Poitnina platana ▼ gotovini
SREDA, 5». JULIJA 1953
10 dinarjev.
leto vi
UST ZA DOBRO VQLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDi>
iTEV. S0
PLANINSKE MARKACIJE NAŠIH ONI
V TEORUI...
m
M}'
M
M
V \ , In/"'!' :
»i *, ‘L
'I. j'.S
IViA
Samoiniciativnost
(Piše Maksi Zdraha)
Pri nas smo to stvar z deblrokrati-zacijo vzeli zelo resno. Posebno Se. ko smo o tem dobili 26 okrožnic, 14 pravilnikov, 6 uradnih ln 12 neuradnih tolmačenj. Vse skupaj ni tehtalo niti poldrag kilogram, ko smo Jih odložili v poseben rednik z napisom »BXDC 2885 — Debirokratizacija« in ko smo Jih seveda vse lepo prepisali v 27 izvodih — za vsakega Sefa po enega, za arhiv pa trii
Skratka — smisel deblrokratizacije, so nam dejali. Je v tem: več ekspedl-tivnostl, več samolnlciatlve in manj papirja! Predvsem manj papirja!
Tako se je zgodilo, da Je prižel vratar Peter k svojemu neposrednemu predstojniku, Sefu pisarne, in ga prosil:
»Prosim, tovari# Set moral bi v Solo — učitelj me kliče zaradi fanta, saj veste, zaradi uspeha... Takoj tu okrog ogla Je, samo pet minut bi potreboval. Ob desetih, Je dejal učitelj, moram biti tam, ob desetih! Ali rabim propustnico?«
»Čemu le, čemu le propustnico!* jo vzkliknil Sef pisarne. »Proč z birokracijo in nepotrebnim papirjem! Samo Sefa oddelka Se vprašam, da ne bo sitnaril, če vas ne vidi v vratarski loži. Počakajte tukaj — takoj bom nazaj!*
Peter je olajšano vzdihnil:
»Dobra stvar je ta debirokratizacija! Ekspeditivno od vraga!«
To je bilo ob pol osmih.
Sef pisarne je ta čas že bil pri šefu oddelka.
»Seveda lahko gre naS Peteri« Je dejal šef oddelka, »zaradi mene lahko gre. Edino k vodji referata še skočim, da ne bo rekel, da mu nihče ničesar ne pove, kaj se v oddelku dogaja! Počakajte kar tukaj — takoj sem nazaj I*
Sef pisarne se Je oddahnil:
»Odlična stvar takšna debirokratizacija! Ekspeditivno In poceni do vraga!«
To Je bilo že deset minut pred deveto.
Toda vtem je bil šef oddelka že pri vodji referata:
»Razumljivo, razumljivo! Proč z dovolilnicami in podobno papirnato kramo! Več samoiniciativnosti — vsak mora vedeti, kakšno odgovornost lahko prevzame nase! Grem, da povprašam še načelnika, če se strinja s tem. Počakajte kar tukaj — takoj bom nazaj!«
Sefu oddelka so se razširile prsi:
»Odlična stvar takšnale debirokratizacija. Nič papirja, osebno reševanje. Principialna vprašanja se rešujejo naglo in samoiniciat<T>-'~’ -^:i<*mn<it od vraga!«
Vtem je tudi vodja referata že sko-ro opravil pri načelniku.
»Kajpak,« je dejal načelnik, »načelno je popolnoma pravilno odpravljati vse nepotrebne formularje in papirje, dovolilnice, propustnico in podobno. Sploh moramo to stvar gledati predvsem z načelnega stališča! Samoiniciativnost, ekspeditivnost in naglo reševanje problemov Je najvažnejše! Prepričan sem, da se bo tudi pomočnik direktorja s tem popolnoma strinjal — počakajte trenutek tukaj, samo povprašam ga ln se takoj vrnem!«
Vodja referata je bil nadvse zadovoljen. Končno — tako pritrdilno mnenje načelnika o njegovem ekspedltlv-nem delu ni od muh! In ekspeditivnost je to od vraga!
To je bilo tri minute čez tričetrt na deset
Točno pet minut čez tričetrt na deset Je bil načelnik že pri pomočniku direktorja:
»Da, da, da, popolnoma se strinjam s takšnim načinom ekspeditlvnega ln nebirokratskega poslovanja! Peter naj seveda gre ob desetih v šolo, kar sicer ni princlpialnega pomena, Je pa odličen eksempel za samoiniciativno in nebirokratsko, elastično ln ekspeditivno poslovanje. Za vsak slučaj stopim še k direktorju — končno nosi on odgovornost za vse, kar se dogaja! Počakajte tukaj, takoj bom nazaj!«
Načelnik sl spričo takšne pohvale ni mogel kaj, da se ne bi že predstavljal v višji skupini — saj ta mu ne more uiti!
Tačas pa je tudi že pomočnik direktorja dobil načelno soglasnost direktorja, obenem z zgoščenim polurnim referatom o potrebah ln nalogah de-birokratlziranega postopka In samoiniciativnosti ter odgovornosti posameznih organoy.
To je bilo dobrih dvajset minut čez deseto.
Nadaljnji postopek se je odvijal z naravnost bliskovito naglico. Pomočnik direktorja je odobril načelniku, načelnik vodji referata, vodja referata šefu oddelka, šef oddelka Sefu pisarne, in ko je šef pisarne zopet prišel točno ob tričetrt na enajst v svojo sobo, Je našel tam Petra sede na stolu.
»Peter, stvar je stekla naravnost idealno nebirokratsko ln ekspeditivno! Lahko greste tudi brez propustnlce!«
Peter je nekoliko v zadregi pogledal šefa pisarne, potem pa dejal:
»Sem sl mislil, da to novo reševanje že velja, pa sem kar sam na svojo odgovornost stekel ob desetih okrog vogala v šolo — v petih minutah «<*m bil nazaj!«
m PRAKSI
Av© Caesarl
Stara pisarija
V	dvorani parlamenta je zavladala tišina, Kot da bi poslanci mislili, da so partizani v bližini. Ministrski predsednik je stegnil svoj dolgi vrat (kot noj, ki hoče potisniti glavo v pesek), si popravil očala in pričel govoriti. Glavne besede je poudarjal s tem, da se je dvigal na prste. Govoril je o programu vlade, ki ga je imel' natipkanega pred seboj. Od časa do časa je pogledal vanj z izrazom gledalca pri predstavi, ko mu naznanijo, da je neka dobra točka Izpadla lz programa zaradi tehničnih ovir.
Ker je imel ministrski predsednik programatični govor v imenu nove vlade, je bilo treba najprej omeniti volitve.
»Ree je,« Je dejal predsednik, »da smo zmagali z neznatno večino, toda vprašati se moramo: zakaj?« In predsednik se Je dvignil na prste.
»Seveda: zakaj?« so ponovili za njim njegovi pristaši.
»Zakaj, zakaj, zakaj?« so se vprašali opozicionalci.
»Zato« je dejal s salamon-skim Izrazom premier, »ker Je veliko število naših pristašev — ribičev — lovilo ribe na vzhodni obali in so Jih jugoslovanske pa-trolne ladje zajele prav v času volitev.«
»Ze zopet Jugoslovani!« so zarenčali pristaši.
Nekateri poštenjaki so se pa spomnili na sedmo božjo zapoved.
Nato je predsednik prešel na notranjo politiko. Dejal je, da je bil dosežen od zadnjih volitev ogromen napredek, ker Je število policije narastlo od 200.000 na 300.000, število pendrekov pa celo na 350.000 kosov, tako da jih Je na zalogi še 50.000 kosov. Nekaj manj važnih vprašanj pa je še ostalo nerešenih.
»Na primer brezposelnosti Poglejte že samo tu v dvorani, kjer ni nobenega brezposelnega! Kolikor pa še obstaja brezposelnost. Je kriva za to...«
»Jugoslavija!« je dejal neki poslanec, ki Je bil v zadnji vojni pri junaškem umiku ranjen na možganskem centru za razsodnost.
»Ne Jugoslavija,« ga je poučil predsednik In stopil na prste, »temveč jugoslovanska industrija, ki nam v Jugoslaviji dela konkurenco!«	.
