na drugo obali smo mi i svi oni, kojima »Mare nostro* ne ide u prilog. Jadransko je more k tome vezano sa Sredozemnim i] njihovi se valovi sukobljuju i prelijevaju kao i interesi naroda i država, koji žive t postoje na tim morima.
Iako je baza našeg pitanja Usto nacionalna, ono je u sklopu ostalih sličnih pite nja koja su nam blizu u demokratskom i antifašističkom okviru. Jer fašizam je onaj koji je potencirao zlo i dok fašizam ne padne, nema nama ni mogućnosti za rad ni olakšanja. Sirenje i jačanje demokracije i\ antifašizma je uvjet, da se naše pitanje tretira, a pad fašizma je uvjet za početak njegovog rješavanja.
Unutar ovih najglavnijih strana našeg problema ima još mnogo manjih, ali vrlo važnih pitanja, koja nam mogu bih od koristi ili štete u postizavanju našeg cilja, već prema tome kako se njime služimo. Sve ove probleme ima emigracija da rasvijetli t iskoristi, a to će teško ići ako u našim većim centrima ne dodje do podjele rada i dok se ne promijeni shvatanje, da jedna orga-\ nizacija može preuzeti na sebe vršenje svih mogućih zadaća. Imajući u vidu čitavu emigraciju i naš cilj, za sada nam je potrebnija dioba rada od ideoloških podjela.
Emigranti kao pojedinci pripadati će i nadalje raznim strujama, jer svatko od] njih ima pravo, da se opredijeli za smjer, koji najbolje odgovara njegovoj osobnosti. Ali treba istaći, da će onaj emigrant naj-] većma poslužiti našem, cilju, koji će biti fanatičar emigrantske sivari, a širokogrudan prema ostalim ehvatanjima. Jednostranost donosi dosadu i stvara apatiju, a trpljenje našeg naroda je preveliko, da bi moglo podnijeti tu jednostranost. U našem radu treba da nas vodi misao, da će naša stvar imati uvijek prijatelja, a napose one, koje ćemo mi trebati i one koji će nas trebati. Takvih se prijatelja ne možemo odreći radi neke jednostranosti,
GOSPODARSTVO JULIJSKE KRAJINE V PRETEKLEM LETU
Pri koncu leta so se vršile po vsej Ita- desetih mesecih preteklega leta je bilo od-li proslave »žitne bitke«, pri katerih so po- povedanih 147 tvrdk, prijavilo pa se jih je deljevali predstavniki fašistične stranke in 202, Režim cen je bil zelo poostren zaradi javne oblasti denarne nagrade in kolajne I devalvacije. Za bazo je bi! vzet dekret 5
poljedelcem, ki so se izkazali, da so na svojih posestvih imeli velike uspehe v gojenju raznih zit. Podeljene pa so bile nagrade tudi poljedelcem, ki so racionalizirali svoja zemljišča ter posvetili veliko pažnjo drugim pridelkom.
Ob tej priliki je bilo govora tudi o splošni letošnji letini, o njenih uspehih in neuspehih, bodočih smernicah itd.
V naslednjem prinašamo izvlečke iz poročil glede gospodarstva v goriški, tržaški in puljski pokrajini. Niso na teh že omenjenih svečanostih bile prinešene podrobne statistike in tudi pregled celotnega gospodarstva ni ne jasen in ne popoln, vendar pa nam bo dalo možnost, da lahko ugotovimo le nekaj podatkov oz. informacij o stanju letošnje letine in s tem v zvezi tudi stanje gospodarstva predvsem našega Ljustva v Julijski Krajini, kljub temu, da ni bilo stanje gospodarstva gledano s stališča kmetovega težkega položaja. ampak samo s stališča državne italijanske avtarhistične politike.
Na seji deželnega odbora za korporativno ekonomijo v Gorici je prefekt dr. Tomaž Ciampini v svojem govoru v glavnih potezah orisal gospodarsko stanje tega leta. Povdarjal je da je gospodarstvo v goriški pokrajini delovalo s pospešenim tempom v času sankcij ter je na ta način doseglo zvišenje produkcije v nekaterih gospodarskih strokah. Ta tempo hočejo obdržati še v naprej. Zaradi znane avtarhistične politike, ki jo Italija mora voditi predvsem zaradi slabega finančnega stanja, bodo sedaj tudi v ostalih odsekih goriške-ga gospodarstva, ki do sedaj ni zabeležilo znatnih uspehov, poskušali na vse načine dvigniti produkcijo.
Lanjsko letino je smatrati v glavnem za povoljno, čeprav so nekatere kulture, ki so karakteristične za goriško pokrajino precej trpele in seveda znatno manj obrodile. Tako je posebno trta zelo veliko trpela, to pa zaradi izrednih klimatskih neprilik. Ta nesreča je zadela posebno gridaste predele goriške pokrajine, kjer je vino glavni pridelek. V ravnini se je posebno izkazala koruza, ki je dobro obrodila, prav tako krompir. Pridelek krme je bi! zadovoljiv, kar je predvsem glavnega pomena za živinorejo in njeno prospevanje ter je s tem posredno dan pogoj za poljedelstvo. Cene glavnih pridelkov so bile zadovoljive. Zaradi tega gleda prefekt v bodočnost poljedelstva z zaupanjem, čeprav bo moralo to doprinesti k splošni konsolidaciji velike žrtve. Te žrtve so potrebne predvsem za konsolidacijo lire na mednarodnem trgu. Odloki glede monopolizacijske prodaje volne, pšenice in kokonov so bili izvršeni popolnoma in so priborili kmetu dobre cene v prodaji njegovih pridelkov. Dobra je bila prodaja grozdja prav tako so šli dobro v denar tudi sviloprejkini kokoni. Pre- ' fekt je opozoril na potrebo posebne označitve za izvoz surovega masla, kar bi pripomoglo k monopolistični prodaji. Za uspehe pri pridelovanju krompirja in koruze je bilo razdeljenih precej nagrad. Gospodarstveno nadzorstvo je pospeševalo po svojih močeh tudi sadjarstvo, živinorejo in ribogojstvo.
Vzpostavitev normalnih trgovskih od-nošajev z bivšimi sankcionističnimi državami in pridobitev abesinskega trga je dobro vplivala na tekstilno industrijo, ki je dobila posebno dobrega odjemalca v svojem novem abesinskem imperiju. Zaradi tega so nekoliko bolj oživele nekatere tovarne na Goriškem. V pospešenem tempu deluje bar-varnica v Gorici (preje A. Moser), tovarna poljedelskih strojev v Batujah, tekstilna tovarna v Podgori, lesna industrija, industrija pohištva in cementarna v Saloni. Nadalje je prefekt označil, da je devalvacija »razčistila« gospodarski horizont, kakor tudi odprava raznih konpenzacij. V zadnjih
oktobra 1936 L, ki je odredil, da morajo veljati cene v mesecu septembru, še za naprej. V pogledu kreditov je pravil prefekt, da je stanje povoljno. V času abnormalnega stanja (ob napovedi devalvacije) se je opažalo, da so vlagatelji pričeli dvigati svoje prihranke iz hranilnic. Ko je bil prebreden ta čas »popolnoma psihološkega značaja«, se je zopet povrnilo prejšnje stanje zaupanja, ki je karakteristično za normalnost in vlaganje prihrankov se je ponovno dvignilo v zadnjem semestru. Povečano delovanje, povečani dohodki posestev, in pošiljke delavskih prihrankov iz Abesi-nije so brez dvoma povečale tudi denarni obtok. Zaradi tega tudi statistika deželnega delovnega urada izkazuje opadanje brezposelnosti. V tem pogledu niso bile podane s strani predavatelja nikake številke, ki bi nas posebno zanimale. Prefekt pa je pov-daril, da je bilo 1936 leta zabeleženo najnižje stanje brezposelnosti v zadnjih petih letih. V mesecih avgust—september 1935, za časa priprav za abesinsko vojno, je bilo najmanj brezposelnih, kar je pač umevno. V Abesinijo je bilo odposlanih 550 delavcev iz goriške pokrajine, katerim se je pozneje pridružilo še 250. Nad 800 delavcev so zaposlile ladjedelnice v Tržiču. Precej delavcev so vzeli premogovniki v Labinju, rudniki v Rajblu in tudi največje tovarne v provinci so znatno pomnožile delavske vrste. Prav tako zaposlujejo veliko delavcev obsežna vojaška dela na meji.
