87. številka.
Izdanje za torek 21. julija 1896.
(v Trstu, v torek «jntnu dne 21 juUj* 1896.)
Tečaj XXI.
IJMI
Izhaja po trikrat na teden ▼ ieatih tadanjih ob torkih, 6«tvth<h
in aobotAh^ Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno Izdanje mane: r* Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstril« f. 1.50 ž* tri mesec, . „ 3.— ... 4,aO
ra pot leta , . „ 6.— ... fl__
*a vse leto , . „ 12.— , , . 1».—
Naročnino Je plačevati naprej na narečbe brez priložene naročnin* se uprava ne ozira.
Posamične Storilke *e dobivajo v pi o-dajalnioah tobakA v Trutu po S nvč. izren Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račnne po tarifu v petitn; s« naslove s debelimi črkami ae plačajo prostor, kolikor obsega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se po&iljajo uredništvu alioa Caserma St. 18. Vaako pismo mora biti frankovano. ker nefrankovane se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema n\»ravniitvo nlioa Molino pic-nolo hSt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama ciie so proste poAtnine.
GI
„y «(H»(iM J« moe".
Nekaj glasov o položenju na Primorskem.
v.
»Soča je pisala v svoji 28. številki od dne 10. julija 1896 pod naslovom „Hudi časi za primorske Slovane":
Društvo „Edinost" deluje v blagor naroda že nad dvajset let, imelo je že veliko zborovanj in shodov, a v nedeljo se je pripetilo v prvič, da vladin komisar je zbor — razpustil.
Ta dogodek znači, da so nastopili na Pri* morskem nenavadni časi. Ako so se slišale na zborovanju trpke besede, ki so dale povod viharnemu odobravanju občinstva in vsled tega potem razpuščenju, tedaj to znači: da izbrano slovensko prebivalstvo je na svečan način potrdilo resničnost onih besed, katere so nekje drugod zadele v Živo.
Žalostni so taki pojavi ob državni meji! Tak6 se plačujejo vse službe onemu narodu, ki je naj-«ve9tejši čuvar državnih mej; nasprotno pa se vse laBka ljudem, ki razšiijajo po naših krajih do 16 tisoč iztisov najognusnejšega irredentovskega lista .L'eco delle Alpi Giulie". Ta list govori jasno dovolj, da so zgolj hinavščina vsi taki Čini, ki se tolmačijo na zgoraj kot odmev lojalnih src. Ako pa merodajni krogi tega lista ne čitajo, ali ako se ne brigajo za take .otročarije", tedaj tudi nara Slovencem in Hrvatom ni treba razbijati si glave radi njega in onih strašnih „idejalov", ki se vcepljajo po qjem laški mladeži.
Toda sveta dolžnost naša je, da varujemo svojo kožo pred požreSnimi volkovi, da branimo svojo zemljo pred tatovi, ki nas hotč oropati vsega, kar nam je najljubše. Vrhu tega pa imamo tudi pravico, da moremo zahtevati od onih, ki so radi uas tukaj in ne mi zaradi njih, naj nam gredč na roko v taki pravični borbi! Svečano pa si moramo prepovedovati, da bi taki krogi pomagali našim nasprotnikom v krivičnem narodnem boju proti veliki slovanski večini na Primorskem.
Toda nastopila je zadnje označena okolnost. Ne „nastopila", že dolgo časa jo imamo in se borimo ž njo, ali nikdar še ni postala tak6 očitna,
PODLISTFK,
10
Novela. — Spisal Srečko.
(Dalje).
Vojaška tromba je dala zadnje znamenje za odhod. S silo se je osvobodil iz njenega objema poročnik Trdin, poljubil jo zadnjič in jej mrmral na cho, da bi jo vsaj nekoliko utešil :
.Molči dete, še malo časa in na veke bodeš moja !u
Temen pogled udove Rogljeve ga je obsen-čil, ko je urno skočil skozi vrata in po stopnicah hitel k svojemu eskadronu. Zajahal je svojega konja, potem pa se ozrl gori v okno, kjer sti stanovali kancelistovi. Pomigal jej je v zadnji pozdrav z roko in polk je odjezdil s trga. Ko pa je bil mu Križevnik izpred oči mrmral je v konjsko grivo:
,Ej, ta me bo pomnila dolgo, dolgo...!" VI.
Janez Modric, rujavobrado, maio človeče, je bilo v tistih časih za lovca pri trškem sodnika Š. Cele dneve potikal se je po gozdu, da je tU pa tam spravil kakega psa na oni svet, ako ni imel slučajno pri sebi izkazila in dovoljenja za svobodni
nam naravnost boj na življenje in smrt napovedujoča, kakor uprav v današnjih dneh. Ta „9istemu, ki je nam Slovanom usodepoln, se bori sedaj sam na življenjenje in smrt, za — svoj obstanek, njega dušni očetje pa za svojo moč, za svoj ugled in za svojo prihodnost; s „sistemom" bi padli tudi oni v brezdno, iz katerega najbrže ni izhoda.
V tem grmu tiči zajec. Naloga vseh zaved* nih Slovencev in Hrvatov bodi, da ga spodimo iz grma na piano, kjer se ne bode mogel več ubraniti zaslužene smrti. Ali se nam to posreči ? Grozno vprašanje! Ali naj še-le dvomimo na srečnem konen ? ! Dft, dovolj je v to razlogov, toda glavni je ta, da tak6 razdivjanih odnošajev ni nikjer na svetu, kakor uprav med nami Slovenci! Nasprotno temu pa so naši nasprotniki složni in jedini v neizprosnem boju proti nam.
Kak6 se pripravljajo nasprotniki na pravo bitko proti tržaškim in istrskim Slovanom, je posneti najbolje iz bese , katere je spregovoril predsednik zgoraj omenjenega občnega zbora. Dejal je med drugim:
9Sicer pa je ves položaj neizrečno tužen ravno sedaj. Ako se skoro ne premeni sistem, bati se je za našo bodočnosti Kakor znano, imamo v Trstu deželne in tudi splošne državnozborske volitve pred durmi. Računaje s sedanjim sistemom, postali so naši protivniki toli drzni, da nam hočejo odvzeti v Istri še ona dva državnozborska mandata, koja imamo, in povrh še onega iz nove V. kurije, takć, da bi Italijani imeli na Dunaju vseh pet poslancev, a Slovani da bi bih brez zastopnika. In to v očigled dejstvu, da je v Istri celč glasom uradne, po naših nasprotnikih prirejene statistike poleg 118.0 00 Italijanov blizo 186.000 Slovanov!