»Stanovanjska kriza nas tudi muči!« Je nadaljeval predsednik in hitel govoriti. da bi čimprej končal. »Toda. gospodje,« Je delal, »vsaka stvar ima svoj vzrok! Jaz nekaj voham .« Istočasno je dvignil nosnice.
Tn vsa poslanska zbornica Je začela vohati, da bi ga boljše razumela.
»Politični begunci nam
(Piše Ivan 2ebljiček)
brez dvoma zavzemajo stanovanjske prostore. Verjemite mi, da to niso belogardisti, temveč da so to
Jugoslovanski agentje, ki so ih Jugoslovani poslali semkaj, da nam povzročajo stanovanjsko krizo!«
»Aha!« so dejali olajšano pristaši predsednika in pomislili na svoje vile.
Za čim boljši zaključek poročila o notranji politiki je predsednik stopil na prste ln izjavil; »Narodne manjšine v naši državi uživajo vse pravice!«
Neki poslanec, ki Je pred let! nosil črno srajco in požigal slovenske šole, je glasno pripomnil:	»Jasno,
celo pravico do smrti!«
Predsednik je ponovno iztegnil vrat kot noj, ki hoče glavo še bolj zariti v pesek, izprsil kurja prsa in prešel na zunanjo politiko. Poslanci, ki so ga Se dolgo poznali, so dejali: »Ta del govora bo posvečen Jugoslaviji!«
»Med zapadne zaveznike in nas Je stopila neka zla sila...«
»Jugoslavijal« je vzkliknil v spanju neki poslanec, ki je zaspal že pri poročilu o stanovanjski krizi, ker Je imel krasno vilo.
»Pozabili so na trojno izjavo! Toda glede balkanske zveze naj se zavedajo, da število divizij ni važno!«
»Pravilno govori predsednik!« je pripomnil poslanec, ki je bil nekoč tenente na Dolenjskem, in si mislil: »Glavno je strah ob pravem času!«
»Lahko se zgodi, da bomo pustili zaveznike in Atlantski pakt na cedilu, če bodo še naprej podpirali Jugoslavijo!« je vzkliknil predsednik, stoječ na koncih prstov.
Takrat je nastal pravi vihar v poslanski zbornici. Poslanci so vstajali, vzklikali predsedniku, si čestitali, se poljubovall...
»Kaj pa jim je?« je vprašal tuji novinar nekega poslanca.
»Kaj se čudite? V tem primeru se nam ne bo treba bojevati!«
Sejo so morali prekiniti:
viharnega odobravanja ni' bilo konec, ker so se poslanci bali, da bi ministrski predsednik svoje besede preklical.
Resne orožni e
— Ml Hillu . .-Jul v.. jši
zaveznik Amerike v Evropi! Zakaj le dajejo Američani potem orožje Jugoslaviji? Eno bitko m nam*, pa ga bodo imeli tudi v Jugoslaviji na pretek!
OD LETEČEGA REPORTERJA
V Vzhodni Nemčiji so šli vsi upi, da bodo upori prenehali, po vodi. Zato ni nič čudnega, če so za šefa državne varnosti postavili bivšega ministra za mornarico. Morda računajo, da bo znal ta kaj bolje plavati kot njegov predhodnik.
V svojem protestu za-padnlm zaveznikom je Italija utemeljila svoj predlog da ni treba zaveznikom pošiljati Jugoslaviji direktne vojaške pomoči s sledečim:
»Zakaj ne pošljete materiala raje nam? Nas Italijane žali ta dokaz zavezniškega nezaupanja. Mar nismo v pretekli vojni tako obilno zalagali partizane z orožjem?«
KOREJSKA BRAKADA
&
McCarthy: »Puci gs, puci ga!«
(Prosto po Prešernu)
Učenec:
»Da zdaj, — ko že na Laškem vsak pisari, ko vsak fašist spomine prežvekuje, da v njih 'z ,Armato‘ zmagoslavno Sari in Duceja, fašizem v zvezde kuje, — jaz tudi v trop, — ki se z laganjem trudi rešiti čast, ugled demokracije, — se vriniti želim, se mi ne čudi.
Maestro! Uči mene pisarije: kako in kaj se v čast korita poje, odkrij laži in psovk mi lepotije.«
Maestro:
»Ak so pisar postati želje tvoje,
moj zlati uk zapiši si v betico
(vse, kar ti pravim, je iz prakse moje):
Nikoli se ne puli za resnico, ogibaj se je vedno kakor vraga, tako dobil boš gibčno hrbtenico in ta ti do uspeha še pomaga!
Ce iščeš vzrok, zakaj ne pada mana na Laškem nam, ga išči preko praga! vse zlo prihaja vedno le z Balkana!
Balkan je kriv za rajsko tragedijo, da sta bila iz raja v svet pregnana človeka prva, dasi porcho... io!, je raj nedvomno terra italiana.
Potem je kriv Balkan za polomijo, da Judje rasa so bili izbrana, sicer izbral podvig bi Mojzes bolji: peljal bi raje Jude prek Jadrana ...«
Učenec:
»Mar krivda, da nam žro obleke molji, da po kanalih se rede podgane, da niso vsi volivci več pri volji svoj glas dajati za demokristjane in sploh za vse, kar v redu ni pri hiši, zadene vedno le Jugoslovane?«
Maestro:
»Za vse! Zato, učenec dragi, piši: da sonce tud’ ponoči nam ne sveti, da škodo delajo po hišah miši, da ne ženo po poljih nam špageti, da grizejo nas v postelji stenice,
—	vsega Balkanci krivi so prekleti!«
Učenec:
»Zaplati bog, maestro, za resnice!
Bom pisal: kaj v raj nam priti brani, kdo kriv pri nas je svinjske rdečice, zakaj dojenčki vedno so posrani, zakaj rede se v naših glavah gnide, da vsega krivi so Jugoslovani...«
Maestro:
»O, zlati vek zdaj Muzam laškim pride!«
STROKOVNA DEFINICIJA
General Eisenhower je nedavno v ožjem krogu dal naslednjo definicijo vojne:
»Vojna pbstaja v tem da se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in to na povelje tistih, ki se med seboj poznajo, pa se ne pobijajo!«
CE SE STAVEK ZMEŠA...
Znana zvezdnica iz Holly-wooda Sing Man Ri je na zadnjem teniškem tekmovanju zgubila ■ knock-outom v razpravi o vplivu morske bolezni na razširitev ščurkov. Svetovni boksar Mc Carthy Je sinoči pel v Mussolinijevi operi »Inkvizokcij« ter žel vsesplošen poraz. Dvigalec uteži Malenkov Je ob pregledu krompirišč našel koloradskega hrošča vrste be-rijasmu stalinicus ln ga spravil onstran zvočnega zidu. Se priporoča uprava. Kozarce prinesite s seboj.
Čina zgodba
Seveda Je to bilo v Afriki. In v Afriko je prišel misijonar. Učil je uboge črnce, da je samo eden bog in da ta bog hoče, da so črnci podložni belemu človeku, ki ima puško bum-bum in ki prodaja črnemu človeku za mnogo dobrega denarja malo slabih reči. In ker je Jumbo mislil, da so vsi ljudje pošteni, se je dal krstiti. Misijonar ga je Polil z vodo in dejal:
»Ti sedaj ne biti več Jumbo — ti sedaj biti Johnnyl«
Tako je postal Jumbo Johnny. Nekega dne — bil je ravno petek, pride misijonar in vidi Jumbo-John-*iyja, kako slastno otepava svinjsko kračo
MINISTRANTU
Vse si bil že: liberalec, sokol, čuk, slovenski fant, Volksgenosse, klerikalec, skratka: hlapec, ministrant.
»O, Johnny!« Je dejal misijonar, »ali ne veš, da sem ti dejal, da ne smeš jesti v petek mesa, ampak samo ribo, zato ker nisi več Jumbo, temveč Johnny!«
»O bvanaU je odgovoril Jumbo-Johnny, »saj to ne biti meso — to biti riba. Jaz politi meso z vodo in reči: ,Ti sedaj ne biti več svinjska krača — ti sedaj biti riba!' — In jaz sedaj jesti ribo, bvana!«
HUMOR
K zdravniku pripeljejo moža, ki zatrjuje, da je Mohamedov brat.
Zdravnik se razburi:
»Slišite, zakaj ste ga pripeljali k meni? Mar mislite, da sem PP-jev reporter?!«
OB LETOŠNJI LETINI
— Kako je kaj, sosed?
