Cena Din 2
IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TOMANOVA ULICA 1. TELEFON 44-73
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo
TEDNIK ZA TELESNO VZGOJO
Ceio 1
30. avgusta 1945
Št. 3
Ko smo pripravljali svojo prvo veliko prireditev, svoj zlet, komaj tri meseca po strašnem meteiu, smo vedeli zakaj ga pri-pravljamo. Dvoje smo si obetali od njega.
Po eni plati bo zataknjen vnanjim enotam otipljiv, neposreden delovni cilj, ki bo spet zbudil in izpodbodel vse, ki so se ukvarjali pred tem zgodovinskim prelomom s telesnimi vajami sploh. Ob pripravah za tako veliko prireditev se bo znova vnela živa ljubezen Slovencev do telesnega udejstvovanja, najhitreje bomo začeli z rednim vsakdanjim telesno vzgojnim delom, na najprimernejši način bomo pritegnili mlado pokolenje k pristnemu vzgojnemu delu. Po drugi plati bo shod večje množice telovadcev in telovadk k tekmi in skupnem nastopanju pokazal, kaj smo rešili iz krvavega ruvanja in kakšna je nova mladina.
Tiste, ki so zlet sprožili in ga pripravljali, je vzlic trdnemu upanju vendarle skrbelo, saj niso imeli skoraj nobenih zanesljivih poročil o tem, kako je po deželi. Pa je naše prvo veliko skupno delo vsem težavam navkljub uspelo tako, kakor si nismo nikoli upali računati da bo. Uspelo je po udeležbi, še bolj pa po izurjenosti tekmovalcev in telovadcev. To nam znova utrjuje samozavest, zaupanje vase, veselje do vztrajnega, vedrega dela, saj nam je zlet pokazal, da imamo lepo število delavnih vaditeljev in vaditeljic, še več pa telesnega urjenja željne mladine. mnogo nadarjenih fantov in deklet. Pomembno za bodočnost je bilo posebno to, da je bila najbolj izurjena mladina iz industrijskih krajev (Maribor, Hrastnik, Kranj, Škofja Loka, Jesenice itd.J.
Na ta temelj bomo lahko kmalu postavili uspešno telesno vzgojo delavskih množic. Prva skrb naj bo sedaj ta, da ta trdni temelj ohranimo in ga razširimo z mladim voditeljstvom.
Redno telesno vzgojno delo po enotah odslej ne sme prejenjati. Uredite takoj redne vadbene ure, posebno skrbno ure mladine. Naj vas ne moti, če nimate sodobno urejenih vadišč, saj je treba za dobro telesno vzgojo tako malo. Pohleven travnik, nekaj preprostega, doma storjenega orodja, kaka žoga in izumljiv vaditelj zadostujejo za vedro, živahno delo. Pred očmi imejmo zgolj bistvo vsakršne telovadbe: raznovrstno •telesno gibanje; tega si pa lahko privoščimo povsod, tudi brez posebnih priprav. Letos je tudi še čas za daljše pohode, te najimenitnejše in najbolj 'vsestranske vaje za vztrajnost.
Iskreno smo vsi veseli vsega zdravega, ki se je tako očitno pokazalo prav ob našem zletu. l\e smemo pa zamižati pred ne-dostatki, saj bo prav tu moralo začeti vzgojno prizadevanje.
Opazili smo dve hudi napaki: mnogo, premnogo mladine je nepokorne, preveč samovoljne in Premalo vztrajne> skoraj bi dejali pomehkužene. Po štiriletni n°jni sicer ne more biti druga-toda zavoljo tega teh reči nendar ne bomo trpeli, marveč Hh bomo začeli takoj zboljše-vati.
Pokornost je socialna krepost kl posameznikove veljave m jnanjša, ampak jo povzdiguje. — v re~ nje ni urejene družbe. No Lvemo slepe, podrepniške pokor udrte, hočemo pa za vsako cent Pokorščino, ki je izraz poedin <JJ)Vjfa čuta za ljudsko skupnost eherni gojenec mora vedeti, dt ?emore živeti po svojih mu ah, temveč da ima dolžnosti dt
..LJUBLJANA
ViROVITlCA
Novo Mesto
,0 SIJ E K
Vukovar
rAronctelovac
V KRAGUJEVAC
Paradin
VARNA
SUVEN
SOFIJA
^St.Zogoro
PLOVDIV
Vetrerv
Odgodena in vendar Izvedena dirka. — Prvo etapo so v konkurenci vozili le Jugoslovani brez Bolgarov. — Start za etapo Ljubljana—Zagreb
Trst - Varna
od 26. VIII. do 9. IX. 1945.
