Stane: Za celo leto . . . . .K 15"— za pol leta......« 7'50 za četrt leta.....« 380 za 1 mesec......« 1*30 Posamezna številka 30 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju^hiša zdravnika dr. Štuheca. ^Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. Politično gospodarski tednik. Vidov dan. Bliža so 28. junij — Vidov dan. Med nami je bil do sedaj vse premalo znan ta veliki srbski praznik. Zavedalo se ga je k večjemu naše Sokolstvo, ki je že pred vojno rado prirejalo svoje zlete ravno na ta dan. Tako je bil tudi 1914 veličasten Sokolski izlet v Kušah dne 28. junija na Vidov dan. Tega dno leta 1914 se je izvršil atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu; Vidov dan 1914 je dal znamenje za boj srbskega plemena proti tlačiteljem, ki so bili hujši, i oj čas Turki. Letos ima Vidov dan poseben pomen. Prvič ga bodemo slavili Jugoslovani, Slovenci, Srbi in Hrvati, vjedinjeni in svobodni! Kaj je Vidov dan ? Srbska država jo začela ,,o smrti Dušana Silnega hitro propadati. Njegovi potomci so so med seboj sprli. Srbija je bila zopet razkosana in vsled spora oslabljena. Leta 1371 so Turki potolkli ob reki Marici enega izmed srbskih vladarjev, kralja Vukašina, očeta našega najbolj priljubi j enega narodnega junaka, kraljeviča Marka, Turki so zasedli južni del Srbije in prisilili tudi ostale srbske vladarje, da so jim morali plačevati davek. Še enkrat je poskusil takrat srbski narod otresti se turškega jarma. Narod se je začel zbirati okoli kneza Lazara Hrebjanoviča, da reši svojo svobodo. Lazar je ponovno razbil turške vojsko, toda prihajale so iz Azije vedno nove in nove tolpe. Končno je prišlo do prevažne bitke na dan 28. junija 1389 na Kosovem polju. Še enkrat je hotel srbski narod poskusiti da se otrese suženstva. Krvava je bila bitka na Kosovem polju. Kot levi so se borili Kosovski junaki. Toda trikratni premoči so podlegli. Padali so vsi po vrsti, niso se hoteli umakniti. Padla sta na vojnem polju oba čara. Turškega je ubil junak Miloš Obilic, a car Lazar je bil ubit od Turkov, ki so ga isti dan vjeli. Od bitke na Kosovom polju leta 1389 na Vidov dan prične žalostna usoda srbskega naroda. Na Kosovem polju že se je zaklel Srb, da se osveti za poraz, ki ga je tam doživel. Za osveto se je pripravljal od tega dneva naprej srbski narod. Ni miroval prej, dokler ni dosegel zaželjenega cilja, dokler se ni zopet osvobodil tujega jarma in letos 1919 proslavlja ga ves troimeni narod — vjedi-njen. Ali je res ves vjedinjen ? Žalibog ne ! Kakor vse kaže, se nam je bati, da doživimo ravno mi Slovenci letos Vidov dan, kakor so ga doživeli Srbi leta 1389. Pripravlja nam ga pariška konferenca, ki hoče žrtvovati naše najlepše pokrajine pohlepnemu Italijanu. Zato se že danes vzbuja v naših srcih misel na osveto, ki bode oživila vse naše narodne sile in ki ne bo mirovala poprej, dokler ne bomo vjedinjeni, zlasti vsi Slovenci. Upamo pa, da se odloči mirovna konferenca vendar le še v zadnjem hipu ustanoviti narodom, pred vsem nam Slovencem — mir, ne pa osveto. Če tega ne stori, potem ne zasluži imena mirovne konference. Vidov dan je torej praznik posvečen spominu na slavno, toda nesrečno bitko na Kosovem polju. I Čiščenje in infekcija, ji " Svobodo, ki jo na — jeziku imam, za tri grad6ve je bele ; i ne (Jam. (Prosto po Franu Levstiku.) Živimo v časih „6iščenja", ki pa ima dostikrat obliko in smoter ostrakizma. Ta ostrakizem je plod svobode jezika in peresa ki bi je nekateri dopisniki ne dali, kakor Levstikova deklica, za tri bele gradove. Pa Levstikova deklica, ki ob studenca v vodo gledajoča občuduje svojo lepoto, je