Poštarina plaćena -oj 28. U Zagrebu, 16. jula 1937. Pojedini broi Din. 1.— r V X)r •' *» a bi se osigurala čim jača medjusobna izmjena radnika, poduzeti će obje strane sve potrebne korake za otštranjivanje eventualnih poteškoća, koje bi mogle nastati zbog deviznih ili transportno-tehničkih razloga. Utanačenje ne nosi medjunarodnl zna-čaj. pa su se obje strane obvezale, da će se svaki puta mediusobno sporazumjeti, u koliko bi koja strana namjeravala, da u tom pravcu poduzme kakvu mjeru mediu-narodnog značaja._______ PEDESETLETNICA IVANA JERASA Petdesetletnico rojstva je praznoval naš rojak Ivan Jeras, ravnatelj družbe »Sladkor« v Ljubljani, rodom iz Reke. Po končanih gimnazijskih in trgovskih študijah je pred vojno služboval v Trstu, kjer je bil med vojno preganjan kot politično sumljiv. Po vojni stalno živi v Ljubljani, kjer se udejstvuje v raznih organizacijah, zlasti gospodarskih. Jubilantu tudi mi iskreno čestitamo! — Agis — Jurina; Od kuda, Frane, s torbom na ramenu. Franina: Bil san malo do Zagreba/ šal san vidlt sina i vnučiče. Jurina: Pa ča nisu oni doma prišli, ter njima bi bilo lagnje, mlaji su. Franina: Njin nisu dali. Ni sinu ni vnu-čičin. Sinu su rekli da je bil u neken društvu, ter znaš kojen, pa da mu ne moru dat, a za decu su kazali da in ne moru dat, aš da je otac va črnen libru. Jurina: Da smen, rekal bi dve tri debele, ma znaš kako je... mužariola. Pa kako in je tamo, njin 1 drugin na-šin? Franina: Kako njin je, hm, i dobro i srednje, a nekin po božmića i slabo. Neki su brez dela, neki delaju malo, a ima i onih ča lepo žive. Jurina: Pa se pomažu ča mej sobon? Daju oni ča imaju puno onen ča nl-maju niš? Franina: Koji put se 1 to dogodi, ali največ daju oni ča imaju malo onln ča nimaju niš. Jurina: Ter.tako ti Je po čelen svetu. A kako vnučiči, su te poznali? Franina: Oni stariji su, a mlaji slabo. Stariji ti lepo govore po domaću, ma mlaji su_pozabili. Mlaji ti igraju fuc-bal, druže se samo s đomaćon de-con, pa su pozabili stari kraj. Jurina: Pa ča ne moru učinit kakovo čitovnicu, ali kakvo drugo društvo, da se ta naša diòica sastaju i da ne žabe svoj kraj ni nas stareh doma. Franina: Ter to su učinili. I baš kad san ja šal ća, su imali ti mlaji niku skupcinu. šal je moj mali Zvanić. Govori mi da će se svi skupa sastat i da će delat. Da će delat mej sobon kako bi imali vavek u pameti nas stareh ovde i ovu našu zemlu. Jurina: Bravo, to mi je drago čut. Lepo ću sia je spat kad san to čuj a. Franina: I ja, i ja, a i trudan san ti od te makinje. Boh, Jure! Jurina: Boh Frane! Živila naša dečical S POD JAVORIK Zna se otkuda. Ni trebe viie rei. Tu smo sami. Ne vide nas oit nezvaneh gosti i ne čuju piatene uši traveštiti. Grmi. Nevera je nad nami i mej nami. S nami je pravi neverin, ma i nevera. Moramo se čuvat. Jedan nepromišljen korak pokvari tisutu dobreh. Nevera nas čeka na saken kantune. Skroz Nasarenjca nan svetuje Biblija neka budemo šegavi kako kaške a nevini kako golubi. I treba puno, puno delat. Delo je najvredneji naš del, kega prinašamo sa veli posai. Bit temo svoji na svojen. Rivali su nan puški v ruke da ubijamo sa tujce i njihovu korist. Punili su priunl s nami, konfinirali tolike naše najboje mej najmlajemi, pucali našen va škine i hitali jih va jame kako pasi; trovali nas, palili, pili nan krv. Na naše suzi smeli su se na vas glas kako beštije i stavljali si kolajne, ki je bil mizerneji. 