1594 km
Mdnifestaeijska dirka iz Trsta v Varno je bila v soboto popoldne zaradi zakasnitve bolgarskih vozačev oficialno odgodena za teden dni, namesto nje pa zaradi tega, ker so bili jugoslovanski vozači med tem že odpotovali v Trst, napovedana druga kolesarska prireditev v obliki izbirne dirke za Jugoslovane na 105 km dolgi cesti iz Trsta v Ljubljano. V nedeljo zjutraj je bil ta sklep spremenjen, kajti vodstvo dirke je prejelo obvestilo, da so Bolgari že zapustili Beograd in jih je treba tako ali tako v nedeljo pričakovati že v Ljubljani in po možnosti računati z njimi tudi na startu v Trstu. Bolgarsko zastopstvo, sestoječe iz 21 oseb, med njimi 14 vozačev, je res v dopoldanskih urah izstopilo na ljubljanskem kolodvoru in vodstvo dirke se je spričo tega odločilo, naj se Bolgari s posebnim kamionom prepeljejo do Trsta, zato pa dirka začne po prvotnem sporedu z majhno šesturno zamudo. Po kratkem odmoru je bolgarska ekipa malo pred 12. uro izpred Narodnega doma, kjer je precejšnja množica ljudi že čakala na prihod prvih dirkačev, odpotovala na jug z namenom, da se po prihodu v Trst še pred dirko priključi jugoslovanskim dirkačem. Ta načrt žal ni bil izvedljiv, ker so Bolgari vendarle prispeli na start nekoliko prekasno, kar pa prav za prav ni bilo niti odločilno, ker bi v nobenem primeru
ne bili šli na progo, saj so bili na poti od preteklega torka in tako izmučeni, da za resno konkurenco ta dan gotovo niso prišli v poštev. Tako je v Trstu — ali nekaj kilometrov vzhodno od njega — startalo ob 14. uri vsega 36 jugoslovanskih dirkačev, ki sta se jim pozneje pridružila še dva Bolgara izven konkurence, medtem ko so se vsi ostali z istim kamionom sredi tekmujočih spet vrnili v Ljubljano. Kakor pripovedujejo spremljevalci, je vsa skupina dirkačev vozila strnjeno vse do Postojne, tam pa so se nekateri odtrgali in obdržali doseženi naskok vse do Ljubljane, kjer je bila na cilju slika precej drugačna kakor se je obetala okoli poldneva.
Ker občinstvo ni bilo dobro ali pa zaradi tolikih sprememb sporeda samo delno informirano, je bilo pred Narodnim domom okrog 17.30, ko so bili vnovič napovedani prvi vozači, le nekaj sto slučajnih nedeljskih sprehajalcev, ki so tvorili tudi vso publiko na cilju. Ob 17.28 je pri-
spela v naglem tempu po Blehčeiso-vi cesti prva trojica hrvatskih vozačev, ki so si z enakim časom razdelili prva tri mesta. Po nekaj minutnem presledku smo zagledali skupino sedmih, v kateri so bili tudi prvi zastopniki Slovenci, tik za njimi pa je rezal cilj še en poedinec, na kar sta se v kratkih razmakih pojavili še dve močnejši skupini, prva 7 in druga 9 dirkačev. To je bilo vsega 27 vozačev v dobrih 15 minutah za njimi pa so potem prihajali še nekateri zamudniki — zaradi defektov (Abul-nar) in prenaglega tempa. Ob 18.10 je sodniški zbor na cesti že zaključil 'svoj posel.
V ponedeljek dopoldne ob 10. uri so vozači startali na pot do drugega cilja, od Ljubljane do Zagreba (144 km). Krasno vreme je spremljalo dirkače tudi drugi dan, kar za razpoloženje in uspehe tudi ni brez pomena. Celoten pregled te velike manifestacijske dirke po njenih prvih etapah bomo objavili v naslednji številki.
TRST — VARNA
Dr. Viktor Murnik:
0 namenu in pomenu
i.
Namen telesne vzgoje naroda mora 'biti, narodu kar najbolj utrjati zdravje ter ga dvigati do kar največje storilnosti, to se pravi razvijati in udovrševati vsakemu posamezniku in vsaki posameznici in tako vsemu narodu telesne, nravstvene in duhovne' moči do skrajne vsakemu sploh mogoče mere, da si narod ohrani vse, kar si je pridobil v osvobodilnem boju, se dviga vedno više ter živi zdravo in krepko, polno in častno življenje.
Ta namen ji mora biti, pa ali ji tudi more biti?
telesne vzgoje naroda
Kar se tiče samega telesa, bo temu pač vsakdo pritrdil. Narod ima tem večjo zmožnost za delo, njegova storilnost je tem večja in zato more množina njegove proizvodnje na katerem koli torišču biti tem večja in njena kakovost tem boljša čim boljše je njegovo fizično zdravje in čim večja njegova fizična moč. Da pa se s telesnimi vajami ne le ohranjata, ampak kar najbolj okrepi j ata fizično zdravje in moč, o tem ne more biti dvoma, čeprav moramo pristaviti: če so telesne vaje prav vodene in izvajane.
Zakaj telesne vaje učinkujejo kakor z nekakšno elementarno silo. Kakor ogenj so. Ako prav ravnamo z njim, nam donaša največje koristi v gospodinjstvu, v obrtu, v industriji itd. Ako ne,! nam izdelke poslabša ali celo naredi neporabne. Nebrzdan ogenj j pa more uničiti vse. Ob vsej ne- ■ varnosti pa človek ne more bitij brez njega. Ista je s telesno vad-j bo, četudi ni tako hitro in lahko nevarna, kakor more biti ogenj. Ako prav ravnaš z njo. te kakor preraja, da si vedno znova kakor nov človek. Ako ne ravnaš prav z njo, ti lahko bolj ali manj škoduje. Ob vsem tem pa dandanes človek ne more biti brez nje, ako hoče ostati res čisto zdrav, ako si hoče vzdržati čim
celote in zavoljo celote do sebe. že mlad mora zavestno podrejati svoje želje pridu celote, saj samo s tem tudi samemu sebi lepša življenje, mu daje vsebino. To niso prazne besede, to je stvarnost človeškega življenja.