samo naivna, ne pa zlobna ali pokvarjena ; pač pa j je zloben in pokvarjen moderni ostrakizem Z grškim vred. Je to pač bistvo ostrakizma. j Ta se mora zmiraj in povsod pobijati in zatirati, če ne, nastane okuženost, pokvarjonost in končno duševna propast. V Ptuju so se razmere precej zasukale nam v prid, o tem nihče ne dvomi. Ornig jo je moral odkuriti kakor zločinec; za njim so pobrali šila in kopita drugi njegovi enakovredni bratci, njegov zet, dr. W. etc. Ni pa umestno napadati, žaliti, ali izzivati Ornigovih nasprotnikov slovensko in nemške narodnosti. Tudi ni umestno, maSčevati se nad nezavestnimi ali vsaj podzavestnimi nekdanjimi pristali Ornigove struje, \ če ti kažejo z dejanji, da se hočejo prilago- j diti sedanjim razmeram ter z nami v miru ! živeti. Tega pa žalibog nekateri listi nočejo j uvideti, sicer bi dopisi, kakor smo jednega J Čitali v „,Jugoslaviji" z dne 12. junija 1919 J št. 141 ne zagledali svitlega dne. Gotovo je, da obešanje ostudnih slik po javnih izložbah upliva skrajno slabo ; pri tem je vseeno, ali so se te slike razobesile j iz blagega ali neblagega, sebičnega ali ne- j sebičnega nagiba. G. vladni komisar v Ptuju, ozir. obč. ! svet ne zasluži graje, če je dotičnemu trgovcu svetoval, da naj odstrani nedostojne slike iz svoje izložbe. S tem je samo dokazal, da besedo čiščenje v pravem smislu pojmuje in izvaja. Če se v navedenem članku ptujskim slovenskim starinom, ne izvzemši g. J., očita nesposobnost, stara c. kr. servilnost, pomanjkanje energije itd., je to sedaj, ko so Slovenci v večini, jako plitva in po ceni kritika. Če bi ti starini ne imeli nobene druge zasluge v pretekli avstrijski dobi, bi bilo že to kot zaslužno dejstvo priznanja vredno, da so pod prejšnjim režimom v manjšini vzdržali, delali in trpeli pod Ornigovo strahovlado. Ljubljanski dnevniki bi napravili zasluž-nejše delo, če bi nam pomagali pri poverje-ništvu za *uk in bogočastje doseči, da se ptujska gimnazija v polnem obsegu vzdrži, ker je to za vzgojo mladine važnejša in po-trebnejša stvar, nego razobešanje ogabnih slik in ostudnih prizorov iz svetovne vojske, če tudi so te prizore in sramotilna dejanja zakrivili Nemci. S takimi slikami in prizori se inficira in okužuje mladina. Dr. Brumen. Gospodarstvo. Ucencovanje bikov se vrši v ptujskem sodnem okraju za letošnje leto 26. t. m. v Ptuju na sejmišču- Za letos se predvedejo vsi biki od 6 mesecev naprej, da se enkrat pregleda, koliko imamo v doglednem času pričakovati od naraščaja. Na uvoz iz tujine ne sinemo računati, pomagati si moramo sami in zato je neobhodno potrebno, da si že sedaj naredimo načrt samopomoči in to na podlagi izbire. Vlada Črta, ne vemo iz katerih vzrokov, vse one točke, ki bi bile za splošno korist in zato se moramo brezpogojno postaviti na lastne noge. To pa je le mogoče, Če vidimo enkrat, kaj jo tu. Zato se naj noben živino- ali bikorejec ne straši truda, da privede svojega bikca v pregled, ki mu bo nasvet, ali naj redi bika ali ne, ali bo kedaj za kaj, ali ne. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in Okolico. V tednu od 8. do 14. junija 1919 je iskalo dela 34 možkih in 20 ženskih delavskih moči. Delodajalci so iskali 94 možkih in 34 ženskih delavskih moči. Posredovanj se je izvršilo 18. Dela iščejo: poljski delavci, vrtnarji in rudarji (12); strojni ključavničarji, mehanikarji, kamnoseki, mizarji, kolarji (8); drogist (1); šivilje, kuharice, služkinje i. t. d. V delo sprejme posredovalnica : poljske delavce (20), mizarje (6), čevljarje (15), pom. delavce, dninarje i. t. d. Poziv! Kdor še nima galice za škropljenje, naj se zgiasi na okrajnem zastopu v Ptuju v torek, dne 24. junija 1919 dopoldne, kjer jo še lahko proti plačilu dobi. Vsi tisti, ki so galico poprej naročili, naj si pridejo tudi ta dan po njo. Okrajni zastop v Ptuju. Petrolej za Slovenijo. V Ljubljano je dospelo 150 vagonov amerikanskega petroleja. Tiskanje novih dinarjev. Iz Zagreba, 14. junija javljajo : Prvi, v različnih barvah tiskani odtiski dinarjev so bili predloženi finančnemu ministru v odobrenje. Z definitivnim tiskanjem novih dinarjev še niso pričeli. („.Jugosl.") 