— Ej, slabo, slabo 1
— Ali gorice ne bodo obrodile?
— Bodo, bodo, še kar gre.
— Pa morda ne bo dovolj krompirja ali žita?
— Bo, pšenice in krompirja bo dovolj in koruze kot že dolgo ne . . .
— Zakaj pa naj bi bilo slabo?
— Veste, slišal sem, da letos mak ne bo dozorel...
SODOBNI TURIZEM
»No, končno sem k sreči končal najtežji del svoje poti,« se Je oddahnil inozemski turist, ko je izstopil iz nekega našega lokalnega vlaka.
»Kam pa se peljete?« ga je vprašal nekdo.
»Na Japonsko!«
MUČENEC
Zdaj pa, revež, si skrahiral, ves tvoj up je šel na kant: komu boš zdaj ministriral, ko gospod tvoj sam je — ministrant..,
JASNO!
Nič ne rečem, rad imam resne in Jasne odgovore, ki zadenejo bistvo stvari. Toda tokrat — vse kar je pravi
Vstopil sem torej v trgovino. Ne bom dejal katero
  morda se jih bo na ta način čutilo več prizadetih.
Vstopil sem torej in zahteval — recimo — razglednice. Navadne razglednice, kot jih dobite povsod in kjerkoli enake kvalitete in podobne druga drugi kot jajce jajcu.
izbiral sem in izbral.
»Koliko plačam?« sem vprašal prodajalko.
»Deset dinarčkov vsaka,« pravi prodajalka sladko kot slavček v poletni noči.
»Kako?« se začudim — toda ne glasu, temveč ceni. »Kako je to mogoče? Saj vendar stanejo povsod drugod popolnoma enake razglednice samo pet dinarjev!«
Prodajalka se je ljubko nasmehnila in nagnila glavico:
»Morda,« je dejala nedolžno, potem pa dodala še z neizpodbitno logiko: »Drugod pač na njih verjetno ne zaslužijo toliko kot mi...«
Korejska liferantova tožba
Premirje! 'Satan, to je tvoje delo.
Kot strela z jasnega me Je zadelo. Mar res ne bo nikjer drugje začelo, da spet lahko bom »llfral« na debelo?
KOMPROMISARSKA
»Jeziku se upira mi .tovariš1,
.gospoda* zopet gleda vsak kot ris.
Zato izbral sem raje kompromis: odslej naprej samo — .gospod tovariš1!«
Samostojno finansirani e bolnišnic...
— Torej, dragi kolega, clrnveč bolnikov s strogo “letalno prehrano!
KOMERCIALNA
»No, Tine, kako napreduje tvoja ljubezen?«
»Tako, tako... Kakor naše podjetje!«
»Ne razumem...«
»I, v konkurz je šla!«
»In kdo je kriv za polomijo?«
»Hm, zadnje čase so prijeli pritiskati upniki nanjo ...«
»In se ni mogla odločiti za vse hkrati?«
»Da. In tako se Je odločila raje za tistega — lz banke!«
VESTNOST
»Pepe, kaj ne hodiS več s tisto s pošte?«
»Ne, s tisto sploh nočem Imeti ničesar več!«
»Zakaj? Saj je vendar lepa, pametna, zabavna...«
»In povrh vsega še pretirano vneta za finančni uspeh svojega podjetja!«
»To pa vendar ni nič hudega.«
»Ne? Rad bi vedel, kaj bi rekel, če bi zahtevala od tebe, da ji moraš vsak dan •poslati po pošti priporočeno ljubezensko pismo!«
VSE PO ŽELJI...
(Kratka reportaža iz 1. 3001)
Peter je pijanec. Pritisnil Je na gumb št. 1234 svoje teleatomokasete in pred njim se je pojavila steklenica francoskega šampanjca iz L 1953...
Janko Je velik Don Juan. Pritisnil je na gumb št. 3178 svoje teleatomokasete ln pred njim je sedela na kanapeju v sami tančici »pln up girl št. —1« iz Holly-wooda Marylyn Monroa
xiii....	:	|
Ivan Je direktor gostinskega podjetja. Pritisnil je na gumb št. 888 svoje teleatomokasete ln gostje so na dušek popili z vodo pomešano vino iz kleti njegovega podjetja po najvišjih dnevnih cenah.
Ksaver Je star birokrat. Pritisnil je na gumb št. 99 svoje teleatomokasete ln bil je razrešen vse odgovornosti do ljudstva,
Jože je režiser filma »Svet na rajžanju«. Pritisnil Je na gumb št. 2001 svoje teleatomokasete ln njegov film Ja dobil prvo nagrado na bienalu...
Sraka je reporter. Pritisnil Je na gumb St. 13 svoje teleatomokasete ln verjel Je vse, kar je v tej reportaži napisal.
(Teleatomokaseto so se- < veda iznašli Rusi že pred nastankom sveta. Op. ur.)
bi-gl
IDILA V ZAPORIH
Žepar: »Zaradi česa pa so vas zaprli, tovariš komercialni?«
Komercialni: »Ah, samo zaradi dveh milijončkov ...«
Žepar: »No, potem pa ne boste tako dolgo ostali tukaj kot jaz. Jaz sem namreč ukradel eno uro . . .«
— Jezus Marija, presvetli, saj menda ne boste spali na kaktusu!
— Božja volja, Micika, nekako vendarle moram biti mučenik!
TEREMTET
»Tl, Lajoš. veš kaj sem zvedel? Pred kratkim so bili v Budimpešti zahodni novinarji. Menda vendar tudi mi ne gremo v zahodni imperialistični tabor tako kot Jugoslovani? Veš, sedaj, ko Berlje ni več, je to vse mogoče...«
»Pišta, Pištal Kdaj bo tebe vendar enkrat painet srečala? Ti ljudje so prišli na zasedanje svetovnega miru, ki je bil v Budimpešti. Tega je že precej časa. Prišli pa so zato, da so se naši tolmači enkrat do sitega najedli in to na — račun države. Tudi v zabavišče .Budapcst' so jih peljali, ampak tja so jih spremljate že tolmačlce. Veš, naši ljudje so selo uvidevni, pa tudi zelo diskretni... Ko pa so z njimi — z imperialističnimi novinarji — te dečve hotele iti spat, so ti gospodje nosove zavihali,' češ da preveč dišijo po ruskih uniformah...«
»Lajoš, slišal sem tudi, da bodo Jugoslovani in Rusi zopet veliki prijatelji. Pred dnevi je že prišel v Beograd novi sovjetski veleposlanik, ki so ga sprejeli z velikimi častmi!«
«No, veš, tako hudo ne bo, Pišta, baje ga je sprejel na kolodvoru pomočnik načelnika protokola zunanjega ministrstva...«
»Ti, Lajoš. ampak pri nas bo sedaj tudi svoboda, saj je novi predsednik Nagy dejal, da smejo kmetje izstopati iz zadrug in da tudi ljudi ne smejo več kar takole zapirati...»
»Da, da, Pišta, vse to bo res! Saj si že slišal tisto staro zgodbo o mački, ki so Ji privezali miš na rep in ji rekli: JYfuc, sedaj jo pa kar ujami...'!«
Ob Churchillovi bolniški popelji
— Sestra, če mi že morate dati kaj grenkega, raje povejte kaj o situaciji v Egiptu!
mi
Stran 4
V----------
IZUMI ZA LETO 1953...
Prisega zvesvobe ob slabem vremenu...
»Veste, bojim se! Se nikoli ■e nisem peljala t motorjem!«
»Nič se ne bojte! Saj se Jas tudi Se nisem nikoli...«
»Vstanite, tovariš! Naročili ste. naj vas zagotovo sbu« dim...!«
m
»Vedno sem si želel, da bi Imel lastno streho nad glavo...«
Najnovejša oprema avtomobilov sa slabe ceste I
'V/, '/
*. •' -
'Surr'/''/
»Jas nisem kriva, da tene« dežuje. Toda nogavice it no* rajo posuBitlt«
Novatorski predlog za pranje dedkove brade.
8 t • f i
Dozvolite da pridjem, drugarice?