Za oblikovanje čuta za skupnost ga ni boljšega sredstva kot je skupno delo, v našem primeru delo v društvu in na vadišču. To zadnje še prav posebno. Delati vaje skupaj s tovariši, pomagati jim in sprejemati od njih pomoč, skrbeti z drugimi vred za blaginjo domačegci društva, to ustvarja med društveniki trajne vezi, ki se nujno prenašajo tudi v vsakdanje življenje. Drug ob drugem se zbrusimo v koristne člene družbe, vzavedne državljane svoje prenovljene domovine. Izraz te povezanosti z narodno in državno skupnostjo, je zavestno podrejevanje tej celoti, neprestano, vestno izpolnjevanje dolžnosti do nje, je pokorščina. Taka zavestna, hote-
na, ter za pravilno spoznana po-1 slušnost ni nič težkega, nič zoprnega, temveč nekaj lepega, osrečujočega.
Z vzgojo k zavestni pokorščini, je vzgoja k trdosti do samega sebe, zatiranje mehkužnosti.
Mehkužen človek je omahljiv in slab člen družbene celote. Mehkužnost tudi lepa ni, manjša posameznikovo veljavo in ga celo smeši. Zdi se, da človek nagonsko stremi za trdim življenjem, saj ga samo trdost lahko izobrazi v čilo, polnovredno bitje. Mladina to posebno natančno čuti. Več ko kdo lahko prestane, bolj ko je vztrajen, neupogljiv in preprost v svojih navadah, več ji velja in nič bolj ne zaničuje kot cmeravca in omahljivca. Bolj ko vsega drugega, potrebujemo dandanes vzgoje k zavestni trdosti proti samim sebi, saj nas skoraj vse civilizacijsko »udobje« zavaja v mehkužnost.
In spet so edino sredstvo za to
telesne vaje. S trdno odločnostjo redno premagovati napore, žejo, vročino in mraz, izpolnjevati tudi nevšečne dolžnosti te še prav posebno -— zmerno in preprosto živeti, to nas stori trde, krepi voljo in telo, veča človeško vrednost. Usmiljenja vreden je tisti, ki ga že pohleven dežek odvrne od vadišča, ki že po pol uri čakanja na nastop vzdihuje »da ne more več«,, ki sta mu dveurna hoja ali kratek tek strah vseh strahov. Telesne vaje koristijo prav zavoljo premagovanja vsake vrste napora in težavi, najsi bo čisto telesnih ati duševnih. Zato se naporu ne zmi-kajmo, ampak ga ljubimo in iščimo, vedno in povsod, takrat ko nas drugi vidijo, pa tudi takrat ko nas nihče ne občuduje.
Orodje, ki si z njim pridelamo te lepe lastnosti, so pa redno gojene, raznovrstne telesne vaje. Brez redne, premišljeno vsestranske telesne dejavnosti, je vse le pobožna želja.
VacUi so <za domovino
NANDE SEDEJ PEPČEK ZORNADA MIRKO VRHOVNIK DRAGO KNIFIC IVAN ROPRET TONE ŠTRUMBELJ TONE MALEC VILKO BAUMKIRCHNER EMIL BEŽAN JOŽE USTNIK VIKTOR KAMNIKAR SLAVKO OMAN BRANKO ZIHERL DUŠAN BANDA Dr. PAVLE VRANKAR BOJAN PRIMOŽIČ LEO ŠKAPIN ALBERT MADON STANE PERC DANILO TAVČAR VIDO BRATOVŽ Ing. BENO ANDERWALD Dr. SAMO LOVŠE FRANCE OGRIN FRANCE PODBORŠEK BOGDAN JORDAN TOMAŽ GODEC MATEVŽ FRELIH
daljši čas čim popolnejšo moč. O tem bo vsaj glede duhovnih delavcev dandanes komaj kdo podvomil, pa tudi glede telesnih delavcev v industriji in v obrtu komaj še kdo, saj jim enostransko, često ob sključenem telesu in v slabem zdraku opravljano delo prav tako gloda zdravje in moč, kakor dolgotrajio, pogosto tudi sključeno sedenje duhovnim delavcem.
Prej pa bi kdo utegnil dvomiti o tem, da je tudi kmetovalcu treba telesnih vaj, češ saj se pri svojem delu toliko giblje pod milim nebom v čistem, zdravem zraku. Ali tudi je, kakor pravi telovadna znanost, treba telesnih vaj in to nič manj kakor drugim delavcem:	tudi
kmečko delo je enostransko, se usmerja vedno na iste dele telesa in ne očvršča kakor raztegnjeno in raznovrstno se menjajoče gibanje. Prav za to očvrščanje je treba tudi kmetovalcu telesnih vaj. To že vedo oni poljedelski delavci, ki redno in marljivo obiskujejo telovadbo. Ta in oni je že priznal, da dosti laže dela svoje kmečko delo in da se p r e j odpočije po njem, odkar redno hodi k telovadbi in se je že nekoliko streniral pri njej. Posebno pa za kmečkega otroka poudarja telovadna znanost potrebo telesnih vaj, češ da ni bolj zdrav kakor mestni ter da je nespametno vedno govoriti o zdravem zraku in o delu, ki pri teh otrocih dela telesne vaje odveč; najboljši zrak da ne koristi nič, če otrok napačno in stisnjeno diha, in prav težko delo, h kateremu je vsak kmečki otrok kmalu prisiljen, jako lahko pokvari naravno dihanje; kmečki otroci da imajo navadno le krepkejše mišice. ne utrudijo da se tako hitro z močnim in dolgotrajnim delom.
da pa je to zgodnje vpreganje nenaravno in da ovira rast, je dokazana stvar, kajti težko delo ne ustvarja izravnanih mišic, ne gibčnosti, ne prirodne izgraditve in s tem reda v telesu; z dobro izbranimi vajami da je treba tudi tu najti izravnavo.