300 kron — 100 dinarjev. Iz Belgrada javljajo, da je finančni minister določil uradni kronski kurs za vse državne blagajne : 300 kron — 100 dinarjev. („Jugosl.") Dopisi. Sklep Šolskega leta. Vsled odloka višjega šolskega sveta 3e pouk na državni gymnaziji v Ptuju konča v soboto, 28. junija. V nedeljo, 29. junija je zahvalna služba božja. Dnevi od 30. junija do 5. julija se porabijo za konference in ureditev uradnih spisov. Izpričevala se pošljejo učencem po pošti. Sprejemni izpit za I. razred se vrši v soboto, 5. julija od 10. ure naprej. Na ljudski in meščanski šoli se šolsko leto sklene v soboto, 5. julija. ,.Mladika'' v Ptuju se naj imenuje zavod, ki stopi na mesto dosedanjega nemškega „Dekliškega doma". — Na vrašanje glede sprejema, ki so prišla na gimnazijsko ravnateljstvo, se bo strankam odgovorilo, ko bodo sprejemni pogoji odobreni od mestnega šolskega sveta in gerentskega sosveta. Mestni kino V Ptuju. Mestni kino je s predstavami začel. V kratkem dobi prvovrstne češke, poljske in amerikanske filme zabavne in poučne vsebine. Škropljenje cest v Ptuju. Opozarjamo hišne gospodarje, da so pod strogo kaz- — 2 — ni j o dolžni o -lepem vremenu škropiti cesto pred svojimi hišami in sicer preko celo ceste. Pevski in tamburaški zbori. Narodila se nam je Jugoslavija in prerodilo bi se naj tudi društveno življenje. Kje so razna pevska in tamburaška društva, ozir. zbori, ki jih je bilo pred vojno tako lepo število? Ali bi ne bil zdaj najlepši čas, da bi merodajni faktorji, med katere prištevam v prvi vrsti naše narodno in vedno z vso požrtvovalnostjo delavno učiteljstvo zopet ustanovili pevsko in tamburaške zbore ? V vsaki župniji bi se naj oživil pevski, če ne tudi tamburaški zbor. Prvi, kjer je petje res najboljše sredstvo za ljudsko izobrazbo, drugi, ker je ta godba narodna, prav jugoslovanska in ker se ji je lahko priučiti. Ker so sedaj postale šolske razmere boljše, bi tudi kazalo, da bi učitelji vsaj v višjih razx-edih poučevali v pevskih urah sekirice in s tem pripravljali mladino za pozneje ter jih usposabljali, ta bi mogli pristopiti k pevskim in tamburaškim zborom. Upam, da najde pisec teh vrstic precejšnjega odmeva. Star pevec in tamburaš. Aretecija. V četrtek, 19. t. m. je bil aretiran Ročk Florijan, železničar na tukajšnji postaji radi rovarjenja proti Jugoslaviji in agitacije med železničarji, da izstopijo iz jugosl. organizacije. Pobiral je tudi denarne prispevke in jih pošiljal v Novo Avstrijo. Promocija. Dne (>. t. m. je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja filozofije naš sn-diški rojak Maks Robič. Središče. Ker sem imel opravek v Središču, sem vstopil v trgovino zida Fr . . . . k. Kupil sem vžigalic in sicer sem dal za 10 škatljic 7 K. Ako ne verjamete, prepričajte se! Ljutomer, konjska dirka se vrši v nedeljo dne 6. julija 1919 na dirkališču v Ljutomeru. Začetek ob pol 14. uri (pol 2. uri popoldne.) Ker je ta dirka prva v svobodni Jugoslaviji, namerava dirkalsko društvo isto prirediti sijajno z vojaško godbo. Po dirki koncert. Na-tančneji vspored po lepakih. Jugoslovani — sestre