(Dopustniška tragedija z morja)
Ko se je humorist Dušan sprehajal v večernem hladu po korzu v Opatiji, mu je nenadoma padla na rame težka pest in znan glas mu je zatulil v uho: »Halo, stara sablja, srečen sem, da te najdem tukajl Kdaj si prišel?« Ko 6e je Dušan obrnil, je stal pred njim pesnik Bine, ves zagorel od sonca, in mu molil taco v pozdrav: »Benvenuto!« Naslednjih pet minut sta se tolkla po ramenih, si stiskala roke, vmes pa so se razlegali indijanski bojni klici: »Hej, stara kost, bojim se, da te bo Pegaz vrgel iz sedla. Pravijo, da konji ne trpijo zamorcev v sedlu...«
»Hehe sama zavist, bledoličnik! Lahko se boš sončil noč in dan, pa me ne boš nesel... Kaj je novega v Totenburgu? Se stojijo imovinske hiše?... Ali ne bi šla raje kam na pivo, da se v miru pomeniva?« In zavila sta v slaščičarno, kjer sta jemala hladne sladoledne obkladke za notranjo uporabo.
Sredi najslajšega cmokanja pa je Dušan nenadoma planil pokoncu in zdrvel brez vsakega pojasnila na cesto. Bine je v diru vrgel blagajničarki dva stotaka, pokimal, da ni treba vračati drobiža in ujel šele na oglu za vsa vprašanja gluhega humorista. Dušan je Stopal z iztegnjeno glavo kot lovski pes, ki je zavohal sled divjačine in Bine je sledil njegovemu pogledu. Tedaj mu je hipoma postalo Jasno nerazumljivo Dušanovo obnašanje: pred njim je Šla elegantna, božanska črnolaska in se pozibavala pri hoji v bokih. Tedaj Je Dušan prekinil mollc in ganjeno zašepetal: »Kakšna linija! Kakšen ,gštel!'« Bine Je strokovnjaško pripomnil: »Dirkalni, znamka verjetno ,Legnano‘, model 53, osem prestav, ,Simplex' menjalnik...« Dušan Je besno siknil: »Idiot! Nisem mislil kolesa!« Bine Je napravil nedolžen obraz: »Neee? Kaj sem pa Jaz vedel. Kaj si pa tl mislil?« Dušan ga Je sumljivo pogledal: »Bine, ti si tepec in moj kolega... Ker sl moj kolega in vem, da ml ne boš hodil v škodo, tl bom povedal vse. VidiS to črnko, ki gre pred nama? Božanska ženska! Ze dva dni Jo opazujem na plaži, toda nikoli nisem Imel prilike, da bi Jo lahko nagovoril. Vedno Jo straži neki debeluhar, stara škatla, ki bo po vsej priliki njen oče. Prej pa sem Jo zagledal iz slaščičarne, da gre čisto sama In sedaj imam priliko, da se ji približam. Bine ga je pomilovalno pogledal: »Pa misliš, da ti bo uspelo?« Dušan se je ponosno Izprsil: »Koliko staviva, da bom govoril z njo? Jaz imam taktiko, ki sem Jo že sto in stokrat z uspehom preizkusil In še nikoli mi ni pri nobeni izpodletelo.« Bine ga je suho zavrnil: »Pri tej pa ti bo! Stavim stotak, da tl bo!« »Stavim pet sto dinarjev, da mi ne bo!« »Sprejmem! Velja?« »Velja!«
Dušan je pohitel naprej. »Dozvolite da pridem, drugarice?« Vitka črnolaska je mimo nadaljevala pot, kot da ne bi bilo ničesar. Dušan je smuknil na njeno levo stran: »Al smo uobraženl! Jel me se ne sečate više, drugarice?« Črnolaska ni niti trenila z očesom. Dušan je pomežiknil Binetu in se kakor nehote dotaknil njene roke. Črnolaska se Je brez besede obrnila, zamahnila z nežno ročico in sredi ceste se Je škodoželjno krohotal okamenelemu Dušanu »Pegaza galopirajoči« Bine: »Denar sem, ljubček! Kaj hočeš, začetnik sl še. Meni se kaj takega ne bi pripetilo. Jaz, postavim, sl upam trditi, da bi dobil drugačen odgovor od nje. Upam si celo trditi dalje, da bi Jo lahko že čez pet minut prijel pod roko...«
Pravkar oklofutani je vzkipel: »Dokaži, če si upaš! Stavim JurlJa, da se boš vrnil s tako oteklim licem, da te še rodna mati ne bo poznala ...« Bine je hladnokrvno odvrnil: »Stavim samo pet sto dinarjev, ker Jih boš gotovo izgubil. Velja?« Dušan Je urno segel v ponujeno roko: »Veljal«
Bine Je podaljšal korak, pristopil k lepi črnolaski na njeno levo stran In Jo ogovoril: »Dozvolite da pridem, drugarice?« Potem Jo Je brez vsake nadaljnje besede prijel pod roko ln JI pričel nekaj Šepetati na uho. Po nekaj korakih sta se ustavila. Bine se Je obrnil in pomahal Dušanu, naj pride bliže. Dušan mu je brez besede pomolil pet sto dinarjev. Bine Jih Je skrbno spravil v žep, potem pa dejal: »Tovarišica predlaga, da bi Šli v slaščičarno. Sicer pa, dovolita, da vaju seznanim: moj prijatelj DuSan — moja sestra!«
PODKUPOVANJE
Kardinalu Mazarlnu, ministru Ludvika XIV., Je ne* koč ponudil neki plemič tisoč luldorov, če bi preskrbel njegovemu sinu dobro službo na dvoru, s tem, dit ne bo tega nikomur pripovedoval. Mazarln pa se je nasmehnil In dejal:
»Veste kaj, dajte ml dva tisoč luldorov In lahko pripovedujete to komurkoli-hočete!«
jr«da, >8 julija im
»TOTI LIST«
Stran 5
Antante canfaDIle
vno *®*® sva ila a *J®° na koncert Čeprav ie konte sezone — kon-"rt Je bil prekrasen. Ali w morda prav zato.
Zadnja točka Je bila P»-5® HJiča Čajkovskega V. FJMoniJa v e-molu. Bilo je rečeno, prekrasno I V ,0v°ranl tišina, da bi Jo {r^0 slišal pasti na tla — »ulslavno iglo namreft. In ®lasba • • • I a*ed stavki seveda ne Peskamo. Kako tudi, vzgo-
Kriminalni
humor
i‘KaJ, samo pet let si do-No, potem boš pa lahko °*®el moji Jeni pismo ven!«
Idila brez besed
**»u-ku! Ali sem vas.. .1«
Jeno koncertno občinstvo smo in vemo, kaj se spodobi. Še na spored tega ni treba posebej pisati, kot ponekod po svetu!
Toda po drugem stavku: Andante cantabile, #e vsa v čaru mogočne glasbe, sva nenadoma v tišini slišala iz Vrste takoj za nama pritajen ženski glas:
»Moj bog, nič ne vem, kaj naj skuham jutri za kosilo ... ?«	'J
In drugi, prav tako pritajen glas odgovori:
»Jaz sem napravila danes prekrasno polnjeno papriko!«
Moja žena se je ogorčeno obrnila proti obema glasovoma, ki sta tako prozaično skrunila božanstvo glasbe.
»Neverjetno!« — je zašepetala — »o polnjeni papriki. pa med Cajkovskim! Kaj taksnega... 1«
Dirigent Je tedaj že zopet dvignil palico in akordi zadnjih dveh stavkov Andante maestoso in Allegro moderato so se vlili t vso svojo silo preko naju, preko vse dvorane, preko vesoljstva. Blagoslov glasbe, harmonije, lepote...
Konec! Navdušen aplavz! Vstajanje s stolov.