Gledć tržaške okolice so izdali isto geslo: ven iz zbornice še s temi par okoličanskih zastopnikov. In sami se hvalijo, da imajo že sedaj nabranih 80.000 gld. v ta namen. Nadalje je nam računati z dejstvom, da so se v hiši znanega milijonarja tržaškega že pričela pogajanja med liberalci in konservativci ter da je skoro gotovo, da
lov. Tiste dni pa je bil iztaknil v gozdu kragu-Ijevo gnezdo, v njem tri mladiče in poleg zdravljenega zajca. Dan pozneje pa je pravim veseljem dopovedoval svojo najdbo sodniku in previdno pritikal svoje opombe, da bi bilo dobro stara dva ustreliti, na ta lov pa bi se lahko povabil Goščav« ski gospod. Je imel že gotov povod v to, da je Trdinu privoščil jednega kragulja na strel.
Sodnik se je domenil z Goščavskim Trdinom in dva dni pred Stojanovim odhodom so napravili mali lov. Sodnik je naročil doma, da pojde z lova na Goščavje in če hoće, mu Etna lahko pride tja naproti. Z veseljem je obljubila Emica, da to gotovo stori.
Popoludne pa se je odpravila na Goščavje prej, kakor pa bi imela priti tja sodnik in Trdin. Mislila je, da so ženske in Stojan doma. Ko pa je dospela v gradić, ie našla samo Mreto doma. Predno je mogla staviti, kako vprašanje jej je že ona vse povedala, zakaj sti šli gospa in Milka v mesto, da je šel Stojan ž njima na lov, kdai kateri domov pride in kar je še hotela Ema vprašati.
,Pa je tndi prav, da ste prišli, se pa mi dve kaj pomenivi. Že večkrat sem želela včasih kaj malega z vami govorili, pa je bil vedno kdo na poti. Le semkaj pojdite, grevi v sobo !M
pojdejo liberalci in konservativci zdiuženi v boj
—	proti nam, kj smo tu obramben; zid državi. Tudi državnozborskih volitev se menda letos — v prvič — udeleže liberalci. Sosebno jim je do tega, do bode v V. kuriji voljen Italijan.
Pojde nam torej jako trda, toliko v Trstu kolikor v Istri, ako politiški uradniki ne bodo objekti vneje postopali nego so dosedaj. Bodočega odbora čaka ogromna naloga in hvaležni mu bo-demo morali biti, ako jo reši vsaj razmerno ugodnol Bodočnost je torej dokaj temna".
Tak6 predsednik „Edinosti".
Jako pomenljivo je dejstvo, da se hot6 udeležiti prihodnjih volitev v državni zbor oni življi, ki so se doslej vedno vzdrževali, češ, da: „nas državni zbor je v Rimu; ako ne moremo voliti svojih zastopnikov za ta zbor, ostanemo doma*.
—	Imbriani, Barzilai in njiju družbica so zastopniki tudi »neodrešenega* Trsta v državnem zboru italijanskem, a odslej hotć poslati svoje ljudi tudi na Dunaj.
Toda k temu sklepu jih ni pripravilo toliko dejstvo, da bi imeli svoje ljudi tudi na Dunaju, marveč zakleto Bovraštvo do vsega, kar je slovansko. „Ako složno nastopimo vsi Italijani, dasi imamo med seboj raznih strank z malenkostnimi razlikami, tedaj premagamo Slovence in Hrvate na vsej črti; to je prvo; — drugo pa pride potem že samo ob sebi". Tak6 mislijo, takč delajo 1 — In vse, vse, v«t jim gre na roko ! 1
Nikdo ne ruši te složnosti naših nasprotnikov! Med njimi res živć in delujejo stranke, ki širijo lažiliberalna, cerkvi nasprotna, zares framazonska načela; prostozidarska loža ima med njimi veliko privržencev. Ali obvarovani so takega boja, kakoršen divjA po zemlji slovenski. V političnih spletkarstvih jih nikdo ne moti. Ako bi jim utegnila nekoliko skaliti vodo vsaj slovanska duhovščina, tedaj se zagrmi nad njo z mogočno besedo : Vi ste pastirji i jednim i drugim, ne delajte si torej sovražnikov, ne onečaščujte svetišč s politično agitacijo. — Laško Časopisje je po večini židovsko, lažiliberalno. Ali migne kdo le z mezin-
Tako urno je blebetala Koščica, da se je Ema trudila, zaman, da hi kojo rekla vmes. Čudno se jej je zdelo, kaj bi imela Mreta njej povedati, zato jo je ubogala, in je šla rada za njo.
»Dolg čas vam bode poslej, kaj ne da P Nu, pa se že potrpi, ko ni ravno Bog v<5 kaj. Ga že pozabite, kar bo tudi bolje*.
Z levim očesom jej je namežiknila, kakor kak poreden kmečki fant svojemu dekliču. Emi pa je bilo neljubo, da se je ta stara, hudobna baba vtikala v njene srčne stvari, dejala pa vendar ni nič.
.Kaj bi se tako držali" — nadaljevala je ona, kolikor mogoče prijazno in zaupljivo — „saj sem sama videla, kako vas je objemal in poljubljal doli v parku pod gradičem —u.
Prinehala je nekoliko in bistro opazovala Emin obraz, po katerem ae je bila razsula ru-dečica.
.Ker pa vam hočem le dobro, hotela bi vas na nekaj opomniti —".
Ema je odprla širje svoje oči in pazno poslušata.
.Stojan ni veliko prida; ko bi vi poznali njegovo življenje, tolik grešnik je, da mu ni para".
(Pride še).
cem proti njemu? — Židovskega .Piccola" d. pr. se v Gorici razstrosi vsak dan vtČ nego vseh tu izhajajočih listov. Iti kako brezobzirno, kako perfidno pišejo taki Usti o svetih rečeh, — no nikjer ne opazimo proti njim le sence kakega boja, ka-koršen divja zadnji čas n. pr. proti „Soči". V znani okrožnici se je namignilo dvema listoma, jednemu laškemu drugemu slovenskemu, — in čujte! — toda proti laškemu časopisu se ni zinilo besede t nobeni cerkvi, proti .Soei" pa se ropoti tako škandalozno, da vse veliko presega meje kazenskega zakonika.
Ozrimo se na domače razmere goriške. Tu vlada klika, ki je vseskozi liberalna po duhu onih listov, katere je okrožnica označila kot cerkvi naravnost sovražne! Mi smo vedeli že davno, da taka klika nikdar ne dovoli na starem pokopališču katoliške cerkve, k večeinu kak zavod za po-laščevanje Slovencev pod katoliško kriuko, toda laška duhovščina ne migne z rameni, da bi se odpravilo tako skrajno liberalno gospodarstvo; se več: laški klerikalci, kateri se združujejo okoli .Eco del Litorale*, so nam Slovencem jednako nasprotni kakor liberalci, oboji so složni (dasi tajno) v borbi proti nam Slovencem.
Kaj se pa godi na slovenski strani, tega ne bodemo opisovali, saj so vsakomur živo pred očmi naj 110 vej i dogodki. In laški klerikalci še pomagajo dražiti na slovenski strani, namesto da bi začeli pometati pred svojim pragom, kjer imajo že toliko smeti, da jih odušć, kar se gotovo pokaže pri volitvah v Furlaniji.