Pri podelitvi nagrad 29 kmetom in veleposestnikom iz Istre je podal gospodarsko stanje comm. Luigi Bilucaglia, predsednik fašistične zveze istrskih kmetov na svečanosti v Puli. Povdaril je, »da je fašistični režim v Italiji započel in uspešno dovršil sijajen povzdig kmetijstva«. Za njim je govoril dr. Leo Petronio, deželni nadzornik za istrsko poljedelstvo. Preteklo leto ni bilo ugodno za žito, ki je eden glavnih istrskih produktov. Cc bi pa ne bila izvojevana žitna bitka, ki je zelo povzdl gnila produkcijo, bi se preteklo leto gotovo zaključilo s katastrofo. Z žitom posejane površine je bilo nekoliko več ha nego lani, kar gre na račun pašnikov in slabih gozdov. ki so jih prekopali. Celotna produkcija žita je padla za okoli 10 posto, donos na ha pa od 11,44 na 10,27 kvintalov. Kljub slabim klimatskim razmeram je znašal donos na ha po nekaterih krajih celo čez 30 kv., srednji donos pa je znašal na večjih kompleksih čez 15 kv. Zaradi propagande se je konzum umetnih gnojil podvojil, uporaba kmetskih strojev se ie zvečala za 30 posto, izbranih semen se ie uporabilo že 90 posto od celokupne uporabe. Govornik je priznaval, da je istrski kmet doprinesel strašne žrtve za časa sankcij, ko je bila krma zelo draga, da je mogel kljub temu obdržati sebi toliko potrebno živino. Tudi na tem polju se že poznajo učinki racionalne vzgoje najpripravnejših živinskih pasem. Z žitno bitko se je Italija rešila pred uvozom žita iz inozemstva(?). Toda kljub temu je treba nadaljevati pot, je rekel govornik. Sledila je razdelitev nagrad med velike in srednje posestnike, ki so dobili največ po 1-500 lir. Vsi ti so večinoma Italijani in veleposestniki, katerili večina stanuje v italijanskih obmorskih mestih na istrski obali.
V	Vidmu je prefekt gr. uff. Testa v svojem gospodarskem govoru povdaril, da so klimatske razmere furlanskemu kmetu zelo škodile, posebno je trpelo žito. Zaradi tega je donos na ha slabši in znaša 15,4 kv.
V	Gorici se je vršila ta slavnost v dvorani bivšega Trgovskega doma. Situacijo goriške pokrajine je bil podal Visca, predsednik deželne komisije za žitno propagando. Donos žita na ha je bil pred žitno bitko 12 kv, po njej pa se je dvignil na 15 kv. Ker je bilo z žitom posejenega 4.000 ha, se je pri tem zvečala produkcija za
13 jula 1920 ~~ 13 jula 1937
ZA RECIPROCITET U TURIZMU IZMEDJU JUGOSLAVIJE I ITALIJE |
Na konferenciji pretstavnlka turističkih ustanova Iz Gorice. Trsta, Vidma, Rijeke 1 Pule raspravljano je o mogućnosti jače turističke izmjene izmedju Italije i Jugoslavije, pa je zaključeno, da će se izraditi jedan opširan plan za turističku suradnju koji će se predložiti na j slijedećoj konferenciji koja će se održati u Gorici, a kojoj će prisustvovati i pret-stavnici jugoslavenskih turističkih ustanova.
12.000 kv, kar predstavlja vrednost 1,000.000 lir. Znaten ie tudi donos koruze na ha, ki je bil preje 13,8 kv, sedaj pa se je povzpel že na 24 kv na ha. če računamo, da je s koruzo posejanega zemljišča| 10.343 ha, znaša prirastek torej 103.430 kv, i kar da 5,000.000 lir. Tudi v goriški pokrajini je bilo žitnega pridelka manj nego! 1935 1. Spomlad je bil nagajal dež, potem! pa je pritisnila suša, tako da je letina znat-i no zaostala za letino 1935 1. Posestva, na katerih so prejšnja leta pridelali 28 do 30j kv. na ha, so zabeležila 1936 znaten padec j in je bil donos na njih komaj 11 kv, tol predvsem zaradi žitnih bolezni (rja itd.). Zaradi propagande za racionalizacijo zemljišč se je zvečala kultivirana površina samo za kakih 20 ha. 28.000 lir nagrad je bilo j razdeljeno kraškim kmetom za zboljšanje pašnikov, razširjenje njiv, očiščevanje kamenja itd Vsa ta dela so stala kraške kmete nad pol miljona lir. 3.000 lir nagrad je bilo podeljenih za pridelavo semenskega krompirja v goratem predelu goriške pokrajine. V ravnini ne morejo pridelati dobrega krompirja. Ta krompir je zelo dober, toda njegova produkcija je v opadanju. Nagrade so bile razdeljene tudi najboljšim pridelovalcem koruze. Zaradi propagande se je njena produkcija dvignila in je zabeležila po nekaterih krajih celo do 60 kv. na ha. V tem pogledu je goriška pokrajina prva izmed vseh pokrajin Italije.
Tudi v tržaški pokrajini so polagali veliko važnost na pridelovanje Kraškega semenskega krompirja, kjer so dosegli 390 kv. na ha. Prav tako bodo polagali večjo važnost na koruzo. V kratkem nameravajo osušiti močvirno ozemlje ob Pivki in njenih pritokih. Na tem ozemlju bi bilo mogoče po končani osušitvi rediti 1.500 glav živine in pridelati 3.000 kv. žita.
Da bi bila celotna slika tega pogleda s fašistične strani na gospodarstvo oz. poljedelstvo v Julijski Krajini, nam manjka še opis za reško pokrajino. Kljub temu pa ne bi bilo pokazano niti od daleč stanje našega kmeta. Morda ni bila ta svečanost primerna prilika, da bi pokazali vsaj približno ne samo produkcijo ampak splošen položaj kmeta, to že morda presega meje, seveda pri vseh svečanostih, in tudi navideznega optimizma in nekaterih resničnih uspehov, da bi se gledalo nanj tudi z drugih vidikov. Kajti, četudi to preberemo, nam ne bo o našem kmetu prav nič jasnejša slika. Dobro vemo, da mu gre slabo. Zato bi tudi radi vedeli raje za število prodanih kmetij raznim bankam iz stare Italije. ki so potem nastanile svoje kolone na slovenski zemlji. Prav tako bi radi vedeli kako so se dvignile cene in koliko se je poslabšal pri tem položaj delovnega ljudstva, čeprav so precej pompozno .oznanil'« da so jim zvišali mezde za nekaj odstotkov. Splošen vtis. ki ga dobimo od raznih strani iz Julijske Krajine je ta, da gre vedno na slabše. Tega pa nikakor ni mogoče zahtevati od fašističnih govornikov ob slavnostnih prilikah.	(o. k.)