Prava telovadba oevršča in poživlja. Kakor prerojen si po njej. Razvedri te in nikogar ne dobiš po njej slabe volje. Kako tudi? — Poživljena mu je življenjska moč, »luč« življenja Tnu je tako rekoč više privita, veselje do življenja pa tudi do dela, se mu poveča. Smeh in petje se po končani telovadbi razlegata po telovadnici. Čilost, ki se je vrnila, moč, ki se je okrepila, vlijeta tudi onemu, ki ga kaj skrbi, novega poguma, kajti pogum je zavest, last moči. Pa mu dvigneta samozavest in sprožita čvrste misli, ki naglo razvozljajo, kar je delalo skrbi. Pa oborožita z novo energijo za vsakdanje delo.
II.
Pogum, pametna samozavest, vedrost duha, čvrstost mišljenja, energija — to pa so že moralne in duhovne lastnosti. Pa še mnoge druge — da, vse druge se vzgajajo s prav vodenimi telesnimi vajami in ob njih. Oglejmo si vsaj glede nekaterih najvažnejših stvari bliže, pa izprevidite, da prava telesna vzgoja more de-janstveno tudi glede nravstvenih in duhovnih lastnosti dosegati uvodoma navedeni namen.
Telesne vaje so najboljša, če ne edina šola volje. Že otrok si pri svojem gibanju postavlja cilje. Igraje jih dosega. R a d se trudi, da jih doseže. Naravni nagon mu jih dela všečne. Ta pri zdravem otroku jako krepak naravni nagon do gibanja pa mu tudi potem pri telovadbi, kjer si ne postavlja ciljev sam, ampak mu jih postavlja vaditelj, silno lajša hotenje. Tega lajšanja v drugih šolah navadno ni. Cilji V
V istih dneh, kot je bil zlet v Ljubljani, so imeli svoje praznične dni tudi športniki federalne Hrvatske v Zagrebu. Tri dni, skoraj nepretrgoma, so se vrstile športne prireditve v vseh panogah športa, ki se goje v Jugoslaviji.
Poudarek je bil isti kot pri nas, namreč pritegniti čim večje .množice novih športnikov in jih navdušiti za lepote telesne vzgoje. Kakor zaznavamo iz njihovih navdušenih poročil, jim je to v polni meri uspelo. Kljub naravnost ogromnemu sporedu, so bila vsa tekmovanja in nastopi bogato obiskani, tako da je zlet popolnoma dosegel svoj namen. Tudi rezultati tekmovanj so nadvse zadovoljivi, često celo nepričakovano dobri, kar velja posebno za plavanje in lahko atletiko.
Za atletiko so imeli posebna tekmovanja, na katerih je nastopilo zelo veliko število atletov in atletinj iz vse Hrvatske. Posebno zanimanje so pokazali športniki iz osvobojene Istre in Zadra, ki so se udeležili tekmovanj v velikem številu in dosegli lepo število prvenstev. Sicer pa govore o tem najbolje rezultati:
110 m zapreke: 1. Albanese (Istra)
15.7,	2. dr. Buratovič (Zagreb) 16.8, 3. Marčelja (Z) 18.6.
v drugih šolah mladini navadno niso všeč. Hotenje, volja pa se na telovadišču vkljub temu lajšanju vendar vadi in krepi čim dalje bolj. Mladina se uči polagoma dosegati vedno večje in težje cilje, pri katerih se mora že več truditi. Tu se všečnost cilja, želja, doseči ga, že bori z neugodjem, ki ga prizadeva večji trud; ne gre več tako igraje, treba se je premagovati, če naj se doseže cilj. Všečnost cilja pa navadno zmaga nad nevšečnostjo truda. Deček in deklica in pozneje mladenič in mladenka, si tu na izboren način krepita voljo, se na način^ kakor nikjer drugod v taki meri, učita premagovati se, zatajevati se: zložnost samozatajevanja pa je ona moralna vrlina, brez katere ni mogoča nobena druga moralna vrlina. Prava telovadba uči samozataje-vanje na neprekosljiv način. Telovadcu se vtisne v značaj in sestavine njegovega značaja postanejo tudi vse druge moralne vrline, ki si jih s samozatajevanjem vzgaja na telovadišču. Ni fraza, če pravimo: v telovadnici se v jeklo kujejo jnačaji. Moralne vrline se seve pri enem bolj. pri drugem manj razvijejo in u do vrše in potem bolj ali manj udejstvujejo tudi v drugi šoli in v življenju, kakor so pač naravne kali zanje pri kom boljše, močnejše ali slabše, pičlejše.
Pa tudi za one, ki začno telovaditi šele v poznejših letih — in za ta začetek ni nikdar prepozno, samo treba je za starejša leta primerne izbere vaj — tudi za starejše ljudi je telovadnica še vedno izvrstna vadnica samozatajevanja, volje, energije. Zabavnost telovadbe in kmalu dosežena večja spretnost po dobrodejni učinek telovadbe, ki ga kmalu začuti na telo. dušo in duha, bo tudi starejšemu človeku lajšala krepitev volje. Pa krepitev živcev! Živci so seve del telesa in z njim vred se krepe tudi oni.