in bratje — počastite naše obmejne muropoljske Jugoslovane na ta njjhov stavo-običajni narodni praznik s prav mnogobroj-nim posetom. Sedaj imate lepo priliko, da vidite te obmejne kraje — to vrlo narodno zavedno ljudstvo in njihove krasne, čile konje. Čitalnica V Rogatcu naznanja, da je likvidacijski odsek kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju podaril svojo javno ljudsko knjižnico v Rogatcu z omaro vred novoustanovljeni Čitalnici v Rogatcu. Omenjeno društvo izreka tem potom Klubu naprednih slovenskih akademikov v Celju najsrčnejšo zahvalo in obljublja, da bo služila knjižnica kot dosedaj svojemu vzvišenemu namenu, to je, izobrazbi ljudstva. Črna gora pri Ptuju. Pri nas se na pošti še vedno šopiri nemškutarska uradnica. Ravno-tako je še tudi poštni pečat vedno nemški, „Maria Neustift". Sram nas je pred drugimi Slovenci. Zato prosimo in zahtevamo vsi zavedni Slovenci načrni gori, da se, če že ne uradnica pa vsaj pošni pečat nadomesti s slovenskim. Od Save. (Pozdrav ,,Ptujskemu listu"). Dobrodošel vrli borivnik za naše narodne pravice v Ptuju in okolici! Pozdravljen bodi tudi od bratov s Posavja, kije zlasti ponosno, da je njegov urednik izšel iz naše sredine ! Vrednost lista cenimo mladi in stari, prvi iz mladeniškega ognja narodne navdušenosti, drugi iz potrebe, zgodovinsko dokazane. Potrebo lista cenita v naši dolini osobito dva moža, rodoljuba, šolnika, ki živita že veliko let ob bregovih bistre Save, a pred leti, pred dolgo vrsto let sta delala v vzhodnem delu Slovenskih goric, kjer sta širila iste narodne težnje, katere zastopa zdaj „Ptujski list". Jeden teh je deloval kot šolnik v Ljutomeru, odkoder je urejeval šolski list „Slovenski učitalj" (1. 1873—1877), ki se je tiskal v Mariboru. V kakšnem duhu je bil list pisan, pove že njegov naslov. Došel v Posavje je bil ustanovnik in urednik nekaterih listov, n. pr. „Dolenjskih novic" v novem mestu (1. 1884—1890), »Domovine" (celjske) in „Slo- t venske zadruge (Celje). Zakaj to navajamo ? j ! Isti domoljub se je pred 20 leti trudil, da bi ¦ j bili že v tistih neugodnih časih Slovenci usta- j i novih' tudi v Ptuju časopis, kakršen je cenjen I „Ptujski list". Da so bili ptujski Slovenci že ! j takrat čez vse požrtvovalni, vendar se ome- \ njenemu možu, ki se je ponudil, da bi bil j list iz daljine kolikor le mogoče z vsem pre- i j skrboval, ni posrečilo, da bi bil list, ki je bil I tako potroben, že takrat zagledal beli dan. . Zato pa zdaj z zadoščenjem pozdravlja vrli ; I „Ptujski list". — Drugi mož, ki se lista ve- j seli, je deloval v Ptuju tudi v tistih starih i časih kot ognjen narodni mladenič, delal neumorno, požrtvovalno v šoli in zunaj šole, v me^tu in okolici, z besedo in peresom, sploh „z uma svitlim mečem". Bil je duša čitalnice, faktor posojilnice, agitator pri volitvah. Nemštvo, to umetno nemštvo se je nad njim jezilo, da je bilo joj. Vse nemško časopisje štajersko, ,,Tagespost", ,.Deutsche Wacht" \ itd. ga je napadalo brez konca in kraja, a on je stal kot „mož jeklen, trd, neizprosen". V tistih časih je bil v Ptuju tudi gimnazijski profesor Hubad, umrl v Ljubljani kot vpo-kojeni deželni šolski nadzornik. Ta odlična šolnika slovenska sta na neki javni uradni učiteljski skupščini med svet razglasila najboljša pedagoška načela glede narodnih Bol, naečla, katera so takrat šolske gosposke trdovratno zanikavale, ki jih pa zdaj Slovencem v korist Častno zastopa „Ptujski list", gl. štev. 10, z dne 8. junija t. 1. Rogatec. Opazujemo, da se nekateri ljudje še niso izpreobrnili; med njimi najbolj nemškutari znani trgovec Preac, ki nekdaj niti nemški ni znal, ko je bil pri sv. Roku. Sedaj pa nemškutari na vse pretege, kjer koli le more. Toda mož ne premisli, da je beli kruh le od Slovencev, in če bi ga ti zapodili, bi moral otepati ovsenjak in prilivati vodo. Najbrž misli gospod, da bo z netnšku-taljenjem imponiral Slovencem, a moti se. Slovenci bodo lahko živeli brez njega, on pa bolj težko brez Slovencev. Sicer pa bilo bi najboljše zanj, če se kmalu preseli tja, kamor spadajo taki pospodje. A. Pragersko. Nad dopisom v P. L. od 1. 