Ali je tudi to v duhu prijateljske nagodbe
V električni železnici sta se peljali dot ženski in se pogovarjali med seboj v slo' venskem jeziku. Pri Sv. Mariji Magdaleni vstopi policijski agent in fez nekaj fase surovo nahruli omenjeni ženski, češ, da it ne bosta nehali govoriti ta prokleti jezik, ju pošlje za kazen v Abesinijo...
Sijajen dokument spoštovanja pakta itd' lijanskih oblasti!
Jugoslovanski izletniki v Trstti
Za binkoštne praznike so jugoslovanski izletniki obiskali Trst, Sli so tudi na grad, kjer je orkester na čast obiskovalcem za' evirai več koračnic. Jugoslovani so izkazali hvaležnost s burnim ploskanjem, J" veste, kaj so prijazni Italijani igrali? Naj' bolj goreče iredentistične koračnice, kako? n. pr. Ilossetlijevo koračnico »Le campali! di S. Oinsto* in tisto zloglasno:
»Se i sciavi vuol aver scuole, che i vadi pur a Lubiana, che Trieste xe italiana » italiana la resterà .. .*
Tržaški Slovenci bi prosili Jugoslovane, da naj raje ostanejo doma, kot pa d* se pustijo na takšen nesramen način vlš^ za nos.
Fašizam i Španija
»... bolje je da se uhvatimo s Engle' skom i Francuskom u koštac danas, u dalekoj budućnosti, to jest, kada to bude zgodno našim protivnicima*.
*Iìegime fascista* (Farinacci) »U toj velikoj borbi (u Španjolskoj) je postavila licem u lice dva tipa civili*1!' čije i dva nazora na svijet, fašistička Ra('3“ nije bila neutralna. Ona se borila, pa " stoga i pobjeda biti njezina*.
Mussolini u »Popolo d’Italia*-»Zelja Njemačke da zadobije rudnike Ijezne rudače, u sjevernoj Španjolskoj veo? imati prednost pred svim naetojanjiiaa 5 medjunarodnu suradnju u korist mira*-Hitler u Wilrzburgd-
Italijansko ozemlje
Agencija Havas poroča iz Birna, da fraJj k i ra j o italijanski prostovoljci v špaHtfa državljanski vojni pisma in dopisnice, * jih pošiljajo z bojišča v Italijo, e mi po 50 centesimo», to je toliko, kohk". znaša poštna pristojbina za pisma V n°lT* njoeti Italije,,,
MALE VESTI
— Tokom februara ove godine u Italiji
IC bilo sklopljeno 25.255 brakova prema 31.379 brakova u istom mjesecu prošle godine. Zanimljivo je. da se broj radjanja znatno smanjio. U februaru prošle godine rodilo se 87.269 diece, a ove godine istog mjeseca 80.959. List »Tribuna« veli, da je svemu tome kriva lakomislenost talijanskih žena.
*
— Italija je odobrila da se iz Jugoslavije izveze svinja za 4 milijuna lira.
„ *
— Bugarski studenti su u posljednje vrijeme započeli da pozdravljaju fašistički Ministarstvo prosvjete je zabranilo faši-| štički pozdrav.
★
— Engleskom ministru vanjskih noslova Edenu je uspjelo da se sporazumi sa Mussolinijem, da Italija obustavi svoju propagandu protiv britanskog plana o podjeli I Palestine.
*
— Talijansko ministarstvo vanjskih poslova zabranilo je nogometnu utakmicu iz-mediu bečke »Admire« i »Genove« u Genovi, da ne bi došlo do novih krvavih sukoba kao u Beču.
★
— Španjolski multimilionar March ponovno se ukrcao u Gibraltaru na put u Rim. da se sastane sa Mussolinijem.
*
— Na medjunarodnom kongresu za kinematografiju koji zasjeda u Parizu, prikazan je jedan talijanski film, o akciji u abesinskem ratu. Studenti, koji su došli u velikom broju na prikazivanje ovog filma, priredili su burne demonstracije, tako da je prikazivanje ovog filma prekinuto.
*
— Bivšeg vodju engleske radničke stranke Lansburrya, koji je stigao u Rim, Primio ie u audijenciju pretsjednik vlade Mussolini. Lansburry je izjavio, da je vodio sa Mussolinijem razgovor o planu jedne konferencije za mir.
♦
— U Italiji se sada nalazi u izgradnji 48 novih aerodroma, koji će u najskorije vrijeme biti dovršeni.
*
— Conte Viola dl Campalto, bivši talijanski poslanik u Beogradu, postao je poslanik u Burgosu kod_ generala Franca.
— Grupe narodnih plesača iz Jugoslavije j Italije učestvovati će na velikom konkursu narodnih plesova i pjevanja, koji se prirediuie polovinom jula u Koruškoj, na Osiačkom i Fačkoin jezeru.
♦
. Špigić Ivan pok. Ivana iz Kavrana.
starac od 62 godine, osudien ie u Puli na 20 mjeseci tamnice radi nasilne obljube Šesnaestgodišnie Marije špigić. Iz tog čina rodilo se dijete, pa ie sud proglasio Špi-gića ocem.	.
— O knjigama Miodraga Rističa — Talijanski nacionalizam i Jedna volja — opširno i sa pohvalom piše Mario Nordio u »Piccolo di Trieste« ^od 2. o. mi.
— Turinska »Štampa« prijeti Francuskoj da će Italija posve otvoreno slati oružje uz zaštitu ratnih brodova generalu Francu, ako bude ukinuta kontrola na francusko-španjolskoj granici.
*
— U Pazinu su od 1 srpnja u zatvoru otac Viktora Bacca iz Berma i otac novinara Sironića iz Trviža.
— Objavljen je nov seznam v Španiji Padlih italijanskih prostovoljcev. V poslednjem času Je padlo tudi 30 italijanskih letalcev. Italijansko uradno poročilo trdi, da so italijanski letalski in protiletalski top-ničarski prostovoljci za časa državljanske vojne v Španiji sestrelili 218 španskih republikanskih letal.
*
— Ker so se širile vesti, da bodo pre-niestili sedanio prestolnico Abeslnije iz Addis Abebe drugam zaradi neprimernih vremenskih prilik, so sedaj izšle vesti, da ni ničesar res o tem in da bo prestolnica še vedno v Addis Abebi.
Pariz, jula 1937. — »Giustizia e Libertà« javila1
U željezarama u Lecco protestirali su Prošlog mjeseca radnici protiv poskupljenja divota i fašizma. Izvršena su hapšenja. —
U željezarama u Cremi bili su rasprostranjeni letci u kojima se protestiralo protiv slanja dobrovoljaca u Španiju. Uhapšeno je 28 radnika.
U selu Capralba kod Cremone osvanuli su jednog jutra zidovi s protufašističkim slikama i natpisima. Neki natpisi su glasili: yogliamo pane pei bambini o la testa di Mussolini.
U varošici Soresina u Lombardiji zene SU pred općinom demonstrirale tražeći rada 1 kruha. Načelnik je zaprijetio da će ih istjerati kundacima.	.
U cijeloj imbardi!! fašisti organiziraju t^znene ekspedicije protiv slušača inozemnih radio stanica. Razbijaju radio aparate
. DVehkS porast cijena željeza, bakra * osta-tog metala stvorio je nove kradje. ^raau se željezne ograde i kuhinjsko posudje. frodaja tih stvari donosi velike koristi i tatovi se specijaliziraju u toj »struci«.
U Veneciji ie sa »Ponte dei Sospiri« ukr»djeno 20.000 kg olova.