1 kad se najzad dižemo, da rečemo kako smo još ovde, neka znaju i čuju! Lota ni finjena. Ona komat počinje. I to prava. Oružje i orudje se izravnjuje. Va dele i lote je naš život i naše ufanje a njihova propast. Naša svest i sloga dat te snage i onen, ki pipaju va škurine da nas najdu, da vide kade njin je mesto. Naš senjal svetli visoko pred nami. On nan osvetljuje put. Rame uz rame gremo napred. Se više nas je. Kurajo, samo ku-rajo. Mi temo prit na kraj vragon, magari bili skriveni va škltreh stomaniah ... J ak orno P e r d i c a. Italijani iščejo v Abesiniji zlato Ze leta 1902 j« odkril Italijan Prasso bogato najdišče zlata in platine, vendar do danes ne govori o njem, ker se zaveda, da mu nedostaje tehničnih sredstev za pridobivanje dragocenih kovin. Abesinija mora skrivati v svoji zemlji precej zlatega zaklada, ker se večkrat pripeti da ta ali drugi domačin prinese plate kepe na prodaj na trg. Italijanske tovarne gradijo za bodoče zlatokope šotore, kuhinje, postelje, italijanski strokovnjaki 8e trudijo, da bi dognali najizdatnejši način pridobivania zlata, italijanski učenjaki pa pišejo debele knjige o [em, kako naj se karavane dobro zavarujejo pred vsemi mogočimi neprilikarni. Talen »e Italija pripravlja, da izkoplje abesinsko zlato in tako krije vsaj del svojih ogromnih izdatkov za abesinski pohod. Vendar, zlata še ni.. NATJEČAJ DRUŠTVA „TABOR" V LJUBLJANI Ljubljana, julija 1937. — Društvo »Tabor« v Ljubljani raspisuje sledeče natečaje za leposlovna in slikarska dela: a) Mladinski spis iz življenja o .julijski Krajini oz. v emigraciji. Natečaja se lahko udeleži vsak emigrant pod 18. letom. Spis mora obsegati najmanj eno tipkano stran pole. Nagrajeni spis se nagradi s 100.— Din in se potem objavi v »Istri«. b) Spis odraslega, ki naj tudi zajame življenje naših rojakov v Julijski Krajini ali v emigraciji. Natečaja, se lahko udeleži vsak član, kateregakoli emigrantskega društva včlanjenega v Savezu. Spis mora obsegati najmanj tri tipkane strani pole. Nagrada Din 200.—. c) Razglednice z isključno našimi motivi. Natečaja se lahko udeleže vsi umet-niki-slikarji, ki se za to zanimajo. Sprejeti osnutki se honorirajo s 300.— Din. č) Društvo je pripravljeno založiti in izdati brošuro, ki bi obravnavala vsestransko življenje in preteklost kakega predela Julijske Krajine. Brošura naj bi imela obseg naše prve brošure »Naš idrijski kot.« d) Rok natečaja za točke a. b. in c je koncem avgusta, za točko č pa do konca novembra t. 1. Natančnejša navodila daje društvo pismeno ali ustmeno. NOVI BROJ »MORNARA« Izašao je novi broj Car-Eminovog »Mornara« sa slijedećim sadržajem: R. Katalinić Jer eto v: Moja posljednja posjeta Franu Učelini-Tici — Dundo Simo: Gajetunski razgovori. — Sedam pitanja. — Disciplinovan odgoj našega mladoga Kralja. — V. C. E.: »Roženice«. — Katastrofa »Hindenburga«. — Nešto za naše političare. — Neoboriva Mala antanta. — Lujo Dorčić: Na ledenom brodu. — »Mornar«: Sedam hiljada godina pomorstva. — čuvajmo naše more! — Odgovori na sedam pitanja. — Jama Robinzona Kruzoea. PRIZNANJE IVANU MATETIĆU-RONJGOVEMU Svake godine podjeljuje Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti izvjesne svote kao dotacije pojedinim naučen jacima i istraživačima, da mogu izaći na teren gdje onda studiraju iv sakupljaju podatke iz raznih naučnih grana. I ove godine je Akademija, izme-dju ostalih, podijelila dotaciju našem kompozitoru Ivanu Matetiću-Ronjgo-vemu za istraživanje hrvatskih pjesama na Krku. »BALUN« SLAVKA ZLATIĆA na proslavi rodjendana dr. V. Mačeka. Na proslavi rodjendana dr. V. Mačeka 18 o. mj. na igralištu S. K. »Concordia« izvodit će se izmedju ostaloga, i »Balun« Slavka Zlatića, prastari hrvatski narodni ples iz Istre. Plesu članovi zbora Matice hrvatskih kazališnih dobrovoljaca u originalnim istarskim narodnim nošnjama. PJESMA JANKA SAMECA U »J. STRAŽI« Janko Samec je objavio u posljednjem broju revije »Jadranska Straža« pjesmu »Barkovljanski ribiči«. SEDEMDESETLETNICA SKLADATELJA PETRA JEREBA Ljubljana, julija 1937. — (Agis). --V Litiji kjer živi že dolgo vrsto let je 1 julija tega leta dopolnil sedemdeseto leto ondotni organist, pevovodja in občinski tajnik Peter Jereb. Rodil se je 1 julija 1867 v Kraju pri Cerknem. Že v mladih letih je kazal veliko veselje do glasbe, obiskoval je ljubljansko orglarsko šolo, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Po šolanju je odšel v Litijo, kjer živi še danes čil m zdrav. Vodi litijsko pevsko društvo »Lipa« in dolga leta je vodil tudi cerkveno petje. Napisal je celo vrsto skladb v lahkem slogu. Njegove skladbe so izšle v »Novih Akordih«, »Cerkvenem glasbeniku«, »Zbo- orba za 6 strana U vezi okružnice Saveznoga vodstva broj li60, započinjemo borbu za šest strana našega glasila List nam je danas najpotrebnije i najefikasnije oružje. List na 4 strane nam nije dovoljan. List na 4 stranice ne služi na čast našoj emigraciji od 70.000 duša. U listu na 4 stranice se ne može dovoljno propagirati naša ideja i ne može se dovoljno informirati čitatelje. Jer samo dvije stranice otpadaju na hrvatski tekst, a samo dvije na slovenski. Kada bi list bio veći, moglo bi se zadovoljiti sve čitatelje, i one koji čitaju samo slovenski, kao i one koji čitaju samo hrvatski. Da postignemo povećanje lista odlučili smo slijedeće: 1. LISTU SE SMANJUJE GODIŠNJA PRETPLATA NA 48 DINARA OD I JULA O. G. TAKO DA SE MOŽE PLAĆATI I MJESEČNA PRETPLATA PO 4 DINARA. 2. POJEDINI BROJ LISTA STAJAT ĆE U PRODAJI OD 1 JULA 1 DINAR, NAMJESTO DOSADANJIH 1.50 DINARA. 3. U središtima emigrantskih društava osnivaju se povjereništva za list. Društva ili za to odredjeni povjerenici sakupljat će tjedno ili mjesečno pretplatu za list, sakupljati i inkasirati oglase itd. 4. U većim emigrantskim naseljima ili poduzećima gdje radi više emigranata, postavljamo rejonske povjerenike, koji će svakog tjedna davati list pretplatnicima i ubirati 1 dinar od komada. 