In ko sva se z ženo prerivala proti izhodu, še brez besed pod vtisom velikega doživetja, Je moja žena nenadoma rekla:
»Ti, ve5, da sploh nisem vedela, da se že dobi paprika ...«
MUZIKALIČNO
Janez je prišel zopet z zamudo na koncert slavnega klavirista. Ko je sedel na svoj prostor, Je šepetaje vprašal soseda:
»Ali mi lahko poveste, kaj sedaj igra?«
Sosed ga nevoljno pogleda:
»Klavir vendar!«
PRISPEVEK K DISKUSIJI O SLOVENSKEM FILMU
Hoderne opera« i &
Z ozirom na prelepo slovensko navado, da spreminjamo vsem tujim filmom njihove naslove, predlaga Toti list, da bi to novator-gtvo uvedli tudi pri domači produkciji in koprodukciji. Za zdaj pa bi se obiskovalci naših kinematografov zadovoljili b tem, da se film »Vesna« preimenuje v »Zimo med gozdovi«, »Mlin na Muri« pa v — »Most na Drini.«
KULTURNIŠKA
»Boste šli na njeno poroko?«
»Ne, jaz hodim samo na premiere.«
•No razburjajte se. dragi tovariš, s šivalnim strojem Kre mnogo hitreje!«
PESNIŠKI PRIROČNIK
poet, ne tuhtaj, kaj želiš zapeti!
Ti poj — vse drugo kritik bo storil: razložil ti, kaj hotel sl zapeti, Število vejic, pik ugotovil.
Ce pesmi ne bo mogel razumeti, za kič Jo — al’ umetnost bo krstili
VSEVEDNEMU
Kadar molčiš, rekel bi: bog! Ko govoriš, le: pedagog!
NA KONCERTU
Po prvem delu koncerta:
— Zakaj nisi ploskal? ljudje bodo mislili, da ne razumeš glasbe?
Po drugem delu koncerta:
— Zakaj pa toliko ploskaš! Ljudje bodo mislili, da nisi še nikoli ničesar boljšega slišal...
SKROMNOST
»Jaz imam samo eno željo.«
»Kakšna pa je ta želja?«
»Da bi se mi izpolnile vse želje.«
GLASBENI PRIROČNIK
(za samouke)
Znak v partituri »da capo al fine« spomni te: skladbo še enkrat premeljll Kadar pa vidiš »da capo« brez »fine«, spomni se: to so oddaje po želji!
FRANCETU
»Zjasnila bodo Kranjcem se vremena...« Uganil sl, Franci, sto let poprej!
Zdaj prosimo, še nekaj nam povej:
Bo kdaj na knjižnem trgu zmerna cena?,
PESNISKA
Ml, kar nas Je poetov, pa sc bomo klali, polena, kamenje si pod noge metali.
Ker ml smo mladi (stari) in se vam ne damo! Vsi mladi (stari) v boj: skrbimo za reklamo!
Pips
Martinova f^na je šla na dopust, Martin pa je iz finančno - organizacijskih razlogov ostal doma. Finančnih zato, ker za oba ni bilo dovolj denarja, organizacijskih pa zato, ker je moral nekdo ostati pri Pip-siju in paziti nanj. Pipsi je bil namreč kanarček in zato tudi ni mogel na dopust.
VLJUDNOST
Zanimivo čtivo.
Na kolodvoru v Tientsinu je pristopil neki Kitajec k prometniku, prav tako Kitajcu, se mu trikrat poklonil do zemlje, se nasmehnil in dejal:
»Veliki gospodar železnega konja, ki dirja po železni vrvi preko prostranih ravnin, puščajoč za seboj le dim in paro, oprosti brezpomembnemu in neznatnemu potniku, ki Je slromašnejši od črva, ki se zvija v prahu, oprosti svojemu najponižnejšemu služabniku, ki se za svoj obstoj lahko zahvali samo šaljivemu slučaju velike narave, ki ga je spočela in ki ni vreden, da poljubi rob tvojega dragocenega oblačila, dovoli, da sl v preveliki drznosti drznem dvigniti svoj obraz k tebi in te v globoki spoštljivosti nagovoriti, kajti upam.
da ml boš dovolil, tl vsevedni in sedemkrat najmo-drejši gospod, da ti zastavim ponižno vprašanje?«
Prometnik se Je prav tako trikrat priklonil, položil roko na srce in odvrnil:
»Plemeniti potnik, katerega velikodušnosti se moram zahvaliti za riž, dar tvoje svetle milosti, ki mi omogoča, da skupaj s svojo nekoristno družino lahko živim svoje nekoristno življenje, Čeprav ne zaslužim niti tega, da bi lahko naše oguljene kože ležale namesto preprog v tvoji dragoceni palači. Plemeniti potnik, ki si prišel k meni kot svetel žarek sončnega boga, da me obslješ s svojo dobroto, mene, ubogega črva, ki pred teboj pada v prah, dvigajoč k tebi
svoje umazane roke, proseč te, da me vprašaš, kar si hotel, da bom vsaj vedel, da moj praded, moj ded, moj oče in jaz nismo zaman živeli, ker bom lahko izpolnil tvojo željo!«
»Osrečuješ me, gospodar železnega konja,« se je priklonil potnik. »Vprašanje, ki bi tl ga jaz, nedostojen potepuh, rad zastavil z drznostjo vrabca, se glasi: kdaj odpelje vlak proti Peipingu?«
»Spoštovani potnik,« je vzkliknil prometnik, »ti si napolnil moje srce s sončno svetlobo, ti sl dal mojemu življenju novo vsebino, nov smisel, ker tl lahko točno odgovorim na vprašanje, ki je kakor kapljica nebeške milosti kanilo s tvojih ustnic: vlak v Peiping je pred pol minute odpeljal s postaje!«
i
Martin je ostal torej doma. In preden je Martinova žena šla, mu je še strogo zabičila:
»Martin, glej, da boš mislil na Pipsi ja!«
»Seveda« je dejal Martin in obrnil Časopis.
Ko se je Martinova žena vrnila z dopusta, je najprej planila k Pipsijevi kletki.
»Joj!« je vzkliknila boleče, »Pipsi je vendar poginil!«
Nato se je obrnila k Martinu ln ga očitajoče pogledala:
»Martin, ali si sploh kaj mislil na Pipslja?«
»Seveda sem!« je dejal Martin.
»Martin, ali si dal Pip-siju vsak dan zrnja?«
»Ne.«
»Mariin, pa si vsaj menjal Pipsiju vsak dan vodo?«
»Ne.«
»Martin, kaj pa si potem ves dan delal?«
»Mislil sem na Pipslja...«
TRGOVSKA
»Kje si bil, Tine?«
»V kinu.«
»Kaj si pa gledal?«
»Rapsodijo otožnosti.«
»Dobra?«
»Odlična! Zdaj bo gotovo Gershwtnu poskočila cena...«
»Res? Gotovo je nova pošiljka, kaj?«
Enkrat divgcče
navada je taksna Ljubljorsk« „sind ka ni" humof
Frau Kliček in frau Muršec se srečata zopet po dolgem času.
Ustavili sta se kar na cesti in ob pol desetih je začela pripovedovati frau Kliček. Približno ob tričetrt na enajst je končala in tedaj je začela pripovedovati frau Muršec. Ob četrt na eno sta bili Se vedno sredi razgovora. Pet minut pred pol drugo uro so prišli ravno na vrsto sosedje frau Muršec:
»Azo tes visns net, llpste frau Muršec ...«
Okrog ogla 1e tedaj zavil avto.
«... te frau Hupflmajer, te kens jo e, te hot ma ksokt, da ma jeni cimer-her...«
Tu! Tu! Tut... Tututu ... Tutu tul
» azo toti clmerher od
gospa Kvas, tisti s draj-firtlhozn ...«
Tututu! Tututu! Tututu!
»___ pa takšno švorc-
knrirt srajco ma, in od njega hots ma ksokt, da ma ...«
Bumpumpumpum ... I Sšst... I Avto, ki je dolgo zaman trobil, je podrl frau Muršec, ki je padla v nezavest. Takoj se je zbrala množica ljudi, uspelo je priklicati celo rešilni voz ln dvajset minut kasneje je frau Muršec že ležala v bolnici. Okrog nje dežurni zdravniki. pomočniki, medicinske sestre.. Čakajo, kdaj se bo zbudila Iz nezavesti.
Tedaj pečast odpre frau Muršec eno oko, potem ša eno, usta se premikajo! Živi! Rešena je!
Res začne frau Muršec nekaj govoriti. Kaj neki bo povedala po težki nesreči!? Zdravniki, pomočniki, sestre — vsi se nagnejo nad bolnico.