NAŠI LJUDJE NA FAŠISTIČNIH SLAVNOSTIH
Reka, julija 1937. — (Agis). — Na Reki sta bili kar dve zaporedni fašistični slavnosti. Na prvo je bila vožnja s celodnevno prehrano popolnoma brezplačna. Za obisk druge svečanosti so morali udeleženci plačati 1.50 in s tem so bili poravnani stroški za vlak tja in nazaj ter za celodnevno prehrano. Mimogrede naj bo povedano, da ne bi kdo mislil, da je stroške za prehrano itd. krila fašistična organizacija ali kdorkoli, da so bile naše občinske uprave tako velikodušne, da so se obvezale poravnati stroške vsaka za svoje udeležence. Dne 2 maja pa_ so zbrali in privedli na Reko žene' iz naše pokrajine. In videli smo v sprevodu
stare kmetske ženiceviz Pivke in Kastavš-čine, iz Brkinov in Čičarije, ki ne znajo niti besedice italijanskega, noseč v rokah table z napisi, ki so poveličevali fašizem, da so one dobre matere fašistov, da smo vsi dobri fašisti in da vsi verno sledimo Duceju.
Na neki drugi taki fašistični svečanosti smo spet zapazili delavce tvrdke Tomšič iz II. Bistrice, ki so bili poslani od gospodarja samega in so si po gospodarjevem naročilu morali sami oskrbeti table z napisi. ki so v samih superlativih poveličevali Duceja itd.
PROBLEM NAPELJAVE, VODOVODA V TRNOVEM
Ilirska Bistrica, julija 1937. — (Agis). — Poročali smo že o predpripravah za napeljavo vodovoda v Trnovem. Toda kot izgleda, vodovoda ne bodo mogli dogotoviti, ker primanjkuje materijala. Za betoniranje rezervoarja in druga dela je podjetje prosilo za 20 ton železa, med tem ko so mu oblasti dovolile samo 2 toni. Delo na vodovodni napeljavi, katere proračun znaša miljon 600 tisoč lir, bodo morali najbrže prekiniti. Tako se bo ta prepotrebna inštalacija, ki bi morala biti izvedena že pred vojno, spet zavlekla. Občinska uprava pa bo morala pitno vodo dovažati z nalašč za to pripravljenimi vozovi po vasi. Delo samo sicer počasi napreduje. Kar je strokovnih del opravljajo nalašč za to poslani delavci iz južne Italije. Domačini dobijo zaposlitev pri tem delu le kot navadni delavci pri kopanju in drugih pomožnih delih. A teh je le malo. zato je naših ljudi tudi malo zaposlenih. Zgleda, da je za nas dovolj, če gledamo kako tujci delajo in že smo zaslužili in če sline cedimo ko tujci jedo in že smo siti!
DA BO NAŠ ČLOVEK ČIM BOLJE ODVISEN 00 FAŠISTIČNIH OBLASTI
Trst. julija 1937. — (Agis). — Fašistični režim je med mnogimi bitkami uvedel pred nekaj leti tudi bitko za zboljšanje kmečkih domov, kar je za južne kraje Italije povsem potrebno in je bil za to že skrajni čas. Saj dobro vemo, kakšne stanovanjske razmere vladajo tam. To bitko so prenesli sedaj tudi v naše kraje. Naš kmet bi moral biti tega nadvse vesel, toda dobro ve, če se poda tej zapeljiv) vabi, da so mu dnevi njegovega samostojnega gospodarstva na lastni zemlji spet prikrajšani. Saj že itak ali zelo težko zmaguje bremena ali ih pa sploh ne zmore več. Fašistična vlada je to akcijo za obnovo in zboljšanje kmečkih domov v naših krajih izdatno podprla. Prevzela je določen odstotek obresti za posojila, ki bi jih posamezni kmečki posestniki najeli pri raznih denarnih zavodih tako, da bi se posojilojemalcem olajšala amortizacija dolgov. V tržaški pokrajini je prevzela ta posojila tržaška hranilnica, ki je stavila v to svrho na razpolago 1,000.000 lir. Ta fond je določen za posojila v prvih prihodnjih petih letih. Obresti bodo znašale le 4 od sto. Posojila bodo odobravali v višini od 3.000 lir do 60.000 lir. V koliko bodo naši kmetje segli po teh posojilih bomo šele videli, jasno pa je, da kdor se bo sko-rajžil, se bo moral odpovedati svojemu posestvu.
DVA MILJONA NAGRADE
Trst, julija 1937. — (Agis). — Fašistične oblasti že dolgo zasledujejo neko radio oddajno postajo, ki oddaja razna poročila in vesti v duhu, ki ne odgovarjajo smernicam in idejam italijanskega fašizma. Gre najbrže za neko tajno postajo, ki morda ni niti nameščena v mejah Italije, ampak izven njih. Oblasti razpošiljajo razne okrožnice in se trudijo na vse moči, da bi izsledile to postajo, toda vse zaman. Zadnje čase so razpisali nagrado dveh miljo-nov lir, ki bi jih prejel oni, ki bi odkril tajno postajo. Da ne bi slučajno tudi kakšen naročnik izmed naših ujel na svoj aparat to postajo, skrbijo razni tajni policijski funkcionarji, ki krožijo okrog in skušajo priti neposlušnežem na sled. Tako bo kmalu pri nas vsak radio naročnik imel svojega posebnega angela varuha.
U PULI SE OTVARA IZLOŽBA JAVNIH RADOVA
IZVRŠENIH POD FAŠIZMOM U ISTRI.
Puljski prefekt Cimoroni pozvao je razne ustanove i privatnike da pošalju fotografije javnih radova, koji su izvršeni pod fašizmom u Istri, Izložiti će se stike putova, škola, istarskog vodovoda, rudarskog sela Arsia kod Labina itd. Prefekt poziva i privatnike da pošalju slike, svojih zgrada, koje su reprezentativne, jer da sve to spada u »Opere del Regine«.
PO SPORAZUMU
Ljubljana, julija 1937. — (Agis). — Po sporazumu so si nekateri krogi pri nas obetali posebne koristi. Pričakovali so, da se bo promet izvoza v Italijo povzpel naimam na isto stopnjo, kot je bil pred sankcijami. Zlasti lesna industrija je pričakovala posebno ugodno konjunkturo. Pričakovali so. da bodo z uvozom iz Italije v našo državo počasi pokrili dolg, ki ga dolguje italijanska država našim izvoznikom. Toda pokazalo se ie drugače. Izvoz iz naše države v Italijo rapidno raste, med tem ko uvoz le počasi dviga, pač pa znatno raste deficit bilance italijanske trgovine z našo državo.
REKVIZICIJA LETOŠNJEGA PRIDELKA
Trst, julija 1937. — Agis. — Našim čitateljem je dobro znano, da je med abesinsko vojno zlasti pa po tej zapadlo v Italiji mnogo domačih proizvodov pod državno kontrolo in rekvizicijo. Poleg ostalega je temu podvrženo tudi žito. Centrala žitnih shramb za tržaško pokrajino v Trstu je izdala podrobna navodila za rekvizicijo letošnje pšenice, kot to določa poseben zakon. Pridelovalci žita si bodo smeli pridržati le po 300 kg na osebo za prehrano ter po 200 kg za vsak hektar zemlje za seme. Cene žitu so določene izredno nizko, tako da je naš kmet s temi uredbami dvakrat udarjen. Pri vsem tem ne pomagajo ne pritožbe ne prošnje. Polagoma bo prišlo tako daleč, da naš kmet ne bo več sejal žita. To naj bi bil torej zaključni uspeh toliko razvpite fašistične »žitne bitke«, ki je trajala celo vrsto let.