100 m: 1. Turkalj (Z) 11.4, 2. Slavi ac (Banija) 11.6, 3. Javor (JA) 11.9.
Višina: 1. Albanese 170, 2. Horvat (Z) 165, 3. Sram (JA) in dr. Buratovič (Z) 165.
10.000 m:	1. Mihalič (Z) 33:24.0,
2. Kajcar (Z) 34:35:0, 3. Godler (JA) 34:44.4.
Krogla: 1. Matijič (JA) 11.97, 2. Gliho (S) 11.87, 3. Toth (JA) 11.18.
Daljina:	1, Pribetti (Istra) 6.46,
2. Javor (JA) 6.12, 3. Urbič (Z) 5.95.
400 m: 1. Bulič (Z) 53.6, 2. Derni-kovič (JA) 54.1, 3. Kerliin (Z) 54.6.
Disk: 1. Šuperina (Reka) 39.55, 2. Guro (Zadar) 33.20, 3. Gubian (JA)
32.83.
1500 m: 1. Flass (Z) 4:07.8, 2. Kotnik (JA) 4:08.4, 3. Bedenikovič (JA) 4:23.6.
4X100 m:	1. JA (Benini, Javor,
Jurič, Dernikovič) 46.8,	2. Zagreb-
okrožje 46.8, 3. Zagreb 46.8.
MLADINKE
Krogla: 1. Tučan (Z) 9.95, 2. Nefe-rovič (Z) 9.05, 3. Margič (Reka) 8,82.
Daljina:	1. Strgar (Osijek) 4.14,
2. Oreško,vič (Z) 3.98 3. Tučan (Z)
3.83.
Zlet v Mariboru - Stoja na rokah v vzpori (tov. Oman)
80 m, zapreke: 1. Rauer (Reka) 15.4, 2. Kurath (Z) 16.3, 3. Tučan (Z) 17.1.
V	bazenu FD Mladost na Savi so bila v soboto tekmovanja v plavanju. Doseženi so bili sledeči rezultati:
100 m hrbtno, moški: 1. Potočnjak Boris (Zagreb) 1,13.9, 2. Miloslavič (JA) 1.14.3, 3. Gazari (JA) 1.18.1, 4. Negovetič (Sušak) 1.18.9, 5. Baka-šun (Split) 1.20.2, 6. Stipetič Marijan (Zagreb) 1.20.6, 7. Tanfaza (Zagreb)
1.24.8.
V	predteku je Miloslavič plaval
1.13.8.
100 m hrbtno, ženske: 1. Reara Danica (Split) 1.30.8 (državni rekord Federalne Hrvatske), 2. Ciganovič Olga (Split) 1.34.2, 3. Korpes Mira (Zagreb) 1.37.6, 4. Celli (Reka) 1.30.0, 5 Keber (Reka) 1.48.0,	6. Škopac
(Sušak)
200 m prsno moški: 1. Stigler Miro (Zagreb) 3.08.5 (državni rekord Federalne Hrvatske), 2. Kralj (Karlo-vac) 3.10.0, 3. Kovačič (Sušak) 3.10.8, 4. Cukušič (Vinkovci) 3.13.6, 5 Pandur (Sušak) 3.14.5, 6. Kos Miroslav (Zagreb) 3.16.2, 7. Kos Mičo (Dubrovnik) 3.18.0, 8. Matošič (JA) 3.18.2.
400 m prosto, ženske: 1. Dana Šuperina (Zagreb) 6.35.8 (rekord), 2. Roje (Split) 7.01.8, 3. Vasič (Zagreb)
7.02.6,	4. Kufrin (Zagreb-Samobor)
7.08.6,	5. Kobelli (Reka) 7.37.6,	6.
Osoinak (Reka) 8.08.0.
4X200 m moški prosto: 1. Zagreb v postavi: Stipetič Mislav, Vidovič, Defilipis, Potočnjak 10:32.9 (rekord), 2. Sušak I. 10:36.0, 3. Reprezentanca JA 10:39.8, 4. Sušak II. 12:21.10, 5. Reka 12:22.2.
3X100 m ženske mešano: 1. Zagreb v postavi:	Vasič, Korpes, Šuperina
4.35.9 (rekord), 2. Split 4.44.2 (diskvalificiran), 3. Reka 5.10.4.
★
Fizkulturni zlet Črne gore na Cetinju
Na dan črnogorskega narodnega praznika, dne 13. julija, je bila na Cetinju veličastna telesno vzgojna manifestacija, na kateri je sodelovalo posebno veliko število kmečke in delavske mladine. Vsega skupaj se je zbralo okrog 2000 telovadcev in telovadk iz vseh predelov Črne gore. Čeprav so mnogi od njih sploh prvič nastopili na taki prireditvi, so v splošnem pokazali veliko znanja in sposobnosti.
Poleg množičnih nastopov v prostih vajah so bile tudi tekme v nogometu, na katerih so nastopila moštva FD Lovčen iz Cetinja, FD Sutjeska iz Nikšiča, FD Ika iz Belega polja, FD Budučnost iz Podgorice, FD Omladinac iz Tivata, moštvo brigade KNOJ-a in kot gost reprezentanca Skadra iz Albanije.
Poleg nogometašev so nastopili tudi lahkoatleti v tekmovanju med posameznimi srezi. Zmagalo je moštvo iz Nikšiča.