Primanjkljaji in prihranki
Nekateri poslovodje trgovinskih poslovalnic so obsojeni, da poravnajo primanjkljaje v mesečnih obrokih tudi do 15 tisoč dinarjev — in to pri plačah 10 do 12 tisoč dinarjev
Frau Muršec pa je tedaj dejala:
»... azp denksn ina, frau Kliček, da ma toti cimer-her čisto ziher an farholt-nis s tisto plondno frkaj-frco na Hauptplaci...«
ŽEBLJIČKOV! GOSPODARSKI NASVETI
Profesor Interesovič, Maribor: Pred časom ste se v 20. številki zanimali za variacije cen pri gradbenih delih — sedaj pa smo ugotovili variacije pri vaših podatkih. Ni namreč vseeno tri ali sedemintrideset milijonov, prav tako kot tudi ni vseeno ali so popravki normalni pri obračunskih situacijah, ali pa so take vrste, kot bi jih vi radi prikazali. Mi smo za one prve — posebno še, če so preverjene! Pa brez zamere!
Poslovodja. »Glej, da ue pozabiš pri tehtanju — zadnjega mesečnega obroka še nismo prihranili...!«
Slika, ki jo tukaj objavljamo, ne predstavlja črnca v tunelu, niti kakšne nerazsvetljene celjske uiice, niti ni reklama za črnilo znamke »Aero«, temveč samo posnetek, ki ga je napravil naš fotograf v kopališču ob Savinji. Crna barva predstavlja zamazano Savinjo, ostali del slike pa je izpopolnjen s kopalci, ki pa' so zaradi umazanije tudi — črni, zaradi česar je slika nekoliko nejasna. Zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti zahvalne brzojavke, ki so jo hvaležni kopalci poslali nekaterim celjskim podjetjem, ki v tako izdatni meri propagirajo lujski promet. Pač Cefizelj 1. r.
■'"nin'.c, ii
‘,’r^rri,r ,,,, rrrnr^PJ^,,'m',*1
•' !: 11 V,Y,7.	.	1,Ji.1 /1, i.1, j
Navada je takšna pri nas od nekdaj: vse česar ne smemo to zdi se nam raj!
riavijo sicer, (la sc je vu Celju in okolici razširil nekakšen tifus, kar pa najbrž ne bo držalo. Mestne in vaške oštarije so namreč še vedno tako natrpane, da bi lahko kakšen nestrokovnjak kar iz tega sklepal, da bolehajo na tifusu samo dojenčki. Pač pa se je v našem lepem Celju razširila druga bolezen, ki je hudo nalezljiva in ki ji v strokovnem izrazoslovju pravimo — potrošniška mrzlica. Najzanesljivejši simptomi te nevarne bolezni se kažejo v dolgih repih pred pekarnami. — Samo ne vem, za kateri kruh se ljudje tako tepejo: ali za tistega po 34 din ali za onega po 50 din. Razlika med njima je namreč samo — v ceni
IV"'',ViTT.V.. »I *' * i I , • • II.HHI' 'ji'
Zato, če kdo hoče, da kaj se zgodi, nasprotno naj prosi kar hoče, dobi!
POPUST
»Rekla sem 500 dinarjev, pa amen!«
»Ampak, gospodična, upoštevajte vendar, da sem na dopustu in da uživam povsod 60"/o popusta.«
»Vi pa upoštevajte, prosim da in sedai glavna
KOLPE
\
OD VIŠNJE GORE
PEPA PISE JUCI
Draga Juca! Ko sem prisopihala na Mirno, me je moj nos takoj opozoril, da tam nekaj ni v redu. Zato se tudi nisem preveč začudila, ker so vsi vaščani kar v plinskih maskah postopali po vasi. »Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo?« sem jih pobarala. »Nič hudega, Pepa,« so mi rekli, »samo naš mesar zopet prodaja — sveže meso«. No, sen^, Pomislila, če je to meso sveže, potem sem še tudi laz mlada, čeprav mi, leze že šesti križ v hrbtenico.
Potem, ko me Je upravnik hotela »Jadran« v Postojni krepko poučil, da je »kšeft pač kšeft in basta« In da se me zato prav nič ne tiče, če imajo pri eni buteljki kar 100 dinarčkov dobička, sem si zvečer šla pomirit živce v grgarskl kino. Toda tam Je bilo toliko mlečnozobe otročadl kot v kakšnem DID-u, zato Je bil pač tudi film: »Varujte se plavolask« zelo primeren za mladino.
Na cerkljanski pošti sem vtaknila pismo v torbo tamkajšnjega poštarja, ki ima toliko korajže, da Jo samo enkrat ali dvakrat na teden mahne s pošto po okoliških vaseh.
Te pozdravlja
Tvoja Pepa.
Iz pionirjeve beležke (Piše Jožek Čebulica)
In tako se je krški okraj enkrat za vselej preselil v Brežice. Ampak
V KRŠKEM
niso ljudje nič bolj veseli, ker se bodo morali voziti v Brežice. Moj ata Je hudo robantil in je rekel, da bo moral imeti odslej poseben fond za potovanje na okraj, mama pa je rekla, nič hudega, se bosta pač tobačni in alkoholni fond zmanjšala. Potem je ata rekel, da se tobačni In alkoholni fond ne bosta zmanjšala, pač pa bo raje nehal kupovati sladoled zame in potem sem jaz tako grdo zaklel, da si tega sploh ne upam ponoviti.
Tam okoli
ČRNOMLJA
sem nato zavil v kino, kjer so igrali »Hitrejši od zvoka«, to se pravi, da se najprej vidi slika na platnu, zvok pa šele pol ure kasneje ali pa sploh ne.
V SENOVEM
sem srečul moža, ki se mi Je zelo zasmilil, ker je velik revež, saj ima samo eno kmetijo, pokojnino, pa še cerkovnik je povrhu. Zato pa mora tudi daleč naokoli prosjačiti za prispevek za zvonjenje in je tudi mene prosil in rekel, da mi bodo vsi grehi odpuščeni, če bom prispeval kakšno malenkost za zvonove sv. Janeza, ampak jaz si takšnega izven-planskega izdatka ne morem privoščiti, odkar sem se na področju sladoleda finančno osamosvojil. Mogoče bo kdo drugi bolj neumen ...
Vaš
Jožek Čebulica
»KINO SLOVENJ GRADEC PRIKAZUJE«:
V Slovenjem Gradcu na Glavnem trgu visi Izložbeno okno mestnega kina Tam, kjer je prostor za naslov filma, ki ga trenutno vrtijo ali ki pride, so objave z naslednjimi naslovi: »Pregled krompirišč« ali »Davčna razprava«. Ali sta to filma, ki ju zdaj vrtijo, ali ki šele prideta? O tem namreč ni nobenega pojasnila. Skoda.
sezona in da znaša za*° popust samo 4OV0!«
VZROK »Slišiš, Vera, zakaj £ držiš samo inozemskih °a” jemalcev?«	.
»Zato, ker so gentlernefl* ln nikomur niti na misel n pride, da bi zahteval s*°’ dikalni popust...«
IDEALIST
»... veš, ljubica, srečaj bi bil, če bi lahko polo*1! vse zaklade tega sveta Pre tvoje noge!«	,
»Nikar tako pesniško Tudi pet sto dinarjev ° dovolj!«
KORISTNO NAPOTILO
V eni izmed gostiln bil*® kolodvora v Lescah se r zadnjič odvijal takšen P°' govor.
Gost:	»Tovariš natakal
ali bi hoteli prodati še en' krat toliko vina kot ' d°' slej?«
Natakar:	»Seveda!
kako?«
Gost: »Cisto enostavno-Samo kozarce In steklenic* napolnite do vrha, ne P* samo do polovice.«
ŠKOTSKA Neki Skot Je Imel sesta' nek z dekletom. Pa so prijatelji drugi dan vpr®' šali:
»Fant, koliko si zapra' vil?«
»Štiri šilinge,« je odvrni* Skot. »Več dekle ni ime*0 pri sebi.«
Zadnjič so nekaj podob' nega vprašali tudi pošlo' vodkinjo zadružne proda' jalne na Visokem, ki i8 imela izjemoma sestanek na sodišču.
»Pa ste mnogo zapravili’* »Ne preveč,« je odvrnil9' »Samo pol milijončka. Ve® ni bilo v blagajni.«
Komplicirano
poslovan*0
V ljubljanski klavni*-* delavski svet dlrekton* kljub temu, da Je are41' ran, noče razrešiti.