6. se je omenjeni vojni dobičkar L. zelo hudoval. Zadovoljen Jnaj bo, da ni prišlo še kaj drugega na dan. V ptujskem okraju se gostilne zaprejo že ob 6. uri zvečer ; na Pra-gerskem se je še pred nekaj dnevi popivalo do 11., celo do 12. ure; seveda, ker so organi postave predaleč stran in se premalo brigajo za stvar. Zdaj v Ča«u, ko so gostilne zaprte, si marsikateri delavec prihrani svoie trdo prislužene vinarje. V naši postajni trafiki se še nič ni poboljšalo; menda zato ne, ker tja vedno zahaja par mladih gospodov in gospodičen znanih nemškutarjev. Ti seveda pušijo fine cigarete in smodke. Lepo je pogledati, če si gospodičina, ki zahaja tja, preganja dolg čas s fino cigareto, mi pa požiramo sline. Opozarjamo tudi našo blagajno na postaji, naj se vozni listki prej dele ne pa, ko vlak že v postaji stoji, da morajo ljudje potem za vlakom tekati ali pa brez listkov vstopati in kazen plačevati. Kako lahko bi se zgodila nesreča, kakor se je to že pripetilo parkrat zjutraj pri vlaku iz Ptuja v Maribor. Društvene vesti. \ m m ¦ • %..........................................................j Podružnica mariborskega dramatičnega društva V Ptuju vabi vse diletante, ki so v tej sezoni nesebično delovali v prid podružnice, ter vse one, ki so društvu naklonjeni, da se udeleže dne 21. junija 1919 ob 19 uri izleta k Bračiču. Splošno žensko društvo v Ptuju priredi v j soboto, 28. t. m. v gornjih prostorih Narod-| nega doma proslavo Vidovega dne. Spored : \ Pozdravni govor, deklamacija, petje, godba. j Začetek ob pol 20. uri. Vstopnina 2 K za [ osebo. Cenjene dame se prosijo, da napeko i za večer nekaj peciva in ga pošljejo v Na-! rodni dom. Slovensko pevsko društvo v Ptuju se pripravlja za večjo prireditev. Odbor prav vljud- no vabi c. pevke in pevce, da se redno udeležujejo pevstih vaj, ki se vrše v dvorani Narodnega doma o pondeljkih in četrtkih ob 20. uri za mešani, za moški zbor pa o potkih ob isti uri. Tudi tukaj bi naj brezbrižnost za vselej izginila, potem bo mogoče kaj doseči. Oglasi. ; ¦ :..........................................................i Državna posredovalnica za delo podružnica za Ptuj in okolico. Dne 10. junija je začela poslovati podružnica za Ptuj in okolico državne posredovalnice za delo, z začasnim sedežem v Strniš6u pri Ptuju. Delokrog podružnice se razteza tudi na ljutomerski okraj. Uradne ure za stranke so : od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure; ob nedeljah, praznikih in ob sobotah popoldne se ne uradu ;e. Stranke iz oddaljenih krajev se lahko obračajo na podružnico pismenim potom. Generalna direkcija carina aktem svojim C br. 3334 od 15. o. m. dostavila je ovom ministarstvu sledeče : „Odlukom ministarskog saveta oslobodjeni su vsi predmeti carine: stočna hrana (seno, slama, zob i mekinje) ljudaka hrana brašno, s ve vrste žita, zrelo varivo i povrče, šečer, koji plača samo država trošannu 20 dinara od 100 kg, sve vrste žive stoke i živine, koja se upotrebljava kao ljudska hrana. Dalje oslobodjeni su' od carine i svi pokloni, koji se sa strane Šalju našemu življu, vsi poljoprivredni i zanat. alati, ako