Kakošne nade naj si delamo za bodočnost pn takih zdivjanib odnošajih ? — Med Slovenci na Goriškem bi moral vladati p o p o 1 e n mir, da bi složno nastopali proti onim krogom, ki najhuje slikajo tržaške in istrske Slovane. Složnim Slovencem poknežene grofije Goriške in Gradiške bi ne mogla prav nič škoditi neprijazna tržaška sapa, pač pa bi naša burja najlože odpihala vse škodljive in jih potopila v morju pozabljivosti. S tem bi pomagali tudi svojim sobratom v Trstu in v Istri! — Namesto tega pa uničujeiro sebe in izročamo tržaške in istrske Slovane ua milost in nemilost zakletim nasprotnikom. — Gorje tistim, kateri so odgovorni za posledice! Dal Bog, da bi že žive doletela jedino prava sodba — vzbujenega naroda. *
t-	•• n . *	*
V svoji 29. številki pa priobčuje naša goriška sestra članek „Politike*, ki je bil priobČen tudi v „Edinosti*. K temu članku opaža „Soča* :
.Morituri vos salutaut* — „umirajoči vas pozdravljajo!" — To je bil grozepoln svarilni klic iz oduševljenih prsij poslanca Spinčida pri zadnjem občnem zboru društva »Edinost* v Trstu! In ves slovanski svet se povprašuje prestrašeno: kaj pa je, kaj se godi doli ob Adriji, da je obupal nad usodo svojega naroda jeden uajodličniših boriteljev za — pravico in resnico, ki baje sta „regnorum fundamentum ? !" Ta .morituri vos salutant" pretresa kosti iu mozeg slehernemu zavednemu Slo-vauu in vsakdo govori samemu sebi: Ne, ne snu se dogoditi, da bi mogočni slovanski rod doživel toliko sramoto z — uresničenjem onega usodepol-nega vsklika!
Zanimanje za odnošaje na Primorskem je postalo bolj živo po vsem slovanskem svetu; tudi med Poljaki se čujejo posamični prijazni glasovi. To je prvi vspeh ~ razpuščenega občnega zbora »Edinosti*; drugi bodo sledili, ker morajo slediti, kajti nezuosnim odnošajem mora biti čim prej konec t
Zaključuje pa:
Kaj porečemo mi goriški Slovenci na ta članek .Politike" ? Gotovo mu pritrdimo vsi do zadnjega. Ali to ne zadošča! Mi goriški Slovenci lahko največ pripomoremo, da se prekucue oni sistem, kateri najhuje pritiska tržaške in istrske Slovane. Mi lahko pomagamo, toda — složni moramo biti! Ako pa se ne moremo veduo zjediniti vsi, kar nas je od Predela do Barke, tedaj nas vse združi — u a r o d u a disciplina, da se bomo borili vsi kot jeden mož proti nasprotuikom.
To potrebno edinost in disciplino ruši tista peščica ljudij, ki se zbira okoli .Priin. lista*. Naj bi tudi nje ganil Spiučičev obupni vsklik: ,Mo-vituri vos salutant!" — Edina ovira združenju, ako resnico govorč ti gospodje, se umika sama; zato pa moramo zahtevati, da se zdaj uklonijo narodni disciplini! V deželi moramo priti do splošne
edinosti, ako hočemo odgnati nevarnost, ki ne preti le tržaškim in istrskim Slovanom, marveč tudi Slovencem na Goriškem! Složni pa bomo tako močni, da bodo morali pobrati šila in kopita tisti, ki so — najbolj nevarni.
poslancev dra. Laginje in tovarišev na njegovo prevzvišenost ministra-predsednika Kazimira grofa Badenija.
Vsi deželni redi, izdani kakor priloge k cesarskemu patentu od dne 28. februvarja 1861, a tako tudi oni za Primorje (Trst, Istro in Gorico-Gradiško), imajo v sebi določilo, da se dežel-nozborski sklepi, kojim sledi oddanje, stalno obremenjenje ali naloženje glavnega posestva, morajo predložiti v cesarsko potrjenje.
Nikjer ni ničesar čuti o tem, da so bili sklepi deželnega zbora istrskega, tičoči se stalnega obremenjenja pokrajine po projektirani gradnji lokalne železnice iz Trsta v Poreč in obzirom na prinos Istre za gradnjo norišnice izven deželnih mej, predloženi cesarskemu potrjenju, ampak zdi se cel6, da so v Poreču protivnega menenja.
Vendar ni dvoma o tem, da omenjena dva zaključka trebata neizogibno, da postaneta veljavna, cesarskega potrjena radi stalnega obremenjenja pokrajine in delnega prepuščenja deželnega imetja, ki bi moralo slediti izvedenju tega.
Za sličeu slučaj je donesla eeld službena ,Wiener Zeitung* dne 14. junija 1896. št. 137, vest, da je njegovo Veličanstvo previšnjim sklepom od dne 1. junija t. 1. milostljivo blagovolilo podeliti previšnje odobrenje sklepu deželnega zbora kraljevine Galicije in Lodom.erije z velikim vojvodstvom Krakovom od dne 8. februvarja t. 1., tičočemu se deželnih finančnih prispevkov za železnico Javorno-Pila, v kolikor se s tem sklepom pokrajine trajno obremenjuje.
Z ozirorn na to, da bi izvedenje omenjenih sklepov moglo kreniti tako pot, po kojem bi se prebivalstvu Istre tekom časa brez odgovarjajoče odškodnine moglo naprtiti drugo novo, trajno obremenjenje, slično nesrečuemu zemljiško-odvez-nemu davku, zbok česar se kaže potreba ponovnega proučenja onih sklepov, stavljajo podpisani na njegovo prevzvišenost, gospoda ministra-predsednika, vprašanje:
1.)	Ali je res, da niso bili še predloženi v cesarsko potrjenje sklepi deželnega zbora istrskega, storjeni opetovano v zadnjih letih iu tičoči se gradnje lokalne železnice Trst-Poreč in zgradnje norišnice izven mej pokrajine?
2.)	Ali hoče vlada čvrsto držati stroge izvedbe dotičnih določil deželnega reda, veljavnega za Primorje, ter zahtevati predloženje onih sklepov in iste priporočiti v cesarsko potrjenje le tedaj, ako se bode mudilo jamstvo za t«k način izvedenja dotičnih investicij, da bode moglo prebivalstvo za obremenjenje, prihajajoče od tod, za gotovo pričakovati v jednakem razmerju koristi v narodnem in gospodarskem pogledu ?
Na Dunaju, dne 15. junija 1896. Dr. Laginja, Spinčič, dr. Gregorec, Nabergoj, Co-ronini, Perič, Ferjančič, dr. Slama, Koblar, Peric, Biankini, Pfeifer, dr. Dvorak, Adamek Krumbholz, dr. Gregorčič, Povše, Dapar, Kušar, dr. Lang, Višnikar.