IZ ŠPANIJE SE VRAČAJO INVALIDI
Trst, julija 1937. (Agis.) Zadnje čase je prišel semkaj ukaz, da se prepoveduje da bi se odslej naprej pošiljali prebivalci iz Julijske krajine v Španijo niti kot prostovoljci, niti obvezno. To se nekam čudno sliši, če pomislimo, da je še pred nedavnim preplavljala naše kraje močna propaganda za zbiranje prostovoljcev v pomoč generalu Francu. Zadnje čase pa prihajajo poročila, da se je iz Španije vrnilo več invalidov. — Prihajajo pa tudi vesti o prvih Slovencih, ki so padli doslej na španskih frontah. Toda imen ni mogoče še ugotoviti.
KRETANJE CIJENA U ITALIJI
Nacionalni indeks talijanskih cijena na veliko (prosjek 1928 = 100) je pora-sao u junu ove godine za 1.6 posto od 86.1 na 87.7. Prema prijašnjem mjesecu u julu je nastupilo povišenje cijena živežnih namirnica za 2.45 poena, a indeks troškova života je porasao od 87.77 na 90.22.
LABIN JE ZAMIJENIO MALTU
u uglienu za taliianske brodove.
»Agenzia d’Italia« e dell’ Impero« javlja da talijanski parobrodi sve više i više krcaju ugljen za pogon u Labinu, dočirn su se do sada skoro isključivo snabdjevali na Malti. U mjesecu maju se 80 talijanskih parobroda snabdjelo krapanjskim ugljenom u Labinu ukrcavši oko 10 hiljada tona ugljena. Vijest podvlači porast produkcije od lanjske godine (prvih pet mjeseci ove godine 355.000 tona prema 137.000 lanjske godine do konca maja), što pripisuje zauzimanju fašizma za razvitak industrije i rudarstva u smislu principa autarkije.
IZMJENA RADNIKA IZMEDJU NJEMAČKE I ITALIJE.
Evropska Korespondencija javlja:
— Vodja Njemačke Radne Fronte dr. Lev, i pretsjednik talijanskog Saveza industrijskih radnika, Cianetti, sklopili su utanačenje za medjusobnu izmjenu radnika, koje je već odobreno po Hitleru i Mussoliniju. Prema tom utanačenju izvršavat će se u svrhu čim boljega medjusobnog upoznavanja izmjena radnika i upravitelja po-eona uz strogo poštivanje osebina jednog I drugog naroda i bez pobližeg promatranja razlika, koje postoje izmedju sindi-kalno-korporativnog sistema fašizma i će-liiskog sistema Njemačke Radne Fronte. L>a bi se osigurala čim jača medjusobna izmjena radnika, poduzeti će obje strane sve potrebne korake za otštranjivanje eventualnih poteškoća, koje bi mogle nastati zbog deviznih ili transportno-tehničkih razloga.
Utanačenje ne nosi medjunarodnl zna-čaj. pa su se obje strane obvezale, da će se svaki puta mediusobno sporazumjeti, u koliko bi koja strana namjeravala, da u tom pravcu poduzme kakvu mjeru mediu-narodnog značaja._______
PEDESETLETNICA IVANA JERASA
Petdesetletnico rojstva je praznoval naš rojak Ivan Jeras, ravnatelj družbe »Sladkor« v Ljubljani, rodom iz Reke. Po končanih gimnazijskih in trgovskih študijah je pred vojno služboval v Trstu, kjer je bil med vojno preganjan kot politično sumljiv.
Po vojni stalno živi v Ljubljani, kjer se udejstvuje v raznih organizacijah, zlasti gospodarskih. Jubilantu tudi mi iskreno čestitamo! — Agis —
Jurina; Od kuda, Frane, s torbom na ramenu.
Franina:	Bil san malo do Zagreba/
šal san vidlt sina i vnučiče.
Jurina: Pa ča nisu oni doma prišli, ter njima bi bilo lagnje, mlaji su.
Franina: Njin nisu dali. Ni sinu ni vnu-čičin. Sinu su rekli da je bil u neken društvu, ter znaš kojen, pa da mu ne moru dat, a za decu su kazali da in ne moru dat, aš da je otac va črnen libru.
Jurina: Da smen, rekal bi dve tri debele, ma znaš kako je... mužariola. Pa kako in je tamo, njin 1 drugin na-šin?
Franina: Kako njin je, hm, i dobro i srednje, a nekin po božmića i slabo. Neki su brez dela, neki delaju malo, a ima i onih ča lepo žive.
Jurina: Pa se pomažu ča mej sobon? Daju oni ča imaju puno onen ča nl-maju niš?
Franina:	Koji put se 1 to dogodi, ali
največ daju oni ča imaju malo onln ča nimaju niš.
Jurina: Ter.tako ti Je po čelen svetu. A kako vnučiči, su te poznali?
Franina: Oni stariji su, a mlaji slabo. Stariji ti lepo govore po domaću, ma mlaji su_pozabili. Mlaji ti igraju fuc-bal, druže se samo s đomaćon de-con, pa su pozabili stari kraj.
Jurina: Pa ča ne moru učinit kakovo čitovnicu, ali kakvo drugo društvo, da se ta naša diòica sastaju i da ne žabe svoj kraj ni nas stareh doma.
Franina:	Ter to su učinili. I baš kad
san ja šal ća, su imali ti mlaji niku skupcinu. šal je moj mali Zvanić. Govori mi da će se svi skupa sastat i da će delat. Da će delat mej sobon kako bi imali vavek u pameti nas stareh ovde i ovu našu zemlu.
Jurina: Bravo, to mi je drago čut. Lepo ću sia je spat kad san to čuj a.
Franina: I ja, i ja, a i trudan san ti od te makinje. Boh, Jure!
Jurina: Boh Frane! Živila naša dečical
S POD JAVORIK
Zna se otkuda. Ni trebe viie rei. Tu smo sami. Ne vide nas oit nezvaneh gosti i ne čuju piatene uši traveštiti.
Grmi. Nevera je nad nami i mej nami. S nami je pravi neverin, ma i nevera. Moramo se čuvat. Jedan nepromišljen korak pokvari tisutu dobreh. Nevera nas čeka na saken kantune.
Skroz Nasarenjca nan svetuje Biblija neka budemo šegavi kako kaške a nevini kako golubi. I treba puno, puno delat. Delo je najvredneji naš del, kega prinašamo sa veli posai. Bit temo svoji na svojen.
Rivali su nan puški v ruke da ubijamo sa tujce i njihovu korist. Punili su priunl s nami, konfinirali tolike naše najboje mej najmlajemi, pucali našen va škine i hitali jih va jame kako pasi; trovali nas, palili, pili nan krv. Na naše suzi smeli su se na vas glas kako beštije i stavljali si kolajne, ki je bil mizerneji. 1 kad se najzad dižemo, da rečemo kako smo još ovde, neka znaju i čuju! Lota ni finjena. Ona komat počinje. I to prava. Oružje i orudje se izravnjuje.
Va dele i lote je naš život i naše ufanje a njihova propast. Naša svest i sloga dat te snage i onen, ki pipaju va škurine da nas najdu, da vide kade njin je mesto.
Naš senjal svetli visoko pred nami. On nan osvetljuje put. Rame uz rame gremo napred. Se više nas je. Kurajo, samo ku-rajo. Mi temo prit na kraj vragon, magari bili skriveni va škltreh stomaniah ...
J ak orno P e r d i c a.