uvoznici obuverenjem opštinske vlasti dokazu, da ih uvoze za obavljanje svojih poslova, avtomobili i sva druga prevozna sredstva, mleko, sterilizovano i dečije brašno. Prosveta. A. Sič, „0 slovenskih narodnih nošah." Opi-sovatelj slov. narodnih vezenin je popisal sedaj že razne vrste naše narodne noše. Narodna noša je prišla v novejšem času zopet do veljave in ob raznih slavnostih nastopa že cela vrsta našega ženstva v njej. Žal, da | ne vedno v pravilni opremi, kakršna je bila 1 noša naših prednic in naših prednikov pri kranjskih, štajerskih, koroških, goriških, istr- j skih, beneških in ogrskih Slovencih ; to je I verno in spretno sestavil Sič v tej knjižici. Vsem, ki se zanimajo za narodne noše, knji- , žice toplo priporočamo. Knjižico je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ul. 8. Naroča se pri njej. Cena K 320, po pošti K 3 50. '..................................¦.......................-. ¦ I Razno. ! Pri bolečinah v obrazu vsled prehlada, ranitve ali dr., vzemite Pellerjev „Elsa-Fiuid"; 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici pošlje za 24'— kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 359, (Hrvatska). Več kot 100 000 pisem hvali učinek, enako „Elza-krogl)ice". Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani. Trgovci, gostilničarji in obrtniki! Pošljite nam inseratna naznanila. Sprejeti bomo mogli le omeieno število anons. Kdor torej prej pride, bo prej mlel. Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „ Ptujski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, hiša zdravnika dr. Štuheca, pritličje. ITaročba. L Komur smo dozdaj pošiljali list, A ¦ pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj I nam ga vrne, ker ga sicer smatramo f A za naročnika. m Najfinejša toaletna mila prijetno močnega vonja, v okusnih omotih t Dernler 40 gr. kom. 12 v škatlji 1 tucat.......K 24'— „ 55 „ „ 12 v „ I ,........K 32- „ 75 „ „ 12 v „ 1 ,........K 43- 85 „ „ 12 v „ 1 „ .......K 50 — Francoska mila v osmih vonjih: 75 gr. kom. 6 v škatlji 1 tucat............K 50'— 100 „ „ 6 v „ 1 „ ........¦ . . . K 60'50 Angleško Bath soap (kopalno milo, okroglo) v raznih vonjih in barvah : 90 gr. kom. 6 v škatlji 1 tucat............K 60'50 Gornje cene se razumejo pri nabavi najmanj 10 tucalov iz mojega skladišča; za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo 50°/„ naprej, ostanek po povzetju, za ostale dežele Jugoslavije samo po predtaktun, plačljivo naprej. Pri naioČbi od veJ ko 50 tucatov 10—12% popusta! Leopold Zeisler, Zagreb, BUlSlSVtteVS lil. 16|l. Pozor! Kmetovalci Pozor! Kdor potrebuje dober mlin za vejanje (čistilni stroj) ki prekaša vse dosedanje tovarniške izdelke po ličnosti, trpežnosti, lahki gonbi in posebno nizki oeni ter prav dobro čisti. Za dobro delo, kakor železja itd. dobite 10- letno pismeno jamstvo. J. Pucko, mizarski mojster in izdelovatelj čistilnih strojev Budina, Ptuj. — 13 — Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot : proti poljskim mišim K 5'—, za podgane in miši K 5"—, osobito ostra pasta za podgane K 6'—; za ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 5 K; uničevalec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3 ; prašek proti mrčesom 2'50 in 5 K ; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; tinktura za bolhe pri pseh K 1'50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Objava. alon za umivanje, česanje in sušenje las z električnim strojem za dame, se nahaja od 24. junija 1919 na Hrvatskem trgu št. 1, pri dravskem mostu. Priporočam se s steni občinstvu. F. Pavlic, lasničar. Mariborski denarni zavodi naznanjajo, da so sklenili zvišati obrestno mero vlog na knjižice oziroma na tekoči račun začenši s prvim j u 1 i jo m t. 1. na 3°|0 čistila, pri vlogah na tekoči račun v najmanj trimesečno odpovedajo pa :rxa, 3,|4°lo čistili. 