DOPISI.
Na adreso .L Amica' S Krasa nam pišejo dnć 17. t. m.: Kam pridemo, ako bodeš ti dragi „Amico" s tako katoliškim programom tako nekatolišk, ter trosil med svet, da Slovenec mrzi kapucinski samostan v Trstu ? Vsako leto dvakrat prihaja samostanski brat po naših vaseh daleč na okoli prosit miloščiue, volne in zelja za samostan. Naši ljudje z veseljem obdarujejo samostanskega moža ne oziraje se, da mož prihaja iz italijanskega samostana v Trstu. Sivi mož hodi od hiše do hiše, dasi nežna besedice slovenske razun „kvalau-hvala ali .Bog lonaj* ; vendar samo iz uaše male vasice pelje vsako leto voziček volne in v jeseni voz j zelja. Ljudje mu radi dajejo od svojih pridelkov, ; kar tudi mož hvaležno sprejema, oskrbujejo mu in prehranujejo živiuico, duhoven v vasi pa samo-
stanskega prosilca radostno prenočuje in po star slov. šegi pogošča; — vselej se zadovoljno vrača v Trst. Sedemkrat je bil že pri meni ta samostanski prosilec — mnogo pohvalnega mi je povedal o radodarnosti in gostoljubnosti slovenskega prebivalstva. Trideset let že hodim po teh krajih rekel je sivi starček samostanski, in nikoli mi še ni odrekel nihče daru, vselej so me prijazno sprejeli in me obdarili — le enkrat sem naletel na italijanskega trgovca, ki je imel t vasi prodajalnico in ki mi je rekel: .maledetto va in malora*. Potrudi se brate „Amico* v samostan, vprašaj starega vratarja, vprašaj samostanskega predstojnika, kdo v dejanji pokazuje krščansko ljubezen ne oziraje se na narodnost prosilčevo — dobil boš za nas povoljen odgovor v svojo lastno sramoto, videl bodeš, da naše ljudstvo ima krščansko srce in krščanske r o k e, ker rado daja dar ubožcu, dasi Talijanu. Ti pa, caro .Amico" temu ljudstvu ne privoščaš ne dušne ne telesne hrane — ker izpodrivaš ga pri vsakem podjetju in delu ter ne pustiš mu, da bi si z delom pod tvojo oblastjo služil vsakdanjega kruha — i goniš ga slednjič še iz cerkve, ter mu ne puščaš, da bi v svojem jeziku častil svojega stvarnika S tem pokazuješ, da nimaš katoliškega srca. Ali ni rekel naš Izveličar: pojdite po vsem svetu, učite vse narode.... vsi jeziki n^j slavijo Boga* ? Kako ga ti slaviš svojim nepremišljenim-fanatičnem hujskanjem ?! Ne priprosto, ne olikano naše Ijndstvo ne mrzi samostana — mrzilo bo pa take oznanovalce in pisalce, kakor se zbirajo okoli .Amica*, ki ne poznajo pravice in resnice, ki oznanujejo nauk sovraštva in mržnje, ne Kristusove ljubezni. Bodite katoliški v dejanji in resnici, ne samo v programu, ter pustite, ako ste katoliški, naj slave vsi jeziki Boga.	Duhovnik.
PolitlAke vesti.
V TRSTU, dne 20. julija 1896.
NadSkof dr. Podilo v ić o straukarstvu na Hrvatskem. V nedeljo, dne 12. t. m. je zagrebški nadSkof dr. Posilovič posvečil 19 dijako-nov v mašnike. Po cerkvenem obredu bil je pri nadškofu obed, kojega so se vdeležili vsi novopo-svečeni mašuiki. Tem povodom izustil je nadškof pomenljiv govor, kojega naj bi uvažila v Hrvatski sosebno ona gospoda, ki se smatra patentovanim voditeljem naroda hrvatskega.
Nadškof je rekel med ostalim: .Čujem, da ste nekateri izmed vas navdušeni Hrvatje. Pore-čem vara pa, deca moja, da je največi Hrvat oni, ki najzvesteje služi Kristusa, Gospoda našega. Osoda naše hrvatske domovine ne leži v roki tega ali onega človeka, ki je vodja te ali one stranke, ampak je v božjih rokah. Največ stori torej za svoj hrvatski narod, kdor najzvestejše služi Bogu in spolnuje svoje duhovske dolžnosti. Vsemogočni ne bode preziral prošnje zvestega svojega služabnika, s kojo moli za blagor in srečo svoje domovine, ampak uslišal jo bode milostno."
Gospodarska pogodba z Ogersko. Dne 18. t. m. popoludne nadaljevali in končali so avstrijski in ogerski ministri na Dunaju posvetovala gledć gospodarske pogodbe z Ogersko. O vspehu posvetovanj sestavili so formeleu zapisnik.
Nekoliko prepozno ! Li-Hung-Čang, kitajski podkralj potuje že od ddbe kronanja ruskega carja po Evropi. Slednjič je bil obiskal, kakor znano, tudi Nemčijo in Francijo. Vse evropske države, koje je obiskal kitajski mandarin in izredni odposlanik, nastojale so izkoristiti ugodno priliko ter si zajamčiti prijaznost Kitajske gledć trgovine s skrajnim Vstokom. A naši merodqni krog: domislili so si Še-le sedaj, da ima tudi naša država trgovinskih zvez s Kitajsko. To zvezo bilo bi vsakakor dobro razširiti, učvrstiti. In tako so menili dotični krogi, da bi bilo umestno upoznati kitajskega podkralja nekoliko pobliže z avstrijsko' industrijo ter da bi bilo dobro povabiti ga, da obišče vsaj velike industrijalne zavode na Češkem. Ta izborna misel porodila se je — žal, nekoliko prepozno, kajti, kakor se čuje, odpravlja se Li-Hung-Čang domov. — Pa saj pri nas je že v navadi prihajati tak6 — .hinterdrein" !
Ruska carska dvojica ua Dunaju. Kakor smo že sporočili, dospć ruska carska dvojica dne 26. ali 27. avgusta t. 1. na Duuaj. Na severnem kolodvoru bodo pričakovali visoka gosta vsi na
Dunaju prisotni nadvojvode in nadvojvodinje, na i čelu jim Nj. Vel. naš cesar. Vojaštvo dunajske posadke stalo bode v špalirju od kolodvora pa do cesarskega dvorca. - - Prvi dan bivanja ruske carske dvojice na Duuaju bode slavnosten banket na cesarskem dvorcu, zvečer pa slavnostna predstava v dvornem opernem gledišču. Naslednjega dne bode ,garden*;v»r*y" »na*vrtu Schonbrunn-skega grada. Dne 28. avgusta bode carju na čast velika vojaška parada, <lne 29. pa odpotuje carska dvojica z Dunaja.