Italijani iščejo v Abesiniji zlato
Ze leta 1902 j« odkril Italijan Prasso bogato najdišče zlata in platine, vendar do danes ne govori o njem, ker se zaveda, da mu nedostaje tehničnih sredstev za pridobivanje dragocenih kovin. Abesinija mora skrivati v svoji zemlji precej zlatega zaklada, ker se večkrat pripeti da ta ali drugi domačin prinese plate kepe na prodaj na trg. Italijanske tovarne gradijo za bodoče zlatokope šotore, kuhinje, postelje, italijanski strokovnjaki 8e trudijo, da bi dognali najizdatnejši način pridobivania zlata, italijanski učenjaki pa pišejo debele knjige o [em, kako naj se karavane dobro zavarujejo pred vsemi mogočimi neprilikarni. Talen »e Italija pripravlja, da izkoplje abesinsko zlato in tako krije vsaj del svojih ogromnih izdatkov za abesinski pohod.
Vendar, zlata še ni..
NATJEČAJ DRUŠTVA „TABOR"
V LJUBLJANI
Ljubljana, julija 1937. — Društvo »Tabor« v Ljubljani raspisuje sledeče natečaje za leposlovna in slikarska dela:
a)	Mladinski spis iz življenja o .julijski Krajini oz. v emigraciji. Natečaja se lahko udeleži vsak emigrant pod 18. letom. Spis mora obsegati najmanj eno tipkano stran pole. Nagrajeni spis se nagradi s 100.— Din in se potem objavi v »Istri«.
b)	Spis odraslega, ki naj tudi zajame življenje naših rojakov v Julijski Krajini ali v emigraciji. Natečaja, se lahko udeleži vsak član, kateregakoli emigrantskega društva včlanjenega v Savezu. Spis mora obsegati najmanj tri tipkane strani pole. Nagrada Din 200.—.
c)	Razglednice z isključno našimi motivi. Natečaja se lahko udeleže vsi umet-niki-slikarji, ki se za to zanimajo. Sprejeti osnutki se honorirajo s 300.— Din.
č) Društvo je pripravljeno založiti in izdati brošuro, ki bi obravnavala vsestransko življenje in preteklost kakega predela Julijske Krajine. Brošura naj bi imela obseg naše prve brošure »Naš idrijski kot.«
d)	Rok natečaja za točke a. b. in c je koncem avgusta, za točko č pa do konca novembra t. 1. Natančnejša navodila daje društvo pismeno ali ustmeno.
NOVI BROJ »MORNARA«
Izašao je novi broj Car-Eminovog »Mornara« sa slijedećim sadržajem: R. Katalinić Jer eto v: Moja posljednja posjeta Franu Učelini-Tici — Dundo Simo: Gajetunski razgovori. — Sedam pitanja. — Disciplinovan odgoj našega mladoga Kralja. — V. C. E.: »Roženice«. — Katastrofa »Hindenburga«. — Nešto za naše političare. — Neoboriva Mala antanta. — Lujo Dorčić: Na ledenom brodu. — »Mornar«: Sedam hiljada godina pomorstva. — čuvajmo naše more! — Odgovori na sedam pitanja. — Jama Robinzona Kruzoea.
PRIZNANJE IVANU MATETIĆU-RONJGOVEMU
Svake godine podjeljuje Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti izvjesne svote kao dotacije pojedinim naučen jacima i istraživačima, da mogu izaći na teren gdje onda studiraju iv sakupljaju podatke iz raznih naučnih grana. I ove godine je Akademija, izme-dju ostalih, podijelila dotaciju našem kompozitoru Ivanu Matetiću-Ronjgo-vemu za istraživanje hrvatskih pjesama na Krku.
»BALUN« SLAVKA ZLATIĆA na proslavi rodjendana dr. V. Mačeka.
Na proslavi rodjendana dr. V. Mačeka 18 o. mj. na igralištu S. K. »Concordia« izvodit će se izmedju ostaloga, i »Balun« Slavka Zlatića, prastari hrvatski narodni ples iz Istre. Plesu članovi zbora Matice hrvatskih kazališnih dobrovoljaca u originalnim istarskim narodnim nošnjama.
PJESMA JANKA SAMECA U »J. STRAŽI«
Janko Samec je objavio u posljednjem broju revije »Jadranska Straža« pjesmu »Barkovljanski ribiči«.
SEDEMDESETLETNICA SKLADATELJA PETRA JEREBA
Ljubljana, julija 1937. — (Agis). --V Litiji kjer živi že dolgo vrsto let je 1 julija tega leta dopolnil sedemdeseto leto ondotni organist, pevovodja in občinski tajnik Peter Jereb. Rodil se je 1 julija 1867 v Kraju pri Cerknem. Že v mladih letih je kazal veliko veselje do glasbe, obiskoval je ljubljansko orglarsko šolo, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Po šolanju je odšel v Litijo, kjer živi še danes čil m zdrav. Vodi litijsko pevsko društvo »Lipa« in dolga leta je vodil tudi cerkveno petje. Napisal je celo vrsto skladb v lahkem slogu. Njegove skladbe so izšle v »Novih Akordih«, »Cerkvenem glasbeniku«, »Zbo-
orba za 6 strana
U vezi okružnice Saveznoga vodstva broj li60, započinjemo borbu za šest strana našega glasila
List nam je danas najpotrebnije i najefikasnije oružje. List na 4 strane nam nije dovoljan. List na 4 stranice ne služi na čast našoj emigraciji od 70.000 duša. U listu na 4 stranice se ne može dovoljno propagirati naša ideja i ne može se dovoljno informirati čitatelje. Jer samo dvije stranice otpadaju na hrvatski tekst, a samo dvije na slovenski. Kada bi list bio veći, moglo bi se zadovoljiti sve čitatelje, i one koji čitaju samo slovenski, kao i one koji čitaju samo hrvatski.
Da postignemo povećanje lista odlučili smo slijedeće:
1.	LISTU SE SMANJUJE GODIŠNJA PRETPLATA NA 48 DINARA OD I JULA O. G. TAKO DA SE MOŽE PLAĆATI I MJESEČNA PRETPLATA PO 4 DINARA.
2.	POJEDINI BROJ LISTA STAJAT ĆE U PRODAJI OD 1 JULA 1 DINAR, NAMJESTO DOSADANJIH 1.50 DINARA.
3.	U središtima emigrantskih društava osnivaju se povjereništva za list. Društva ili za to odredjeni povjerenici sakupljat će tjedno ili mjesečno pretplatu za list, sakupljati i inkasirati oglase itd.
4.	U većim emigrantskim naseljima ili poduzećima gdje radi više emigranata, postavljamo rejonske povjerenike, koji će svakog tjedna davati list pretplatnicima i ubirati 1 dinar od komada.
5.	STARIM DUŽNICIMA, koji su dužni pretplatu za 1936 godinu i ranije, dajemo mogućnost da ostanu i nadalje pretplatnici i da reguliraju svoj dug na ovaj način:
Pretplatnik koji je dužan za 1936 godinu cijelu ili jedan dio, ukoliko ne može da plati zaostalu pretplatu najedamput, plaćat će od 1 jula 4 dinara mjesečno za tekuću pretplatu, a najmanje dva dinara mjesečno u ime otplate za stari dug: usve 6 Din mjesečno. Tko hoće da to uredi tromjesečno, plaćat će razmjerno, t. j. 12 din. za tekuću tromjesečnu pretplatu, a 6 din. u ime otplate za stari dug.
Broj takovih starih dužnika iznosi 1.100 (jedna hiljada i sto). Svim tim starim dužnicima dajemo ovime mogućnost, da i nadalje ostanu pretplatnici i da uz minimalan izdatak od dva dinara mjesečno urede svoje stare obaveze.
Oni stari dužnici koji ni na taj način neće da urede svoje obaveze, bit će brisani, a zaostala dužna pretplata bit će utjerana drugim sredstvima.