Ta zlet je razbil vse dvome, da. telesne vzgoje ni mogoče razširiti tudi v vasi. Na zletu je bilo namreč opaziti, da ni med podeželsko in mestno mladino skoraj nobene razlike, ker so vsi brez razlike izvajali vaje zelo dobro,-
Velik športni uspeh I. zleta hrvatskih fizkulturnikov
Tankist Siska
Komandant Šiška je bil poslan s tremi tanki, da napade Hinje in razbije belogardiste, ki so se začeli utrjevati v vasi.
Iz Smuke so se tanki spustili po cesti navzdol in nato okoli ovinka v gozd. Brigada, ki se je pomikala po cesti, se je umaknila na rob in jih veselo pozdravila, ko so se vozili mimo:	»Zdravo Šiška! Dobro
opravi tam zgoraj!« Vsi so poznali veselega tankista, ki jim je mahal iz kupole prvega tanka in se smejal.
Ko so tanki privozili k postojanki, -se je v bližini raztreščilo par granat. »So nas že vzeli na muho, vragi,« je pokazal Šiška z roko oblačke dima ob jarku in šoferju naročil, naj požene hitreje.	„
Dobro je bilo videti postojanko: Na golem griču, ki štrli iz gozda, so razmetane razvaline hiš in zidovi cerkve. Ko si je z roko zasenčil oči, je opazil med njimi temne postave, ki so begale sem in tia.
Okoli tanka je zapršelo par rafalov in na oklep tanka in po vejah nad cesto so plesknile dumdumke. Tankist, k*i je vozil za prvim, je komandantu pomignil, naj zleze v tank. Oni se mu je nasmehnil, se potegnil v kupolo in spustil težka železna vrata. Pogledal je skoz periskop, toda sonce je sijalo ravno nasproti in ni videl ničesar. Zato je odprl lino, roke pa položil na ročice topiča. — Bili so že tik pod vasjo.
Tanki so se zagnali navzgor in se zasukali sredi vasi. Kakor da bi udaril v osje gnezdo, so zamrgolele modre obleke belogardistov. Nekateri so bežali, drugi pa so se poskrili po bunkerjih. — Tanki so želi med begajočimi in tolkli s topiči v bunkerje, da bi se vžgali. Iz gorečih bunkerjev pa so spet skakali belogardisti tik pred tanke.
Ko so bili tanki spet v gozdu, je Šiška ponovno dvignil pokrov oklo-pa. Iz tanka je zlezel ves črn od smodnika in olja. Veliko je streljal in sedaj je iz vrečice stresel na cesto kup vročih tulcev. Nato je še enkrat pregledal mitraljez in municijo za top, si obrisal pot z razgretega obraza in zlezel nazaj v tank. Nazaj! Še enkrat!
Tanki so se pojavili v vasi, ko so belogardisti ravno vlačili svoje ranjene in mrtve in popravljali bunkerje. Zopet so vžgali med bežeče in zažigali bunkerje. Skoro vsi so se razbežali in pustili ranjence in orožje. Le par drznih se je skrilo za zidove. Dva sta streljala izza razvalin cerkve in na vsak način hotela zadeti lino. Šiška je zopet zaprl lino, a ker skozi periskop ni videl, jo je moral ponovno odpreti.
Tedaj je opazil, kako par belogardistov vali na cesto kamenje in pripravlja zapreko, da se tanki ne bi mogli vrniti. Na cesto okoli tankov pa so začele padati granate, šiška se je s tankom zaletel čez zapreko, pobil belogardiste in se ponovno umaknil iz vasi.
Ko so se zagnali tanki v tretjič, je izgledalo, kakor da je vas prazna. Okrvavljeno kamenje, nekaj cunj po
cesti, drugega nič. Šiška je vesel sunil tovariša ob volanu in previdno dvignil vratca kupole. — Tedaj se je v oknu požgane hiše pokazal Šarec. Zadrdral je dolg, ježek rafal, tlesnil ob kupoli in dobesedno odrezal telefonski drog tik Šiškove glave. Komandant je hitro spustil ploščo, proti Šarcu pa je sprožil rafal iz topiča.
V istem trenutku sta izza zidu ob tanku skočila dva belogardista. Eden je pritekel pred tank in hotel zadeti vozača skozi lino, drugi pa se je prihuljeno splazil k verigam in hotel skočiti na zadnji del oklop-njaka.
Šiška ju je že prej opazil, toda ko je hotel nanju nameriti s strojnico, sta bila že v mrtvem kotu in ju s topom ali mitraljezom ni mogel več zadeti. Že se je odločil. Sunkoma je odptrl vratca m v istem trenutku spustil rafal iz svoje brzostrelke, ki je bil tako dolg, da je zadel oba švabobranca. Eden je takoj obležal, drugi pa se je ranjen zavlekel za zid. Na Šiško so začeli streljati z vseh strani, on jim je pa kar z brzostrelko odgovarjal.
Tank je zapeljal parkrat preko razvalin, nato pa so se tanki zopet vrnili proti gozdu.
»Ustavi! Naši ranjenci!« je zaklical Šiška vozaču tanka in pokazal proti koloni nosil, ki se je kre-tala s položajev. »Treba jih je čim-preje spraviti na varno. Vidiš one oblačke! Nemci jih obstreljujejo s šrapneli.«
»Fantje! Pohitite sem! Položili jih boste na tanke, da bodo ranjeni prej iz ognja in tudi vi se boste oddahnili«, je zaklical proti borcem 8. brigade, ki so nosili ranjence. Položili so jih na oklopnjake Spredaj komisarja Kužljina, na tanketo težko ranjenega mitraljezca, poleg topiča k Šiški pa komandirja Ivana. Laže ranjeni so se kar posedli na oklep okoli kupole.