Ministerska kriza v Italiji. Glasom zasebnih iz Rima došlib poročil je markiz Visconti-Venosta vsprejel portfelj za ministerstvo zunanjih poslov. Ta njegov odlok pa ne bode prej objavljen službeno, predno novi minister ne položi svoje prisege v roke kralja Umberta. (iMarkiz Visconti-Venosta se je rodil v Milanu 1.1829. Mladenič se je udeležil bojev za zjedinjenje Italije. Leta 1862. je bil generalni državni tajnik in istega leta postal je minister za zunanje stvari. Minister je ostal do leta 1864.; padel je z Minghettijevim mini-sterstvom. Pozneje je bil odposlanik v Carjemgradu in potem še dvakrat minister za zunanje stvari, zadnjikrat od 20. semptembra 1870. do 31. maroa 1876. Kralj Viktor Emanuel ga je povzdignil v plemstvo. Senatorjem je bil imenovan leta 1886. Uredn.)
Ako je ta vest resnična, potem se utegne Visconti-Venosta že danes z ostalimi ministri vred predstaviti zbornici poslancev.
Položaj na, Kreti. Niynovejši dogodki na Kreti so baje osupnili politiške kroge v Carjemgradu. V diplomatiškili krogih utrja se uverjenje, da je možno zadušiti upor na Kreti le tedaj, ako energično in sporazumno nastopijo evropske države se svojim pritiskom na grško in na turško vlado.
Pariška „Agence Ha vas" poroča iz Aten: Od 18. t. m. bije se 2000 upornikov v okolici mesta Kalyves proti 5000 Turkom. O izidu tega boja ni še došlo nikakoršnega poručila.
Iz Aten javljajo dne 18. t. m.: Generalni guberner na Kreti je ukazal obustaviti vsa na-sprotstva, ki se dogajajo z orožjem v roki. Zajedno je izdal povelje, da se imajo umakniti turški vojaki, ki se vojm'ejo proti upornikom v okolici Apokorone.
Konzuli so pozvali kristijanske poslance, da naj se podajo v narodno skupSčino. Toda ti poslanci se brango iti, dokler ne dobć od turške vlade odgovora na svoja zahtevanja. Generalni guberner je izjavil da je treba na temelju konstitucije razpravljati o zahtevah krečanov v narodni skupščini.
Malo pa je nadeje, da bodo krščanski poslanci hoteli poslušati ta nasvet* kajti, ker dojde v skupščino veliko število turških poslaucev, kri-stijani nimajo nadeje, da bi dobili potrebno večino glasov v podpiranje svojih zahtev.
Različne vesti«
Mestni svet tržaiki imel je minolo soboto, kakor javljeuo, svojo XIX. letošnjo javno sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 31 svetovalcev.
Župan je priobčil, da je bil s svetovalcema Dompierijem in Viom na Dunaju, da požuri po nalogu mestne delegacije pri kompetentnih krogih razne interese mesta tržaškega, v prvi vrsti pa da priporoči povoljni rešitvi utok mestne občine gledč investicije reke Bistrice. V ostalem da je bil tudi pri Železniškem ministerstvu. Ker pa ni bilo ministra prisotnega, izjavil je njega namestnik, da je vprašanje druge železniške zveze mesta tržaškega z notranjimi deželami monarhije zavisno od državnega posojila, ki se ima najeti za investicijski zaklad avstrijskih železnic. — Župan je na-glasil, kako ljubeznjivo so to deputacijo vspreje-mali oficijelni krogi dunajski in izrekel svoje trdno osvedočenje, da bode vsaj nekoliko Trsta se tičo-čih vprašanj — ako že ue vsa — rešenih povoljno.
Zatem je priobčil, da sta inženirja brata Schminck v Frankobrodu doposlala nev načrt za tržaški vodovod. (Načrtov torej hvala Bogu ne nedostaje. Samo vode ni. Stavec.) Ta načrt izročili so odseku za preskrbljevauje vode na proučevanje in poročilo.
Svetovalec D o 11 e n % se je pritožil na tem, da je izšla nedavno temu prepoved gledč pranja v Rojanskem potoku. Letos naj bi bilo dovoljeno prati, ker je vsled neprestanega deževja mnogo vode. — Protofizik dr. C o s t a n t i n i je odgovoril Dollenzu, da je ta prepoved izšla, ker je bila voda zelč kalna. Ker pa je naslednje dni voda res narasla in se zbistrila, meni, da bi bilo lahko uvažiti priporočilo Dollenčevo, dovolivši pranje vsaj začasno. Ako bi pa navstala suša, mora se obnoviti prepoved. — Svetovalec Dollenz se je zahvalil na uvaženju.
Zatem je zbor dovolil družtvu „per la let-tura popolare" 200 gld. podpore. — Slednjič je pričela razprava o predlogih odseka za preskrblje-vanje vode. Najvažniša točka izmed teh predlogov je ta, da naj se zasnuje poseben tehniško-hidrav-liški odsek, ki naj bi bil v tehniškem obziru po-popolnoma nezavisen, in samo v administrativnem pogledu podvržen posebnim delegatom, izvoljenim j iz občinskega zastopa. Ta posebni odsek imel bi se baviti z vsem, kar je v zvezi z uresničenjem vodovoda Bistrica-Reka, načelnik temu odseku, kojega imenuje mestna delegacija sporazumno z občinskim tehniškim odsekom, ima predložiti v imenovanje njemu podrejeno osobje. — O teh predlogih vnela se je dolga razprava. Zbor je slednjič z veliko večino glasov odobril vse predložene točke, odbivši vse dodatke ali spremembe, ki jih je predložil ta ali oni svetovalec. Ob uri je župan zaključil sejo, ne da bi bile došle ostale točke dnevnega reda v razpravo.