5. STARIM DUŽNICIMA, koji su dužni pretplatu za 1936 godinu i ranije, dajemo mogućnost da ostanu i nadalje pretplatnici i da reguliraju svoj dug na ovaj način: Pretplatnik koji je dužan za 1936 godinu cijelu ili jedan dio, ukoliko ne može da plati zaostalu pretplatu najedamput, plaćat će od 1 jula 4 dinara mjesečno za tekuću pretplatu, a najmanje dva dinara mjesečno u ime otplate za stari dug: usve 6 Din mjesečno. Tko hoće da to uredi tromjesečno, plaćat će razmjerno, t. j. 12 din. za tekuću tromjesečnu pretplatu, a 6 din. u ime otplate za stari dug. Broj takovih starih dužnika iznosi 1.100 (jedna hiljada i sto). Svim tim starim dužnicima dajemo ovime mogućnost, da i nadalje ostanu pretplatnici i da uz minimalan izdatak od dva dinara mjesečno urede svoje stare obaveze. Oni stari dužnici koji ni na taj način neće da urede svoje obaveze, bit će brisani, a zaostala dužna pretplata bit će utjerana drugim sredstvima. 6. SVAKI NOVI PRETPLATNIK, koji pošalje pretplatu direktno listu na ček broj 36789 najmanje 24 din., t. j. za pola godine, dobiva »Jadranski koledar« za 1937 godinu besplatno. 7. Tražite u svim kavanama, gostionama itd. naš list, a naročito u onima gdje se sakupljaju emigranti u većem broju. Tako će list doći u ruke i drugim gostima neemigrantima, koji će se upoznati sa našim pitanjem i sa stanjem našega naroda u Julijskoj Krajini. List moramo povećati na 6 stranica čim prije, a kasnije i na 8 stranica. List je naš, zastupa i propagira naše ideje i informira o stanju našega naroda u Julijskoj Krajini i o nama u emigraciji, pa treba da ga čim više proširimo i da ga povećamo. U toj kampanji za 6 stranica neka sudjeluje svaki emigrant. KADA BI SAMO SVAKI DRUGI PRETPLATNIK NAŠAO JOŠ JEDNOGA PRETPLATNIKA LIST BI MOGAO REDOVNO DA IZLAZI NA 6 STRANICA. Dajmo se_ zajednički na posao, jer jedino organizovanim i zajedničkim radom ćemo nešto postići za naš narod u Julijskoj Krajini i za nas u emigraciji. Pretsjednik konzorcija lista »Istra« i potpretsjednik Saveza: JURAJ MIRKOVIČ, s. r. Pretsjednik Saveza: DR. IVAN M. ČOK, s. r. Tajnik Saveza i tajnik konzorcija lista: ANTE IVEŠA, s. r. Pročelnik publicističkog otsjeka Saveza: DR. L. ČERMELJ, s. r. rih« in v lastni izdaji, veliko število pa jihPri Slovenski Matici je izdal v štirih de- ima še v rokopisu, katere namerava izdati Hubadova župa za skladateljevo sedemdesetletnico. Ostalim čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo, da bi še dolgo delal med narodom krepak in zdrav! ♦ Za vršilca dolžnosti šefa ortopedičnega oddelka splošne bolnice je bil imenovan kirurg dr. Bogdan Brecelj, sin dolgoletnega zdravnika v Gorici dr. Antona Breclja. — Čestitamo! PETINDVAJSETLETNICA SMRTI DR. ŠTREKLJA Ljubljana, julija 1937. — (Agis). — Dne 7. t. m. je poteklo 25 let kar je umrl , Gradcu profesor slovenskega jezika na vseučilišču, naš ožji rojak dr. Karel Štre-kelj. Rodil se je na Gorjanskem pri Komnu na Krasu. Po končanih študijah se je povzpel do urednika Državnega zakonika nato pa je postal redni vseučiliški profesor v Gradcu, kjer je izšolal celo generacijo slovenskih profesorjev. Bil je izredno delaven. V SPOMIN NA VELIKE DNI LJUBLJANSKE OPERE V ljubljanskem časopisu »Ženski svet« izšel je ta le sestavek g. Ruže-Lucije Petelinove o ljubljanski operi v Trstu, katerega prenosimo v celoti radi njegove aktuelne in žive vsebine. So