»Dobro ste jih klestili danes. Videl sem vas, kako ste jurišali. Pa tudi jaz sem jim dobro podkuril«, jih je pozdravil Šiška. »Ivana naslonite sem, tako mu bo laže«, je urejeval ranjence.
»Videli smo te danes, ko si odprl kupolo. Preveč si bil predrzen. Prav malo je manjkalo, pa bi jo skupil«, so ga obsuli iz vseh strani. Radi so imeli šiško, kakor je tudi on bil najraje med borci.
»Ah, kaj hočete. Res postajamo redna armada, toda včasih je pa le treba še malo po partizansko.«
Tanki so se zagrizli v breg in prav kmalu so bili na Smuki. Šiška je pomahal granatam, ki so zletele visoko preko tanka in vsi so se smejali na račun belogardistov in Nemcev, ki sedaj gotovo zadnjikrat divjajo po naši zemlji. Ko so zložili ranjence, je Šiška dobil zopet novo povelje:	Moral je v Stari log na
pomoč jurišačem.
Veselo je pozdravil osmo brigado, in na vrhu brega še pomahal v pozdrav in izginil v prahu dima v novo borbo.
Bogo Tomše,
vojni dopisnik VIL korpusa.
l/e&uastaa tm\a s^atiuilcav v fkatifotu
V nedeljo 12. t. m. je priredilo FD Železničar svoj prvi javni nastop po osvoboditvi. To je bila v pravem pomenu besede manifestacija bratstva, kjer se je pokazala tudi povezanost vojske in delovnega ljudstva. Ta nastop naj ne bo v čast samo železničarjem, v čast naj bo vsem v Mariboru in mariborskemu okrožju. Saj takšnih telesno vzgojnih prireditev še nismo videli. Vrste v tem društvu so zelo številne in marsikatero drugo društvo bi bilo ponosno nanje. Tu smo videli vse od malih pionirjev tja do .mladincev, mladink, lahkoatletov, težkoatietov, nogometašev in naših starih preizkušenih telovadcev. V uvodu se je tov. predsednik inž. Uran s svojim govorom spomnil na vse žrtve, katere je zahtevala ta strahovita vojna, po-
sebno še iz naših vrst. Sledile so hitro točka za točko, bile so ena bolj zanimiva kot druga.
Pokazali so svoje znanje lahkoatleti kakor tudi težkoatleti. Na dro* gu in bradlji smo pa videli telovadce, katerih imena so že večkrat častno zastopala telesno vzgojo našega naroda. Najlepša točka dneva je bila zadnja točka, telovadna alegorija (sestavil tov. inž. Černe), posvečena vsem tistim, ki so dali svoje vse, svoje življenje za svobodo in boljšo bodočnost našega naroda. Pokazana je tudi simbolična peterokraka zvezda, spredaj . s Triglavom in vse to obdaja krog vojske — svoboda.
Prireditev je bila tehnično in organizacijsko izvedena na višku. Želimo si še več takšnih nastopov.
Zlet v Mariboru - Zletne vaje (pionirke)
Udarnikovi ftiavau m luateji fto Stofetskrn
Leta 1941. so zadnjič nastopili ljubljanski plavači na javni prireditvi, Smemo reči, da je s tem zamrlo življenje ne samo na plavališču »Ilirije« temveč je prenehalo delo tudi po ostalih krajih Slovenije. Plavanje, ki je po svoji koristnosti ena najpopolnejših telesnih vaj, je izgubilo pobudo, ki je prihajala iz Ljubljane. Plavači so se pričeli odzivati klicu zasužnjene domovine in mnogo jih je odšlo k partizanom.
Danes se, čeprav z žalostnim srcem, ponosno spominjamo tako v Ljubljani, kot v Mariboru in Murski Soboti tovarišev, ki so tej borbi darovali svoje najdražje — svoja življenja. Po tej dolgi dobi okupacije, se je z osvoboditvijo pričelo delo obnove. Ne samo pri ponovni izgraditvi porušenih domov, temveč tudi pri izgraditvi in oživitvi vsega onega, kar smo izgubili med okupacijo. Tudi telesna vzgoja, ki je po svoji važnosti na enem izmed prvih mest, se mora obnoviti. Obnoviti v vseh svojih panogah in zato tudi v plavanju.
FD Udarnik, v katerem se trenutno zbirajo vsi najboljši plavači Slovenije, si je med drugim nadelo tudi nalogo, da v okviru obnove telesne vzgoje oživi zanimanje za plavanje.
Vsak Slovenec mora biti plavači To je geslo, ki nas mora voditi pri našem delu.
Da se bo to lahko doseglo, je treba propagande. Najboljša propaganda pa so nastopi, na katerih se vidi kaj hihko doseže plavač, ki je marljivo in vestno vežbal, ne da bi s tem škodil sebi, še manj pa skupnosti, v katero je povezan.
V	plemenitem tekmovanju med seboj doseženi uspehi so tudi merilo storjenega dela na eni strani, na drugi pa vzpodbuda za posameznike kot celoto . k intenzivnejšemu delu.