6.	SVAKI NOVI PRETPLATNIK, koji pošalje pretplatu direktno listu na ček broj 36789 najmanje 24 din., t. j. za pola godine, dobiva »Jadranski koledar« za 1937 godinu besplatno.
7.	Tražite u svim kavanama, gostionama itd. naš list, a naročito u onima gdje se sakupljaju emigranti u većem broju. Tako će list doći u ruke i drugim gostima neemigrantima, koji će se upoznati sa našim pitanjem i sa stanjem našega naroda u Julijskoj Krajini.
List moramo povećati na 6 stranica čim prije, a kasnije i na 8 stranica.
List je naš, zastupa i propagira naše ideje i informira o stanju našega naroda u Julijskoj Krajini i o nama u emigraciji, pa treba da ga čim više proširimo i da ga povećamo.
U toj kampanji za 6 stranica neka sudjeluje svaki emigrant.
KADA BI SAMO SVAKI DRUGI PRETPLATNIK NAŠAO JOŠ JEDNOGA PRETPLATNIKA LIST BI MOGAO REDOVNO DA IZLAZI NA 6 STRANICA.
Dajmo se_ zajednički na posao, jer jedino organizovanim i zajedničkim radom ćemo nešto postići za naš narod u Julijskoj Krajini i za nas u emigraciji.
Pretsjednik konzorcija lista »Istra« i potpretsjednik Saveza: JURAJ MIRKOVIČ, s. r.
Pretsjednik Saveza:
DR. IVAN M. ČOK, s. r.
Tajnik Saveza i tajnik konzorcija lista:
ANTE IVEŠA, s. r. Pročelnik publicističkog otsjeka Saveza:
DR. L. ČERMELJ, s. r.
rih« in v lastni izdaji, veliko število pa jihPri Slovenski Matici je izdal v štirih de-
ima še v rokopisu, katere namerava izdati Hubadova župa za skladateljevo sedemdesetletnico. Ostalim čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo, da bi še dolgo delal med narodom krepak in zdrav!
♦
Za vršilca dolžnosti šefa ortopedičnega oddelka splošne bolnice je bil imenovan kirurg dr. Bogdan Brecelj, sin dolgoletnega zdravnika v Gorici dr. Antona Breclja. — Čestitamo!
PETINDVAJSETLETNICA SMRTI DR. ŠTREKLJA
Ljubljana, julija 1937. — (Agis). — Dne 7. t. m. je poteklo 25 let kar je umrl , Gradcu profesor slovenskega jezika na vseučilišču, naš ožji rojak dr. Karel Štre-kelj. Rodil se je na Gorjanskem pri Komnu na Krasu. Po končanih študijah se je povzpel do urednika Državnega zakonika nato pa je postal redni vseučiliški profesor v Gradcu, kjer je izšolal celo generacijo slovenskih profesorjev. Bil je izredno delaven.
V SPOMIN NA VELIKE DNI LJUBLJANSKE OPERE
V ljubljanskem časopisu »Ženski svet« izšel je ta le sestavek g. Ruže-Lucije Petelinove o ljubljanski operi v Trstu, katerega prenosimo v celoti radi njegove aktuelne in žive vsebine.
So veliki dogodki v življenju, ki bi zanje dejali, da so se čudežno vtelesili po vročem, do dna zajetem hrepenenju enega samega srca — pa se ozreš in vidiš in čuieš: tisoč hrepenenj, tisoč src uglašenih na isti klic in pesem samotarja se nenadoma prelije v polnozvočje silnega zbora.
Hodiš po zemlji z biserom svoje boli v dlaneh, sončnih žarkov kličeš, da bi ga prepojili — pa te privede korak na sveto goro naroda in čuješ: za isto sonce rotno Nebo in tvoj biser je tako ves njihov, da tedaj, ko zagori visoki poldan, ni med sto-tisoči niti enega siromaka.
Naključje je naneslo, da sem te po dvajsetih letih obiskala moj rodni Trst in da sem ti smela v svojem materinskem jeziku spregovoriti po spevu velikega dramatika Milana Begovića in po božjem čudu glasbe Jakova Gotovca, tega ognjevito in iskreno gostolečega pevca s plemenite dinarske grude.
Ravnatelj ljubljanske opere, ves svoji umetnosti predani Mirko Polič, je 9 junija povedel svojo operno družino na ono pot, kjer prenehajo nizki, surovi instinkti mednarodne mržnje in se po zmagujoči sili Le-
pote posvečeno očiščuje nemirno, bedno zemsko bitje — človek, da uzremo Človeka, kot prelestno kupo, ki je vanjo vse stvarstvo rosilo svojih prvin, da se nekoč združijo v pijačo Ljubezni. Ta Človek, ki menda ne more nič za to, da pada, in je tako srečen, ko mu resnički Odrešnik razodene, da koncem koncev vendar ne bo
Mojster Mirko Polič je šel na pot in je veroval in stopetdeset jasnih duš njegove opere ga v veri ni razočaralo. Teater Politeama Rossetti, največje tržaško gledališče; je pod svojo modro, z zlatom pretkano kupolo sprejelo v dveh zgodovinskih večerih — 9 in 10 junija 1937 — na tisoče Tržačanov in romarjev »Umetnice Odreše-nice« tja gori od Gorice pa do poslednje vasice v okolici otca Trsta.
In prišel je trenutek — Tržačan Mirko Polič je dvigni! dirigentsko palico, dih tisočerih src je kot začaran zastal, svetloba je oblila neko živo, na božji dlani Odrešenja stoječo množico, ki ji je zdajci zazvenela italijanska »Kraljevska koračnica« in po njej naša jugoslovanska himna. Človek stoji in posluša »Bože pravde«. To se zgodi mnogokrat. Toda za največje molitve sveta morda še niso zgrajeni dovolj veliki templji, a‘Politeama Rossetti je bil v tisti uri posvečen in blagoslovljen od solza.
Sledila je »Prodand nevesta« in z njo bodo ostala v zgodovini naše opere poleg
belih knjigah zbrane slovenske narodne pe srni. Poleg tega pa je napisal mnogo eti-mološko-historičnih in dialektoloških razprav. S svojim delom se je postavil na častno mesto med slovanskimi jezikoslovci.
PROMOCIJE
Ljubljana, julija 1937. — (Agis). — Na univerzi v Padovi je promoviral za doktorja literarnih ved naš rojak Josip Kosovel iz Trsta. — Na tržaški gospodarski in trgovinski visoki šoli pa je promoviral za doktorja trgovinskih in gospodarskih ved naš rojak Mihovil Bradamante iz Štinjana pri Pulju. — V Trstu je z uspehom napravila odvetniški prokuratorski izpit rojakinja dr. Danica Bertokova, doma iz Trsta ter je prva slovenska odvetnica v Julijski Krajini.
Na univerzi v Gradcu je bila dne 3 t. m. promovirana za magistra pharmacije naša rojakinja Zdenka M a n k o č e v a, iz znane in ugledne tržaške rodbine. Čestitamo!
1 imena Mirka Poliča zapisana premnoga druga, med njimi ime Osipa Šesta, tega jeklenega teaterskega človeka, ki je že kdaj obupno vzkliknil: »Čas in živce prodam!« — pa je le prišel do praznika, ker je to tako Nekje zapisano in določeno. In ostalo bo v spominu tisočerih src živo zvenenje čistih grl pevcev in pevk od nežno osvajajoče Gjungjenčeve do trdega možaka Križaja.