veliki dogodki v življenju, ki bi zanje dejali, da so se čudežno vtelesili po vročem, do dna zajetem hrepenenju enega samega srca — pa se ozreš in vidiš in čuieš: tisoč hrepenenj, tisoč src uglašenih na isti klic in pesem samotarja se nenadoma prelije v polnozvočje silnega zbora. Hodiš po zemlji z biserom svoje boli v dlaneh, sončnih žarkov kličeš, da bi ga prepojili — pa te privede korak na sveto goro naroda in čuješ: za isto sonce rotno Nebo in tvoj biser je tako ves njihov, da tedaj, ko zagori visoki poldan, ni med sto-tisoči niti enega siromaka. Naključje je naneslo, da sem te po dvajsetih letih obiskala moj rodni Trst in da sem ti smela v svojem materinskem jeziku spregovoriti po spevu velikega dramatika Milana Begovića in po božjem čudu glasbe Jakova Gotovca, tega ognjevito in iskreno gostolečega pevca s plemenite dinarske grude. Ravnatelj ljubljanske opere, ves svoji umetnosti predani Mirko Polič, je 9 junija povedel svojo operno družino na ono pot, kjer prenehajo nizki, surovi instinkti mednarodne mržnje in se po zmagujoči sili Le- pote posvečeno očiščuje nemirno, bedno zemsko bitje — človek, da uzremo Človeka, kot prelestno kupo, ki je vanjo vse stvarstvo rosilo svojih prvin, da se nekoč združijo v pijačo Ljubezni. Ta Človek, ki menda ne more nič za to, da pada, in je tako srečen, ko mu resnički Odrešnik razodene, da koncem koncev vendar ne bo Mojster Mirko Polič je šel na pot in je veroval in stopetdeset jasnih duš njegove opere ga v veri ni razočaralo. Teater Politeama Rossetti, največje tržaško gledališče; je pod svojo modro, z zlatom pretkano kupolo sprejelo v dveh zgodovinskih večerih — 9 in 10 junija 1937 — na tisoče Tržačanov in romarjev »Umetnice Odreše-nice« tja gori od Gorice pa do poslednje vasice v okolici otca Trsta. In prišel je trenutek — Tržačan Mirko Polič je dvigni! dirigentsko palico, dih tisočerih src je kot začaran zastal, svetloba je oblila neko živo, na božji dlani Odrešenja stoječo množico, ki ji je zdajci zazvenela italijanska »Kraljevska koračnica« in po njej naša jugoslovanska himna. Človek stoji in posluša »Bože pravde«. To se zgodi mnogokrat. Toda za največje molitve sveta morda še niso zgrajeni dovolj veliki templji, a‘Politeama Rossetti je bil v tisti uri posvečen in blagoslovljen od solza. Sledila je »Prodand nevesta« in z njo bodo ostala v zgodovini naše opere poleg belih knjigah zbrane slovenske narodne pe srni. Poleg tega pa je napisal mnogo eti-mološko-historičnih in dialektoloških razprav. S svojim delom se je postavil na častno mesto med slovanskimi jezikoslovci. PROMOCIJE Ljubljana, julija 1937. — (Agis). — Na univerzi v Padovi je promoviral za doktorja literarnih ved naš rojak Josip Kosovel iz Trsta. — Na tržaški gospodarski in trgovinski visoki šoli pa je promoviral za doktorja trgovinskih in gospodarskih ved naš rojak Mihovil Bradamante iz Štinjana pri Pulju. — V Trstu je z uspehom napravila odvetniški prokuratorski izpit rojakinja dr. Danica Bertokova, doma iz Trsta ter je prva slovenska odvetnica v Julijski Krajini. Na univerzi v Gradcu je bila dne 3 t. m. promovirana za magistra pharmacije naša rojakinja Zdenka M a n k o č e v a, iz znane in ugledne tržaške rodbine. Čestitamo! 