Pohlevno vprašanje do prefi. župnika Rojan-skega, don Jurce. Prečastiti župnik Jurca imel je minole nedelje v svoji župni cerkvi slovensko pro-poved. To je bilo povsem umestno, kajti v cerkvi prisotne Italijane bi bil mogel prečastiti gospod propovednik prav lahko raz lečo pošteti na prstih svojih rok. Videči torej čestiti gospod župnik pred seboj zbrano prilično število slovenskih ovčic, koje so bile željue slišati božjo besedo iz ust dušnega svojega pastirja, — zavozil jo je gospod župnik iz cerkvenega polja na časnikarsko. Rahločutne živce gosp. župnika namreč pretresle so bile nedolžne, a povsem opravičene opazke, koje je bil ta ali oni župljan objavil v našem listu gledč no-votarij, ki jih je skušal uvesti novi gosp. župnik v rojanski cerkvi. Vse te opazke pa niso bile drugo, nego dobrohotni nasveti velike večine župljanov dušnemu pastirju, da naj ne pogauja iz cerkve onega jezika, v katerem so se molili Bogu rojanski Slovenci od nekdaj Že. In ti dobrohotni, opravičeni nasveti razburili so gospoda župnika tako, da je izrekel kar raz prižnico prokle s t v o o n e m u, k i piše o rojanskih odnošajih v „Edinost". Zagrmel je: .Tisti, ki piie v .Edinost", bo iel v peklensko brezdno. Sram ga bodi; sram, sram !a
Ne znamo sicer, kak utis je napravil ta anathema na prisotne pobožne ženice, kojim se niti ne sanja, od kodi izvira srd gospoda župnika proti »Edinosti*. V cerkvi prisotni zavedni možje pa, — o tem bodi g. župnik uverjen —, ostali so hladni do dna svoje duše. Osvedočeni smo, da se ni sramoval niti jeden, kajti nihče si ni bil v svesti, da bi bil kedaj pisal „Edinosti" kaj neresničnega, ali kaj tacega, kar se ne bi ujemalo z vestjo vernega katoličana. Saj je naš list vedno stal in stoji še dandanes na strogo katoliškem stališču. In baš to staliišče zahteva, da bodo božje besede deležni vsi narodi, torej tudi narod slovenski, pobožeu že po svoji naravi. Ker pa je hotel gosp. župnik, predno je še spoznal razmere v novi svoji župniji, uvesti n o v o t a r i j, zapostavljati slovenski jezik za laški, opomnili so ga razsodni župljani mirno in trezno v dopisih, priobčenih v našem listu, na neumestnost tega početja. —
Bodi nam o tej priliki dovoljeno skromno vprašanje do prečastitega gospoda župnika.
Ker je že tako dobro obveščen o usodi usmiljenja vrednih dopisnikov „Edinosti", ki jih doleti po njih smrti, da jim more prorokovati večno pogubljenje, naj nain blagovoljno povč, kam pridejo po smrti oni katoliki in — duhovniki, ki pišejo tako strastno v glasilo za katolike italijanske narodnosti, glasilo ki se zove .L' Amico* ? ? Tega lista pisarenje je vondar celč katoliški .Slovenec" označil kakor nevredno katoliškega imena!
Kam jadramo ? Iz Poreča nam pišejo pod tem zaglavjem: Gosp. urednik! Lani, o „pasjih dnevih« priobčili ste v cenj. Vašem listu članek „Kam jadramo?* To vprašanje šlo je do onih, koji jedino
odgovoriti zamorejo. Odgovorili pa niso, ker.....
No, dasi je bil dotični članek pisan o „pasjih dneh" napravil je vendar svoj utis, kajti onih „Margherit", „Umbertov", „Emanuelov" itd., o kojih sem Vam bil pisal lani, ni več v slavnem tukajšnjem „Albergo alla cittA, di Trieste". Kako se je zgodil ta „preobrat", tega ne znam. Porečani pa so še vedno isti: ako le začujejo slovansko govorico, strese jih mrzlica!
Te dni opazoval sem (seveda od daleč) gostijo, ki so jo priredili iz Barri došlim Lahotu na čast. Opazil sera tri luči, ki so bile — .slučajno" ? — razvrščene tako, da je stala v sredi bela, na jedni strani zelena, na drugi pa rdeča. V privatnih hišah pa še vse mrgoli omenjenih „pa-trijotiških podob" in bržkone tudi v javnih lokalih niso brez njih.
Ni dolgo temu, kar so napravili porečani „nedolžno* demonstracij«), klicaje „E v v i v a 1' I tal i a*. Jeden teh sinov „čivite colture" stopil je pred okrajnega glavarja in mu isto zakričal v lice. Dotičnega predrzneža imajo pod ključem in uveli so preiskavo o tem dogodku.
Istrski Lahoni postali so zares že skrajno predrzni, roka pa, katera bi jih morala krotiti.... no, saj znate, kako je. Zato vprašam še jedenkrat: Kam jadramo ?	Nebodigatreba.
Obustavljane volitve. Glasom iz Lovrana do-šlega poročila obustavil je namestniški delegat nadaljevanje volitev za novoosnovano upravno občino Moščenice. Vzrok temu obustavljenju so bili izgredi, o katerih smo obširniše sporočili v poslednji številki. Ni nam pa znano, da-li se je uvela preis kava proti izgrednikom.
Vojaike vaje gojencev triaike kadetne iole. Gojeuci tukajšnje kadetne šole odpeljejo se dne 25. t. m. v Gradiško na vojaške vaje. Le-te bodo trajale teden dnij.
Prememba posadke na Reki. Pešpolk grof Jelačič št. 79, ki stoji že 14 let na Reki, pride letos po končanih velikih vajah v Karlovac v posadko. Na Reko pride iz Karlovca pešpolk baron Ramberg št. 96.
Na Razdrto! Dnč 26. t. m. priredi postojin-ski „Sokol" sokolski sestanek na Razdrto. Kakor že prijavljeno, pridruži se temu sestanku korporativno tudi naš „Sokol", veča deputacija Ljubljanskega in in bržkone tudi posamični Členi goriškega in celjskega „Sokola14.
Izlet ima nalogo združiti in seznaniti v primernem središču zopet nekaj več našega moštva ter omiliti Sokolstvo in vzletne njegove ideje prebivalstvu pod mogočnim Nanosom in v lepi obljudeni dolini Vipavski. To ljudstvo veseli se že sedaj neobičajnega narodnega praznika.
Kraj za ta izlet je skrajno ugoden : v središču treh okrajev pristopen je vsakomur tudi iz daljne okolice, od Železnice pa pripelje voz obiskovalca v kratkem času do romantično ležečega sela. G. Lipe Kavčič ponudil je našemu Sokolstvu gostoljubne svoje prostore. Mogočni dve dvorani, prirejeni iz prejšnje pivovarne za mnogoštevilne tržaške tiyce in vojake, vsprejmeta lahko na stotine rodoljubov in bistro gospodarjevo oko zasleduje pozorno potrebe svojih gostov po naporih vročega dneva. Na prijaznem vrtu pa hladi lahka kraška sapica vedra čela vročekrvne mladine. Nad nami strmi proti nebu orjak Nanos, vabeč na poset;saj se pride v 1»/» uri na vrh, od koder se odpre prekrasen razgled po celem Notranjskem tja do gorenjskih velikanov in do sinje Adrije.
Ta izlet ponuja torej sokolstvu in občinstvu najlepšo priliko k narodnemu delu in sveži, zdravi zabavi.
Pozivamo vnovič naše „Sokole" in naše občinstvo, da se mnogoštevilno udeleže tega zanimivega izleta. Kdor se ga misli udeležiti, naj se prijavi pri starosti, bratu dr. Gustavu Gregoriuu, ali pa v društveni telovadnici, vsak večer od 8. 9. ure, n a j k a s n e j e do e r e d e 22. t. m., da bode odboru možno prirediti potrebno število omnibusov. Na z dar !