»Tovariš direktor — P* j sim, kaj pa bomo d® delali v podjetju?«
^ZBURLJIVA TriKiviA.
r-■nihče nima ZLOMLJENE NOGE. — SODNIK fJV IN ZDRAV. — GAJŠEK V NAPADU. — SAHO V OBRAMBI.
V nogometni tekmi proti •Šibeniku«, je »Branik« za-Jbudil priliko, da bi zopet **8ubil. Tekma se Je kon-ta^a lil, ker sta bili obe moštvi oslabljeni z desetimi slabimi igralci. Tekma Se je odvijala takole: Začetni
prej in v 17. minuti streljal v gol aut. V 30. minuti drugega polčasa je branikov vratar tekel iz gola, branilci so se pa umaknili, da je lahko levo krilo Šibenika zabilo gol. Po tem golu so branikovcl začeli igrati v stilu »Rapsodije otožnosti«. V 90. minuti je sodnik na intervencijo gledalcev pravočasno odpiskal konec tekme.
Gledalcev je bilo točno 1501, od teh 11 funkcionarjev in 1490 navadnih gledalcev, ki' vsako nedeljo pravijo, da ne bodo nikoli več šli gledat nogometne tekme.
Glavni sodnik je napravil vse,' kar je zmogel. Stranska sodnika sta mahala v smeri sever-jug in obratno.
Postrežba restavracije »Branika« na stadionu je bila vročini primerna: na-
Po nem r k v
^emiijti
Kako sem pre Ž vet
ul i ko Nedeljo
 udarec Je imel
W J* 8 8VOjl™ *°-	takar	je serviral	med gležnjem	včasih zmedel gle-	.. .	Vnkariee.	roeaško
fnlce. Zaradi neznanja se je
tera razvijala z menjajočo 8e srečo. Nekateri igralci so *meli precej od igre, ker so v®čkrat obležali.
V tretji minuti prvega ®°lčasa je Saho podal Vit-	Igralci »Branika«: »Zoga
ki je tekel naprej in dal	blla got0vo iz oslovske-
~?SO v aut. V 16., 17.v 18., ga usnjat ker je bila trma-
  šunkarlce, rogaško
1953 in cocto hranijo za hokejske tekme pozimi.
Izjava sodnika običajna: »Gledalci so me surovo žalili, toda zadovoljen sem, da nisem bil tepen!«
nekaj
enkrat pa smo le dobili od Rusov!...
19' in 20. minuti je Saho **°dajal žogo nasprotnim talcem. V 35. minuti Prvega polčasa je nastal sam od sebe prvi gol za •Branik«. Kdo je storilec ne ve, ker je dvajset nog ^enkrat zamahnilo po žo-v 38. minuti je Plaznik hotel streljati, pa ni. v 40. minuti je žoga šla en meter daleč mimo Gajška, ne ua bi se pri njem ustavila. v 45. minuti je začel sod-bik igro zavlačevati in od-‘Vižgal šele v 46. minuti brvi polčas.
V 46. in 56. minuti je tre-ber bris, 1 potne srage s te-les branikovcev.
Nato je sodnik zopet začel Zavlačevati in prišel počasi ba igrišče, ko so že vsi igralci čakali.
V drugem polčasu je nastal v igri popoln preobrat, •J^r sta obe moštvi zamenjali prostore. V 1., 2., 3.,
Hd. minuti so branikov-Podajali žogo Sibeniko-,'bi igralcem ali pa v pra-l*°- V 15. minuti je Saho Podal žogo Plazniku. V 16. jbihuti je Plaznik podal žo-80 Gajšku, ki je tekel na-
sta in ni hotela ubogati.«
Igralci Šibenika:	»V	re-
stavraciji »Branika« imajo sijajen dingač!«
Gledalci: »Nikoli več ne gremo na nogometno tekmo!«
Kljuse: »Pa še kolikokrat!«
LJUDSKA PRAVICA BORBA, 16. 7. 1953:	Ker
nimajo primernih sort tobaka in ker cigarete slabo izdelujejo, imajo (v Titogradu) na zalogi 22,270.000 kosov cigaret...
Ni vrag, da Jih imajo na zalogi — kdo bo pa kadil kose cigaret, dokler se dobijo še cele... I VEČER, 18. 7. 1953: Da se je sloviti francoski revolucionar Maralt rodil...
da se ni morda pisal celo Marolt namesto Ma-rat?
(Jakčevo pismo)
POZNAJO GA!
Mr. Tomray prinese v zastavljalnico zimski plašč, zlato uro, denarnico, jedilni pribor in mačka Toma, ter položi vse brez besede pred zastavljalca. Ta ga sočutno pogleda:
»Ali dobite zopet na obisk strica iz Italije?«
^aš m klubom « premislek
š
Dragi pepekl Ker se je živo Srebro v termometru ie v Soboto držalo vstrajno zelo visoko (ko‘ Cent marelicam na ma-rii kem trgu je rekla mama) je ata odločil da, bomo šli v Nedeljo vsa družina za ■ ves dan na otok.
Ker šteje naša družina tri ljudi, ln samo eno kolo, osje ata peljal na glavni rg da, bi nas na otok prepeljal mestni Avtobus. Ze pri nakladanju jebil tak na Val kot pred meseci natistl zelo lepi avstrl/skl film »hol-rat gajger♦ mariborski avtobusi so telesa z neomajno prostornino In nas je bilo v vozu na mestu 30 kakih 55 ljudi ki, so upravičeni na osebno Izkaznico ter še nekaj otrok mojega ali mlajšega letnika. Vsa okna so lepo tesno zaprta da, bi ne-bilo prepiha In se cenjenim Potnikom v slučaju prehlada neblbllo treba posluževati pritožne knjige. Potniki se nad to brezplačno parno kopeljo nIso nič jezili le na-znatna večina je spremljala ta zdravilni postopek z mani Festacljsklmi vsklikl: Hudiča saj se ml bo otrok zadušil, prmejduš ali bomo šli ali ne in podobno. Vse to je razpoloženje samo dvigalo
l'*var*i5ica> za vrata smo si izbrali vaše okno. Upam, boste spustili nobenega gola...«
18. 7. 1953: Ta seja pomeni globoko poglabljanje socialistične demokracije . . . .. Kako dobro je, da lahko globoko poglabljamo, visoko povišujemo, široko razširjamo, ozko zožujemo... I LJUDSKA PRAVICA — BORBA, 19. 7. 1953: »VI. Zvezna razstava mehiške fotografije v Sarajevu« sledi poročilo o jugoslovanski fotografski razstavi Čestitamo novopečenim Mehikancem, kakršni so Tošo Dabac, Marjan Pfeifer, Vlado Cizelj in drugi, zlasti k devizam! Mehi-kanske širokokrajne slamnike naj dvignejo brezplačno v uredništvu »Ljudske Pravice — Borbe«.
SLOVENSKI POROČEVALEC, 22. 7. 1953: Odpeljali so jo v Bori in odtod v taborišče Ankenstein...
In nekoč bo nekdo napisal, da je Slovenski Poročevalec najprej izhajal v Ljubljani, nato pa v Laibachu...
LJUDSKA PRAVICA — BORBA, 22. 7. 1953: objavlja sliko z razstave barvne litografije z besedilom »Z otvoritve mednarodne
razstave barvne fotografije v Moderni galeriji«
Se malo, pa bomo ob takšnem zamenjavanja litografije ln fotografije kmalu brali, da imamo v Ljubljani veliko tovarno »Fotostroj«!
VEČER, 25. 7. 1953: ... Poudarjajo samo, da je postal žrtev »čiščenj«, ki so nastopile po Berijini smrti.
In še pravijo, da naši časopisi niso dobro informirani! Se preden so kaj javili o Berljenem koncu smo ga pri nas že pokopali!
SLOVENSKI POROČEVALEC, 26. 7. 1953: Na sliki vidimo pogled na skupino novih stanovanjskih palač.«
Manjka nam samo še ime tistega srečnika, čigar pogled vidimo na tej sliki, potem pa nam je takoj vse jasnol
Italiianski
šoort
in vzbujalo željo po ohladitvi v bistri vodi velikega Bazena.