183B*ffi m I >^ m L I 21/18 29 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Okrajno sodišče Ptuj, odd. I proda na javni dražbi po prošnji lastnika Jurija Rebernaka, posestnika v Dragoviču, zastopanega po njegovem pomočniku Janezu Ma-horič, posestniku v Dragoviču sledeča zemljišča: 1. vl. štev. 103 k. c. Dragovič sestoječV. iz parcel št. 4/2 prebivalno poslopje, gostilna vrtom vred v izmeri po 2 a 9 m*; 4/3 gospodarsko poslopje in gostilna z vrtom v izmeri po 6 a 26 m°; 58/2 vrt v izmeri po 5 a 57 m2; 58/3 pašnik v izmeri po 7 a 84 m8; 57(l pašnik v izmeri 3 a GO m8; 57 2 travnik v izmeri 15 a 57 m2 ; 100 pašnik v Juršincih v izmeri 1 a 19 m*. Izklicna cena: K 24 000. 2. vl. št. 131 k. c. Dragovič sestoječa : parcela 61 stavbiščo, klet in parcela št. 55/2 pašnik v izmeri po la 40 m8. Izklicna cena : K 6.000. 3. vl. št. 146 k. c. Dragovič sestoječa: parcele 355 travnik v izmeri po 10 a ; 356 njiva v izmeri po 33 a 562; 357 vinograd v izmeri po 70 a 60 m8; 358 „ v izmeri po 5 a 19 m, ; 452/2 gozd v izmeri po 29 a 20 m2 ; 453/1 njiva v izmeri po 29 a 64 m2; 452/2 njiva v izmeri po 1 a 33 m*. Izklicna cena: K 8.000. Dražba se bo vršila 24. junija II i 9. uii flipole na licu mesta v Dragoviču Ponudbe pud izklicaue cene se no sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v 14 dneh od dneva odobren j a najvišjega ponudka in sicer brezobrestno pri sodniji. Dražbene pogodbe je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji št. 13. Okrajno sodišče Ptuj, odd. I. dne 15. junija 1919. Salonske in štrapacne ¦\ obleke, čevlji, .\ športni in razni drugi predmeti se prodajo. Ogledati jih je mogoče v Času od pon- delika 23. junija t. 1. od 11. do 16. ure in dalje. MffitsH in 3, II. HM. pri i. HIUI VNUK, PTUJ- :^^^=*=«=a@ It [ENI U 181 ima na prodaj ter razpošilja vsako množino, dokler je v zalogi I trgovec, Maribor, © Viktrinjska ulica 17. Dva gospoda, mali črni z belimi čevlji in srednjeveliki s svetlim površnikom prosita krasno blondinko v sve-tlorjavi poletni obleki v spremstvu mlajše gospice, ki sta jo občudovala zvečer dne 13. t. m. na Aleksandrovem obrežju, za naslov pod šifro, JPtujčan-: ka" na upravo lista.: Maks htamhii mesar „pri kloštru" priporoča govedino, lini sveže blago po 12 K 1 kg in fino svežo teletino sprednjo po 8, zadnjo po 10 K. Posojilnica v Mariboru (narodni dom) obrestuje hranilne vloge na knjižice ter vloge v fcekočeru računu bve/. odpovedni Zahtevajte ,Ptujski list po 3 lo proti trimesečni odpovedi po 3VI0 Posojila daje na zemljišča in na osebni kredit. E s k o m tira trgovske menice ter otvarja kredite v teko-č e m r a e u n u trgovcem in obrtnikom. Stanje vlog K 15,000.000. — , lasi no premoženje nad K 600*000*—, ostem in trideseto upravno leto Račun poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani 10.502. Delo na polju je tu! H Ste že naročili košare in sedež za voz ter druge jerbase za gospodarstvo ? Izdeluje jih Pleiarska šola Strnišče pri Ptuju, 10 minut on žel. postaje Si. Lovrenc na Dr. polju Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Stnilu in i Ptuju v trgovini J. Peteri. Trdovratne in najhujše bol trči in e v boku, v križu, trganjn v udih, bolečine v ledju in zbadanje v prsih odstranjujejo Fellerjev zdavno preizkušeni Elsa=fluid 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici 24 kron. Pri zgagi in želodčnih krčih, napetosti, he-moroidah itd., jemljimo Fellerjeve odvajalne rabarbara Elsaskrogžjiee 6 škatljic 12 kron. Edino pristne pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 359, Hrv. Zagorje. Omot in poštnina se računa posebej kar najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. 