1 imena Mirka Poliča zapisana premnoga druga, med njimi ime Osipa Šesta, tega jeklenega teaterskega človeka, ki je že kdaj obupno vzkliknil: »Čas in živce prodam!« — pa je le prišel do praznika, ker je to tako Nekje zapisano in določeno. In ostalo bo v spominu tisočerih src živo zvenenje čistih grl pevcev in pevk od nežno osvajajoče Gjungjenčeve do trdega možaka Križaja. V večeru 10 VI. se je množica drugič zgrnila pred gledališčem k »Eru z onega sveta« in skladatelj Jakov Gotovac je predstavi prisostvoval. Opetovano zmagoslavje, ki ga je z njim na čelu doživela v tem večeru ljubljanska opera v Trstu, se kar ne da opisati v kratkem poročilu. Dirigent opere Mirko Polič je spet izlil iz svoje taktirke vso magično moč in toplo umetnikovo ljubezen do enkratnega, folklorističnega čuda dinarske krvi in duha. Zagostolel je zbor: »Dahni mi, dahni vetra hlad, pridi mi, pridi fantič mlad .. « in kmalu je segel vmes srebrni glas Anite Mezetove. te prirodne, umetniško dovršene »Djule«, tudi rojene Tržačanke, ki je svojemu Trstu zapela po osemnajstletni ločitvi. »Ero« tenorja G. Francia ji je zmagujoče drugovah Kogejeva, Betetto in V. Janko so z njima popolno izpolnili skupino solistov. Inženir Golovin kot režiser in baletni mojster se je prav tako z vso iskrenostjo predal zmagi celote in ko je med poslednjimi vali plesnega ritma zbor prepeval: _____ SEKCIJA »MEDJUSOBNE POMOČI« DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU. Budući da su zaključkom vanrednog sastanka sekcije »Medjusobne pomoči« prešle sve dužnosti i prava članova sekcije na društvo »Istra«, upozoravaju se svi članovi spomenute sekcije da mogu podignuti svoje članske udjele, kako to predvidja član 24. pravilnika sekcije, u roku od 2 mjeseca od danas, i to svake nedjelje od 9—12 sati u društvu »Istra«. Nakon izmi-nulog roka smatrat će se svi članski udjeli kao svojina besposlenog, bolesničkog i posmrtnog fonda društva »Istra«. Za likvidacioni odbor: Matko Miiić s. r. IZ OMLADINSKE SEKCIJE »ISTRE« U ZAGREBU Zagreb, 11 jula 1937. god. — 18. VII. o. g. održat će Omladinska Sekcija članski sastanak, na kome će se otvoriti prve »Usmene Novine«. Sastanak počinje točno u 9 i po sati prije podne. Odbor. VRTNA PRIREDITEV »TABORA« V LJUBLJANI. Velika vrtna prireditev Delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« v Ljubljani, ki bi se bila morala vršiti preteklo nedeljo na vrtu pred bivšim hotelom »Tivoli«, se bo vršila na istem prostoru in z istim sporedom v nedjeljo 18. julija t. 1. ob 16 uri. Vabljeni vsi emigranti in prijatelji našega društva. Čisti dobiček namenjen v socijalne svrhe. Vstopnina samo 5.— Din. < ___ NAŠI POKOJNIKI V ljubljanski bolnici je nenadoma umrla dne 1 julija t. k. naša rojakinja Franja Sterle v visoki starosti 70 let. Doma je bila iz Kilovč pri Premu. Za njo žaluje mož. dve hčerki in trije sinovi. Prizadetim naše sožalje! — Agis — * V Ajdovščini so pokopali dne 8 t. m. tamkajšnjega posestnika in mesarja Stanka Logarja. Naj počiva v miru, prizadetim naše sožalje! — Agis— * Ljubljana, julija 1937. — (Agis) — V teku enega tedna so umrli v Mirnu 58 let stari Leopold L a v r e nč i č. v Vipavi 30-letni Pavel Čermelj, v Desklah Alojzija Boltarjeva roj. Velušček, v Gorici Andrej Kumar v visoki starosti 87 let, 67-letni Franc Kravanja. 