Niti „milenij" ni tako zlat kakor se sveti. Nedavno smo sporočili o škandalozni pravdi, kojo je naperil nek američanski Časnikar proti ravna-
eljstvu milenijske razstave zaradi nagrade člankov, katere je bil pisal v različne ameriške liste v reklamo milenijski razstavi. Madjari pa so si najeli po vseh državah časopisov, ki so — proti obljubljeni mastni nagradi — kovali v zvezde sijaj milenijske razstave in nedosežnost vitežke madjarske kulture. Toda, dotični najeti listi hočejo biti — plačani za svoje slavospeve. In te laži bodo stale milenijsko ravnateljstvo ogromnega denarja! Samo o misli na te stroške preletava milenijske korifeje strah in groza. O tein strahu je list „Egyetertes" te dni napisal nehotč uprav drastično - komičen vzdihljej. Vskliknilje: „Koliko strašno stane to, da v inozemstvu pišejo o naši narodni s 1 a v n o st i n e k o 1 ik o t o p 1 i h b e s e d 1*
Ta vzdihljej je menda dovoljno umljivt Vendar pa je madjarsko časopisje še takč breztaktno, da ponatiskuje te plačane slavospeve kakor — javno menenje inozemstva o mileniju 1
Kužne bolezni v tržaiki občini. V tednu od 11. do 18. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini : 20 slučajih čšpic, 2 si. škrlatice. 25 sluč. d&vice in 2 si. leg&rske mrzlice. — Umrli so 3 otroci za 6špice, 1 za d&vico.
Kolera v Egiptu. Iz Kaira poročajo, da je tam v dobi od 5. do 11. t. m. 27 oseb na novo obolelo za kolero; umrlo jih je 21. V Kairu obolelo je v d6bi od 4. do 10. t. m. 46 oseb, 27 jih je umrlo. — V različnih krajih po deželi obolelo je v isti ddbi 2611 oseb, umrlo jih je pa 2144. Odkar je pričela epidemija pa do vštevii 11. julija obolelo je vseukupno 10.453 oseb, umrlo jih je pa 8617.
Koledar. Danes (21.): Danijel, prorok; Julija, dev. inuč. — Jutri (22.): Marija Magd., spok.; Teofil, muč. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 35 min., zatoni ob 7. uri 36 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 22*5 stop., ob 2. pop. 27 5 stop. C.
Loterijske itevllke, izžrebane dne 18. t. m.:
Trst	47, 50, 1, 48, 78.
Line	57, 25, 18, 70, 54.
Potopisna črtica.
Dospevši zopet na plan zagledal sem pred sabo lepo vrsto hiš, izmed katerih sta se mogočno dvigala bela stolpiča. Radoveden sem vprašal voznika, kako se z6ve ona vas, in v svojo sramoto in svoje začudenje zvem, da to ni vas, marveč trg M......Čutil sem v svojem srci neko
neznano bolest; takoj pa me je prijatelj oveaelil z neko pesmico, katero mi je začel popevati. Bil sem zopet mirnejši; vem dobro,kaj mi je seglo v prsi; čut rajskega veselja, katerega uživati mi je bilo dopuščeno, on je prevladal. Ta bolest bila je ob jednem hladilo mojemu srcu.
Dostaviti moram še, da sta se vozila z nama še dva druga gospoda, sosebno starejši kazal se je jako nadarjenega človeka. Bila sta hribolazca,
na potu v Sulško dolino. Trg M......je kaj
prijazen ; namenila sva, da ostaneva tam nekaj dni, da si ogledava kraj in šege ljudstva. — Nastanila sva se v gostilnici,na pošti*. Gospod poštar je bil kaj prijazen, postrežljiv in pozoren na vse; Slovenec z dušo i telom, pravi vzor omikanega posestnika na deželi. Ravno tako sva našla tudi njegovo poštno opraviteljico, gospodičino K . . . . ves čas jako ljubeznjivo in vrhu tega jako izobraženo devo.
aLepše rožice rodila nobena še ni pomlad".
• Matere vć ljube, našega naroda, Ki mu prisvetila zlata je svoda : Vzrejajte sinove in hčerke vaše, Da ti enkrat bramba bodo zemlje nase! Bramba trdna, kot so naše sive skale, Ki vremena sile niso jih razdejale!" Ko bi pač vzrejale naše matere svoje sinove in hčerke v narodnem duhu, ko bi si pač jemale v zgled navedene vrstice, oh kako bi bil narod ponosen na svoje sinove in hčere! A žalibože dandanes se godi vse drugače.
Jaz vem iz svoje lastne skušnje, da matere, raznarodojujejo zlasti svoje hčerke, rekši : „To je nobel*.
Te tri dni sva imela dovolj prilike ogledati si kraj, ki nama je kaj ugajal. Ljudje so vsi narodni. Prav tako, vrli M....... ne odstopite
nikdar od gesla: „Vse za vero, dom in cesarja!4* Prav prijazen večer sva imela zadnji dan v družbi odličnih gospodov, gospe in gospodičine K . . .; četvorica izvežbanih pevcev, (sosebno „Slavček") pod vodstvom gospoda nadučitelja nam je prepevala prav mične narodne pesmi.
Kolo časa vrti se neustavljivo v svojem teku; dan za dnevom mine; tudi za naji je prišla ura ločitve. O takih in enakih prilikah, ko se je treba ločiti, obhaja človeka neka teanoba v prsih, sosebno, ako je spoznal prijatelja, katerega še poprej nikdar videl ni. Težko se mu je ločiti od njega.
Tretji dan točno ob pol 10. uri naji je popeljal konj zopet dalje. Ko je med vožnjo videl moj prijatelj, da se moje oko solzi, mi je jel citirati sledečo kitico, ki me je nekoliko potolažila. Glasi se:
Kdor je v življenju svojem, Do sedaj tak'srečen bil,. Da se zaradi slovesa Ni nikdar žalosti], Oj ta goreče prosi, Naj večnega Boga, Da mu grenkost ločitve Okusiti ne d6.
F. C.
Najnoveji«
iti.
Pariz 20. „Agence Havas" javlja iz Aten: Več krščanskih poslancev ostavilo je Kanejo, kljubu naporom konzulov, ki so jih hoteli pregovoriti, da na) ostanejo. — Potrjuje se, da bode vojaški guberner Abdullah paša premeščen. — V petek so bili nemiri v mestu Rehymnu. Turki so nameravali oni del mesta, v katerem stanujejo kristijani, razpršiti z dinamitom v zrak, toda angleški konzul je preprečil to nakano. — Mesto je razburjeno, ker so Turki umorili tri kristijane.
Rim 19. .Agenzia Štefani* poroča, da je v Kaneji nastala včeraj med mohamedanci in kristijani nenadoma panika. Vzroka se ne zna. Jeden mohamedanec je bil ranjen in je umrl za ranami. Oblastim se je posrečilo napraviti mir.