V večeru 10 VI. se je množica drugič zgrnila pred gledališčem k »Eru z onega sveta« in skladatelj Jakov Gotovac je predstavi prisostvoval. Opetovano zmagoslavje, ki ga je z njim na čelu doživela v tem večeru ljubljanska opera v Trstu, se kar ne da opisati v kratkem poročilu. Dirigent opere Mirko Polič je spet izlil iz svoje taktirke vso magično moč in toplo umetnikovo ljubezen do enkratnega, folklorističnega čuda dinarske krvi in duha.
Zagostolel je zbor:
»Dahni mi, dahni vetra hlad, pridi mi, pridi fantič mlad .. « in kmalu je segel vmes srebrni glas Anite Mezetove. te prirodne, umetniško dovršene »Djule«, tudi rojene Tržačanke, ki je svojemu Trstu zapela po osemnajstletni ločitvi. »Ero« tenorja G. Francia ji je zmagujoče drugovah Kogejeva, Betetto in V. Janko so z njima popolno izpolnili skupino solistov. Inženir Golovin kot režiser in baletni mojster se je prav tako z vso iskrenostjo predal zmagi celote in ko je med poslednjimi vali plesnega ritma zbor prepeval:	_____
SEKCIJA »MEDJUSOBNE POMOČI«
DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU.
Budući da su zaključkom vanrednog sastanka sekcije »Medjusobne pomoči« prešle sve dužnosti i prava članova sekcije na društvo »Istra«, upozoravaju se svi članovi spomenute sekcije da mogu podignuti svoje članske udjele, kako to predvidja član 24. pravilnika sekcije, u roku od 2 mjeseca od danas, i to svake nedjelje od 9—12 sati u društvu »Istra«. Nakon izmi-nulog roka smatrat će se svi članski udjeli kao svojina besposlenog, bolesničkog i posmrtnog fonda društva »Istra«.
Za likvidacioni odbor:
Matko Miiić s. r.
IZ OMLADINSKE SEKCIJE »ISTRE« U ZAGREBU
Zagreb, 11 jula 1937. god. — 18. VII. o. g. održat će Omladinska Sekcija članski sastanak, na kome će se otvoriti prve »Usmene Novine«. Sastanak počinje točno u 9 i po sati prije podne.
Odbor.
VRTNA PRIREDITEV »TABORA« V LJUBLJANI.
Velika vrtna prireditev Delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« v Ljubljani, ki bi se bila morala vršiti preteklo nedeljo na vrtu pred bivšim hotelom »Tivoli«, se bo vršila na istem prostoru in z istim sporedom v nedjeljo 18. julija t. 1. ob 16 uri. Vabljeni vsi emigranti in prijatelji našega društva. Čisti dobiček namenjen v socijalne svrhe. Vstopnina samo 5.— Din.	< ___
NAŠI POKOJNIKI
V	ljubljanski bolnici je nenadoma umrla dne 1 julija t. k. naša rojakinja Franja Sterle v visoki starosti 70 let. Doma je bila iz Kilovč pri Premu. Za njo žaluje mož. dve hčerki in trije sinovi. Prizadetim naše sožalje! — Agis —
*
V	Ajdovščini so pokopali dne 8 t. m. tamkajšnjega posestnika in mesarja Stanka Logarja. Naj počiva v miru, prizadetim naše sožalje! — Agis—
*
Ljubljana, julija 1937. — (Agis) — V teku enega tedna so umrli v Mirnu 58 let stari Leopold L a v r e nč i č. v Vipavi 30-letni Pavel Čermelj, v Desklah Alojzija Boltarjeva roj. Velušček, v Gorici Andrej Kumar v visoki starosti 87 let, 67-letni Franc Kravanja. 15-letni Zdravko Stric, 63-letni Jurij Abram, 67-letni Rudolf Valentin. 27-letni Franc L e-š t a n in 76-letni Ivan Colja, doma iz Spodnjega Cerovega v Brdih; V Trstu pa 70-letna Margerita P o ž r u. 61-letna Josi-pina K r i ž m a nč i č in 62- letni Peter Vatovec.
*
Od 4 do 11 t. m. so umrli v Gorici 65-letna Marija Devetak, 55-letna Neža Per tot, 75-letni Ivan Colja, 51-letni Alojzij Lisjak in 38 let stari Josip Markočič: v Tolminu 85-letni Jakob Leban: v Trstu 50-letna Marija Mlakar, 88-let-na Josipina Plevel, 70-letni Josip V a-t o v e c, 32-letna Antonija Furlan. 70-letna Ana Žužek, 61-letni Peter Borut, 76-letni Ivan GaberšiČ in 68-letni Peter Sancin.
*
V	Šempasu je v torek dne 6 t. m. zadela kap posestnika Franceta Besednjaka. Ponoči mu je postalo slabo, dvignil.se ie s postelje, nato pa omahnil in ni več vstal.
Prizadetim naše sožalje, pokojnemu naj sveti večna luč!
U FOND „ISTRE”
Don Frane Ivaniševič, senator, Split, za proširenje lista na 6 stranica 50.— Din, Kravos Ivan, trgovac, Maribor 50.— Din, Dr. Cvetko Babuder, sreski veterinar u Pančevu 100.— Din, Dugar Marija, studentica pri Poljčanah 12,— Din, — U prošlom broju objavljeno 40.706.60 — Ukupno Din 40.918 60
»Tu naj srce srcu bije dokler sonce ne posije!« — je bilo vse, kar človek zaznava kot lepoto luči, barve, glasu in gibanja, združeno v nekaj nesmrtno živega, svet božanstveno oplajajočega.
Zastor pade.
Narod kriči, bije, joče, živi. živi, živi!
Narod živi! Narod noče domov! Narod Je doma!
In treba je vkljub temu iti.
Pred Politeama Rossetti stoji avto. Moj' ster Gotovac odhaja. Pa saj ga ne puste! Po dolgem, ljubečem vzklikanju se avto oddaljuje. Množica zapre ostalim umetnikorn pot. prosi za rože, samo za list, za spomin' za talisman. V trenutku ni nikjer več dragocenih šopkov. V tisoče in tisoče rok t°' majo nagelj! slave, tisoč grudi jih nosi za spomin tja gori proti Gorici.
In ti, moj nagelj iz Proseka, ki ga !e peš prinesla v Trst slovenska ženica tudi ti blagoslovljen in hvala roki, ki mi Sa je poklonila. Hranila ga bom med svojim* popisanimi polami. Kakor one belo črne neznaten v svoji obledeli barvi, si venda* ves moj in ves živ.	.
Po Trstu je ljubljanska opera obiska*3 z istim sporedom Reko. Tudi tu zmag**)6, tudi tu se združujejo množice od te in o*1® strani mejnega mostu.
In potem, potem spet pade zastor in ^ sladki utrujenosti bi človek dolgo, dolg® stal na krmi parobroda in gledal v vse r3' zumevajočo. pomirjujočo, sveto modrin® morja.	Ruža Lucija Petelin.
<    „ notale — Brol fokovnoe računa 36.789. — Pretplata: za etjelu godinu 48.— (Un., za pola godine 24.—din., za inozemstvo dvostruko, za Ameriku 2 dol»**
»Jstra« izlazi svakog G6®™ ® Pf“*• r7e“1r£11 _ viafnlk i lzdavòe: Ronzarci »Istra«. MasarjWa 28a. II. broj telefona 67-80. - Za uredništvo odgovara IVAN STARI, Zvonim' mvaS ulica’48^ HI. kat. — Tisak: Stečajnimi Jugoslavenske Stampe d. d.. Zagreb. Masurj kova ulica broj 28a. — Za tiskaru odgovara Rudolf PolanovlC, Zagreb. Ilica brol l»1-
na
»ova