15-letni Zdravko Stric, 63-letni Jurij Abram, 67-letni Rudolf Valentin. 27-letni Franc L e-š t a n in 76-letni Ivan Colja, doma iz Spodnjega Cerovega v Brdih; V Trstu pa 70-letna Margerita P o ž r u. 61-letna Josi-pina K r i ž m a nč i č in 62- letni Peter Vatovec. * Od 4 do 11 t. m. so umrli v Gorici 65-letna Marija Devetak, 55-letna Neža Per tot, 75-letni Ivan Colja, 51-letni Alojzij Lisjak in 38 let stari Josip Markočič: v Tolminu 85-letni Jakob Leban: v Trstu 50-letna Marija Mlakar, 88-let-na Josipina Plevel, 70-letni Josip V a-t o v e c, 32-letna Antonija Furlan. 70-letna Ana Žužek, 61-letni Peter Borut, 76-letni Ivan GaberšiČ in 68-letni Peter Sancin. * V Šempasu je v torek dne 6 t. m. zadela kap posestnika Franceta Besednjaka. Ponoči mu je postalo slabo, dvignil.se ie s postelje, nato pa omahnil in ni več vstal. Prizadetim naše sožalje, pokojnemu naj sveti večna luč! U FOND „ISTRE” Don Frane Ivaniševič, senator, Split, za proširenje lista na 6 stranica 50.— Din, Kravos Ivan, trgovac, Maribor 50.— Din, Dr. Cvetko Babuder, sreski veterinar u Pančevu 100.— Din, Dugar Marija, studentica pri Poljčanah 12,— Din, — U prošlom broju objavljeno 40.706.60 — Ukupno Din 40.918 60 »Tu naj srce srcu bije dokler sonce ne posije!« — je bilo vse, kar človek zaznava kot lepoto luči, barve, glasu in gibanja, združeno v nekaj nesmrtno živega, svet božanstveno oplajajočega. Zastor pade. Narod kriči, bije, joče, živi. živi, živi! Narod živi! Narod noče domov! Narod Je doma! In treba je vkljub temu iti. Pred Politeama Rossetti stoji avto. Moj' ster Gotovac odhaja. Pa saj ga ne puste! Po dolgem, ljubečem vzklikanju se avto oddaljuje. Množica zapre ostalim umetnikorn pot. prosi za rože, samo za list, za spomin' za talisman. V trenutku ni nikjer več dragocenih šopkov. V tisoče in tisoče rok t°' majo nagelj! slave, tisoč grudi jih nosi za spomin tja gori proti Gorici. In ti, moj nagelj iz Proseka, ki ga !e peš prinesla v Trst slovenska ženica tudi ti blagoslovljen in hvala roki, ki mi Sa je poklonila. Hranila ga bom med svojim* popisanimi polami. Kakor one belo črne neznaten v svoji obledeli barvi, si venda* ves moj in ves živ. . Po Trstu je ljubljanska opera obiska*3 z istim sporedom Reko. Tudi tu zmag**)6, tudi tu se združujejo množice od te in o*1® strani mejnega mostu. In potem, potem spet pade zastor in ^ sladki utrujenosti bi človek dolgo, dolg® stal na krmi parobroda in gledal v vse r3' zumevajočo. pomirjujočo, sveto modrin® morja. Ruža Lucija Petelin. < „ notale — Brol fokovnoe računa 36.789. — Pretplata: za etjelu godinu 48.— (Un., za pola godine 24.—din., za inozemstvo dvostruko, za Ameriku 2 dol»** »Jstra« izlazi svakog G6®™ ® Pf“*• r7e“1r£11 _ viafnlk i lzdavòe: Ronzarci »Istra«. MasarjWa 28a. II. broj telefona 67-80. - Za uredništvo odgovara IVAN STARI, Zvonim' mvaS ulica’48^ HI. kat. — Tisak: Stečajnimi Jugoslavenske Stampe d. d.. Zagreb. Masurj kova ulica broj 28a. — Za tiskaru odgovara Rudolf PolanovlC, Zagreb. Ilica brol l»1- na »ova