Rim 19. Kralj dospč jutri semkaj. Zagotavlja se, da je Visconti-Venosta vsprejel portfelj mini-sterstva za zuuanje stvari. (Glej politiške vesti. Uredn.)
Trgovlnake brsojnvko In vesti
Eudtmpiita. Pšenica 7.a eien 6.40 -6.41 PSpnioa za spomlad 1896 6.75 do 6 77 -.—.-• Oves za jeson 6.16—6.18 Hi sa jesen 6,27 — 5.28 Koruza za juli-avgust 3.70—3,72 m(y juni 1897 —.— nova f. 3.86—4.—.
Pfionicu nova od 7* kil. f. 6 70 6'85 od 79 ki'o 6.80—6.90., od SO kil. f. 6.85—6.95 od 81. kil. f. 6-90
—705, od 82 kil. for. .--.—. lenimi —• —.--
proso 225—5 60.
Pšenica: Ponudbe dobre, povpraševanje ugodno. Prodaja 40.000 mot. st. no. ceneje. Vreme: lopo.
Frftga. Nerafinirani sladkor for. 12.55, oktober-
Kjer se čednost druži z lepoto, zadobi zad- I deoemb" lfl65- . „ .	f ..	...
;	t	1 '	|	Pimkh. Centrlfug&l nori, pot«tav1,|no v 1 rut k
carino vred odpošiljatev pre«i«j f, 35'50 —.86 Concasae
87.50—38, Ćctvorni 8995--. V glHvuli (»odiM 40.--
Havr*. Kh»k Kanton nood	/it juli 68*25
november 67.—, bolje.
Hamburir. Kmkos <ood nvpmgo juli —. — za september 66.75. za maro £4..' 0 bolje.
nja svojo pravo vrednost.
Kar mi pak najbolje ugaja na njej, je njeni značaj. Vprašal sem jo bil o priliki, ako kaj čisla slovenske časnike. Čujte, kaj mi je odgovorila: „Gospod! jaz sem hči slovenske matere, vzgojili so me v materinem jeziku. Ta jezik se je v meni vkoreninil, ter ga ljubim in spoštujem.
Kako bi zamogla biti izdajalka svojega naroda ? Sem in ostanem narodnjakinja! — Verjemi mi, drag! čitatelj, da me je v hipu obšlo neko globoko spoštovanje do nje; odgovoril sera ji kratko, da me iz srca veseli, najti ljubko cvetko, ki gori vsa za naš sedaj še večinoma stiskaui narod. Zopet so mi v spomin prišle kitice :
DuDnJahn bo k* K«a	sao. julij« *««e.	
	prvd včeraj	dane«
Drž&vai dolg v papirju	. . . 101.80	101.80
„ „ v Hrabru .	. . 101-80	101.85
! A »Btrijuka renta r zlatu	. . . 12H.50	123.90
„ „ v kronah	. . . 101.16	101.15
Kreditno akoijo . . , .	. . . 363.75	364 50
London 10 Lat.....		119.80
t Nupolooui......	i».51	9.51'/,
20 mark . . .	. . 11.78	11.74
100 itnlj. lir	. . 44.!t0	44-45
(Cene m razmaja na debel« le • carino vred.) Domaći pridelki.
Pliol: Koks.........
Mandoloni.......
svetlorndeči......
temnorndeči......
kanarček .......
bohinjski . . . ....
beli veliki • G3G3 • S • 03
. mali.......
zeleni, dolgi......
„ okrogli.......
mešani hrvatski.....
„ štajerski . . . .
Kaalo fino štajersko .....
Ječmen St. 10.........
: 1:::::::::
Zelje kranjsko........
Sapa n	........
Krompir, štajerski . . . . . ,
Proao kranjsko...... . ,
Lada, kranjska.......
Speh ogereki........
aait	.........
Kava Moeoa.........
Cejlon Plant. fiua . . . . ,
. Perl........
Java Malang.......
Portoricco.......
Guatemala........
8an Domingo.......
Malabar Plant.......
„ native.......
Laguajra Plant ..... ,
„ native......
Santos najfiniji......
n srednje fini.....
•	srednji......
*	ordinar ......
Rio oprani........
„ najfiniji........
•	srednji........
Slrdkor Centrifugal I. vrste . . ,
ConcassA.......
v glavah........
razkosani ......
Sli italijanski fini......
•	srednji.....
Japan fini AAA......
•	srednji......
Raugoon e*tra.......
I........
II. . . . ....
Petrolej tuski v sodih.....
v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko iiajfineji . . . .
. srednjefino . . . ,
bombaino, araerik......
dalmatinsko........
Limoni Mesinski ......
Pomaranče „ ......
Mandeljni Dalmatinski I , llari . . f
Pinjoli ...........
BofelH Dalmatinski . . . . ,
« Pulješki........
S^-okVO Pulješke ......
„ Grške v vencih,	. .
8 al tanine .........
Vamperll ..........
Olkoba ............
Polenovke srednje velikosti . .
„ velike ......
s male.......
Slanlkl v velikih sodih ....
Žveplo .*.."..,".....
Cena od for. đo for.
100 K. 9.- 9 50
9.— 9.25
8,75
8.-
7.25 7.50 : 65. -, 8.75
9.75 13.-11.50 11.75 100 K. —.- -.—
9.25 9.50
9.— 8 25 8 26
7.50 7.60 70-— 9.-
64.—	56.
50.—	61.
166.-	166.
]72.-	173.
J83,-.	184.
14B.-	148.
163.—	164.
144.—	145.
156 —	157-
130.- 132. 126— 128. 120,- 122. 112.— 114.
zaboj
132— 121.-36.75 87.50 88.25 88.50
19.75
18.76 16.— 15.— 11.50 10-
9.26 18.-6,— 5».-54,-28.50 81.-3.50 6.—
184.-122.— 36,— 38.--88.50 38.75 20.— 19.—
100 K. —.— 59.—
«0 — 56.— 29.-82..— 4.60 7.-
61.76
89.—
87.— 10.50 \0.—
12. -38.-24.— 29.-48 —
43*.—
12.95 40 — 25.— 81.-44
6.75 7.—
filaonuil* dobro ohranjen proda se v Trobi"ah hšt. UldSUVir i20, za nizko ceno.
Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da odprem jutri, dne 5. julija znano gostilno
„AUa Vlttoria",
ulica della Sorgente.
Točil bodem prve vrste vino in pivo. Domača, izborna kuhinja. Cene zmerne."	Udaui Franjo Valetifi.
Prijateljem
pristne vinske kapljice na znanje!
Odprl sem danes v ulici S. Giovanni št. 10 popolnoma na novo urejeno gostilno (prej pri „Zlati kroni") preskrbljeno z izborno vinsko kapljico, izvrstnim pivom in okusnimi jedili.
Udani
j. Štoka, lastnik.
Rlohterjev
LINI M EN T S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.