Mi smo prišli zgodaj paje-bilo zelo mnogo Ljudi še zgodnejših od nas in ti so nam pobrali vsa lesena Ležišča. Mama je to predvidevala in prinesla ssabo velik Koc ki, ga je rasprostrla po travi in nam tako zagotovila naš vigvam. Ko je malo pogledala okoli je tako/ izjavila da, so pri njih doma na pohorju imeli tudi neko Mlako zapranje živine pa je v njej voda bila vedno bolj čista kakor pa v velikem Bazenu ki je za pranje Ljudi pa jim niti klora ni bilo treba v njo metali, kakor to delajo tu.
Jaz še neznam plavati pa sem popoldne gledal neke tekme menda jim pravijo Faterpolo. Opazil sem pa. da tudi ti igralci ne znajo bog-vekako dobro plavati, tisti ki pa znajo panič ne vidijo. Ta igra se igra menda tako da vrže igralec žogo čimdalje proč od svojega soigralca in po mož nosti čim bližje nasprotnika da, ta potem lahko strelja v gol in da tak~o možnost vratarju pokazati kako se pobira žoga iz gola.
Opoldne smo šli tudi na kosilo v restavracijo. Čakali nismo več kot dobro Uro ln pol in oče je naročil še liter Vina za mene pa rogaško. Te so lepo oštevilčene in jaz sem dobil Številko 53. Ko je oče plačeval Račun je poleg tega karmu/e všlo skozi zobe (tega nisem smel razumeti) dejal mami: če bi vsako nedeljo šli na otok in jedli zajtrk Kosilo ln Večerjo in spili liter Vina bi, lahko vso mesečno plačo tukaj pustil druge dni v tednu pabl lahko prepevali po melodiji tiste lepe narodne »hribčki ponižajte se« novo besedilo:	cene poni-
ža j tese plače poviša j tese .
Zvečer smo čakali in čakali ker, pa tiste oranžne škatlje (avtobusa) od nikoder ni bllosmo jo mahnili peš, da smo imeli boljše spanje.
Pozdravila te Tvoj
tnkec
Par^ah,\
Najboljši fašistov start.
KAKO MALO
Vlak. Kupe. Postaren go-pod. Dve mladt gospO'
Wmmrr
ir
• PESNIK... -  ---------
#M03 PECrAZ.ČE PRIPOMBODOVOLIT^p ^POZNAL JE 16 POPADKE PLEMENITE!J
KARIKATURIST... ff POROČILO o razporeditvi RSOVRAŽNIKOVIH SIL...*X
fkOREKTOR Hf
"HUDIČAf NIMER NOBENE Sr -	»
RNItl
H U M ORI$TI
R E ZG RVISTI
EPKjRAMATIK.T.
.>.vnnnn..M..	„	^	AKVIZITER,,.	»NEMOGOČE!	/	ROTACI	JA... ,$E D VATI SO c]
WAJ VE,NA KOCARTA PUSC1CA CIKA • AYES PROSTORZ_AREKLAMEV TR*|ZVODOV ZAVRTI It., * /
PA STR £1.3 AT1 D A St TOPI BREZ-SMOPNIKaUsTEVILKI JE Zfe OPPAN ? * J'\iVOWV	.«.»	y
Izdan Nortnac.ao jru.no Slovenit« Poverjeništvo Maribor - ureja uredattti udbur - odgovorni uieaon tmguo Flisar — Lem« naročnino «ou uioaije., pot,cm« MU MaJJ-fjl 100 dlnarlev - UrednlMvo hi upravo: Maribor Kopalki« 2 — Telefon IS-T6 — ček. red. KB «401-1*189 — Postni predal 52 — ROkopleo, h. tl.b d, vračamo — Tilk Maribor,M U»»
SKODA ...	REŠITELJ
V	prodajalno srečk držav-	»Vidiš to lepo dekle tam?«
ne loterije pride možak.	»Vidim.«
»Tukaj prodajate torej	»Pred tednom	dni sem JI
»Tečke?«	rešil življenje.«
»Da, želite celo ali polo-	»Vraga? Kako pa?«
vlčno?«	»Vprašal sem jo, če	hoče
»Kakšni pa so dobitki?« biti moja, pa je dejala, da se je zanimal možak dalje, raje prej umre, kot kaj ta-
»Glavna premija je mili- kega. No — In jaz sem jo Jon dinarjev, potem . . .« pustil živeti!«
»Dobro!« Je prodajalca prekinil možak. »Vzel bom	LOVSKA	JEZA
eno celo. Kdaj pa je žre-	Pavel je bll	na lovu.
A ,	.	,, j , .	Bila je velika brakada.
»Vsakega triindvajsetega Pavel Je tudl 8treijal ln —
v mesecu . , .«	seveda — tudi Zgrešil.
»Triindvajsetega?, Je de- Šestkrat!
Jal nato z obžalovanjem	Takrat pa Je	bilo Pavlu
možak. »Skoda! Potem pa dovolj. Zagrabil je puško ne morem vzeti. Denar po- in jo vrgel za zajcem: trebujcm namreč že dvaj- — Tu Jo Imaš, hudič, p* setega .. .«	se sam ustrelil
PRIZORČEK S PLANINSKE KOCE
— Dajte mi prosim en četrt vina.
— Kako — samo en četrt? Tako majhnih količin ne prodajamo več, odkar je pred šestimi leti nekdo zahteval tudi samo en četrt- ln se pozneje ponesrečil v steni...
Roman
Marka Twalna, ko je bil že znan, Je neki newyorškl izdajatelj dolgo časa nagovarjal, naj napiše za .njegov dnevnik roman v nadaljevanjih. Twaln ni in ni hotel, dokler mu ni Izdajatelj nekako izsilil napol privoljenje. Da bi sedaj Tvvaina držal, je začel v svojem listu z veliko reklamo za novi Tvvainov roman. Toda rokopisa od Tvvaina ni in ni bilo. Na dan, ko bi naj roman pričel Izhajati, je poslal kurirja k Tvvalnu po rokopis. Twaln je res dal rokopis — toda napisal Je samo: »Noč. Mesečina. Kamenita klopca. Ona in on,« (Nadaljevanje sledi.) Izdajatelj je hočeš nočeš mOral to priobčiti že zaradi reklame, ki Jo je delal v naprej. Toda za naslednjo številko zopet ni bilo rokopisa in zopet so morali poslati kurirja, ki je prinesel drugo nadaljevanje: »Noč. Mesečina. Kamenita klopca. Ona ln on.« (Nadaljevanje sledi.) Založnik je bil v še hujši zadregi, toda objaviti je moral tudi to. Ko pa se je tretji dan zgodilo isto, je oddrvel sam k Tvvainu in ga nadrl.
»Cemu se Jezite,« se Je začudi! Tvvain. »To Je vendar zelo zanimiv roman s silnim ljubezenskim zapletom!«
»Kako?« se je začudil založnik. »Saj je vse tri dni bilo popolnoma enako besedilo!«
»Ze, toda le na videz,« Je dejal Tvvain. »Kajti vse Je isto: noč, mesečina, kamenita klopca in tudi on —-le ona Je vsakikrat druga!«
KOMPLICIRANO
— Tovariš profesor, čemu pa vendar potrebujete kar troje očal?
— Cemu? Ena za blizu, ena za daleč, s tretjimi pa navadno iščem prva in druga...
ZAKAJ NE?
»Zanimivo, ti sl tako črn, tvoj brat pa Je popolnoma plavolas!«
»To Je popolnoma naravno, ker sl Je mama plavo barvala lase, ko se je rodil brat.«
dlčnl.
Z^odl se nekaj čisto človeškega. Gospodični T smeh.
»Glejte,« zavzdihne gospod, »kako malo je trebil da se otroci razveselijo!«
PREROKOVANJE
Pavel J unior zahal« zelo rad v gledališče. Njo* gov oče se sicer s tem stri* nja, vendar mu pravi nekega dne, ko mu da denarl
»Nikar mi ne hodi s ter« denarjem v kakšne noČn« lokale, kajti tam bi lahko videl kaj takšnega, česar ne bi smel!«
Pevel je seveda Sel naslednjega večera v nočni lokal. Tam je videl svojega očeta...
DRUGI POGLED
»Veš, tako pogosto se z** ljubim, kar na prvi pogled! Ali obstaja proti tem« kakšno zdravilo?«
»Seveda —- risklraj Se ‘e« pogled. i.i