01812183 Delniška glavnica K 15,000.000. Kezervni fond nad K 4,000.000. pf^ Ceiitr M_/ iubljani. """JU Podružnice: Split, Celovec, Trst, 0a*ajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršuje borana naročila najtočneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Eskontuje in vnovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije. ¦imilllfl«Hill«MMBaBM«MBBaMaBž«MM«Ba^ Samo 5 minut zadostuje večkrat, da si človek povzroči neprecenljivo izgubo, zato je potrebno; da Vam kaže ura točno na minuto. Ilostrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H. Suttner, (lastnik Henri Maire) Ljubljani 985, Vam svetuje glede res dobrih ur specijelne znamke >IKO< iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo, ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine n. p. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante za nzanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in in za zmerno ceno pri tvrdki H. SUTTNER (Sasfnik H IVIaire) Ljubjana št. 985. DBGCuoaaaannaoaanannoom srbečico, kraste, lišaje ° uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. a Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto niTrittci! v oaDDDoaBcoaDaoDDODoaapoai ¦M Ir i- 6Z;C> Med. univ. Dr. Rado Schober zdravnik v Ptuju, se je preselil is hiše g. Mahoriča v Gosposko ulico 16 (marodnica) I Brata Vošnjak, pfuj »+.++»¦¦¦¦++<>¦»¦ ¦»»»»¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦¦ ¦¦¦*-»¦¦¦¦¦¦»+¦¦¦ trgovina z usnjenj, čevlji in surovimi Jožami. C,oveji in telečji boks, chevreaux, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo, mu • umi imun €!egantni boks-calf in chevreauz čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave feletine. — JYa~ vadni čevlji iz rujave kravine, podplatni in podpetni cveki, dreta, platno. šsamaaum n m piiii lian eihib 111 mu Hrvatski trg 1, Ptuj naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, pokrivanje, popravlj?/nje in barvanje zvonikov, strelo- in vodovodov itd. točno in po ceni. Izvršuje tudi popravljanje škropilnic za trtno bolezen in kotlov za. žgan Friderik Milošič, mizarski mojster od trgovine g. Riegelbauerja 08$*" cesta proti mestnemu pokopališču """HP^ Pozor I Pozor I Prva največja zaloga lesenih krst za mrliče vsake velikosti in v različnih barvah. Kupovalcem, kateri prihajajo od desne strani Drave se postavi krsta brezplačno čez most. Kdor želi, se mu tudi izposodijo brezplačno mrtvaška spravilo. Kdor v bolnišnici umerje, se mu postavi krsta brezplačno v bolnišnico. Tudi pohištvo se po najnižjih cenah izgotovi. Trgovino z rtiiii obleko ii iliili blagom priporečo Itiarp farnja Cankarjeva ulica štev. 16. Haag za iileki imii tiii umeri! Trgovina se da v najem na deželi. Kje, pove upravništvo. & priporoča vežo imlii n o po 12 K 1 kL is fino mu leiefioi ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦BaHi sprednjo po 8, zadnjo po 10 K 1 kL. FRANJO CUCEK, PTUJ veletrgovina z vinom * priporoča vsakovrstna yiiia, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi iz- j venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za poši- j Ijatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, s»p«na in premoga. BHBHlinBIIIIIIIIIIIIiaHliHIBEllII Odgovorni urednik: A. Sovr6. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. 54 18