V	sredo zjutraj je odpotovala iz Ljubljane Udarnikova plavalna družina.
V	velikem avtobusu je mrgolelo. Od najmlajših pa do starih izkušenih veteranov plavačev, na čelu z društvenimi funkcionarji, vse se je zbralo na pot.
Pesem Udarnikovih plavačev se sliši že izdaleka. In če povem samo del prve kitice, boste videli kakšno je njihovo nastrojenje.
Enoglasno doni: V svobodi smo se zbrali, da treniral’ bomo spet, da ivam bomo pokazali, kaj smo mi Udarniki. ..
Delo se sliši v pesmi, delo se vidi plavališču. Še par pozdravov od mamic, ki so spremile svoje sinove in hčerke, pa že se naš »kolos« premakne na poti na Štajersko.
V Rimskih Toplicah
Rimske Toplice so naša prva postaja. Tovarišem vojakom, ki se tu zdravijo, je treba v razvedrilo organizirati plavalno tekmo.
Po že preizkušenih metodah je organizirana tekma. Tudi nekaj rekonvalescentov vojakov je prijavljenih. Po točno določenem razporedu se odvijajo točka za točko.
Zanimive borbe med posamezniki, posebno pa dveh štafet, sestavljenih iz vseh moških in deklet, ki so sodelovali na tekmi, so dvignile razpoloženje gledalcev, ki so z vsem zanimanjem sledili prireditvi.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
66,6 m prosto:	Pelhan (U) 39,6,
Skaberne 41,8, Černe 44,9, Prevoršek 46,9 Ivandič (rekonvalescent bolnice) 53,4.
33,3	m prsno (mladinke): Mihorko (U) 29,4, Potnik (U) 30,4, Brumen <U) 31,4.
33,3	m prosto: Jereb I 20,8, Jereb 11 22, Erzin 22,2, Pelan 22,3.
33,3	m prosto (mladinke in pionirji): Šilovič 26,8, Kavšek 27, Zupančič -30,7, Juvančič 30,8.
66,6 m hrbtno (člani Udarnika): Pelhan 50,4, Grašek 54,3, Smrkolj
55,8.
33,3	m hrbtno (ranjenci): Ivandič
29,6,	Srdac 29,8.
66,6 m prosto (mladinke); Grošelj
55.4,	Martin 58, Keržan 58,8 Vodišek
63.4.
100 m prsno: Prešeren 1:25,4, Florjančič 1:25,8, Hribar 1:27,2, Rabič 1:32,3.
H koncu so vsi tekmovalci nastopili v dveh množičnih štafetah 14X 33,3 m, ki sta bili močno izenačeni vse do kraja, kjer je šele odlični Pelhan za malenkost prinesel zmago svoji štafeti.
V Murski Soboti
Takoj po končani tekmi zopet v avtobus in naprej v Maribor, kjer smo prenočili in se odpočili. V soboto je bila tekma v Murski Soboti. Po zanimivi vožnji smo si v Murski Soboti ogledali najprej spomenik zmage, potem pa smo odšli v kopališče.
Kopališče v Murski Soboti bi po svoji legi vzbudilo poželenje marsikomu, da bi ga imel v svojem kraju.
Bazen, 33 metrov dolg, leži v prijetnem gozdiču, malo izven mesta, poleg nogometnega in drugih prostorov.
Sobotčani so nas prisrčno in tovariško sprejeli. Tekma je bila prav dobro organizirana in na postavljenih rezultatih se vidi izboljšanje.
Tekma je dosegla popolnoma svoj propagandni namen. Udarnikovi plavači se bodo radi spominjali Murske Sobote, posebno pa nadvse odličnih tort, ki so se jih najedli v Soboti.
Rezultati tekme so bili: 100 m prosto, moški: 1. Pelhan (U) 1,02,3; 2. Skaberne (U) 1,10,2; 3. Černe (U) 1,13,2; 4. Prevoršek (U) 1,16,3.
200 m prsno, moški: 1. Florjančič (U) 3,08,8; 2. Prešeren (U) 3,14,2.
100 m prsno, ženske: 1. Martin (U) 1,38,6, 2. Cimperman (Svoboda) 1,45,3, Sraka (Svoboda) 1,49,0, 4. Bogovič (Svoboda) 2,02,0.
I 100 m prosto, moški: 1. Jereb Peter (U) 1,20,9,	2. Jereb Marijan (U)
1.22.0,	Pelan (U) 1,22,4,	4. Ring-
bauer (Svoboda) 1,26,5.
66 m prosto, tovarišice: 1. Keržan (U) 0,53,1; 2. Šilovič (UJ 0,60,3; 3. Rižner (M) 62,2; 4. Kavšek (U) 63,4.
66 m prsno, tovarišice: 1. Brumen (U) 1,06,4: 2. Potnik (U) 1,06,5 100 m hrbtno, tovariši: 1. Pelhan (U) 1,15,0; 2. Smrkolj (U) 1,28,3; 3. Grašek (U) 1,28,7.
66 m prsno, tovarišice: 1. Černe (U) 0,59,2;	2. Meglič (Svoboda) 1,13,8;
3. Huis (Svoboda) 1,15,3.
66 m prosto, tovarišice: 1. Juvančič (U) 1,06,6: 2. Zupančič (U) 1,06,9; 3. Vodišek (U) 1,07,2; 4. Zupan (U) 1,15,2.
200 m prosto, waterpolisti: 1. Mi-halek (U) 2,43,2: 2. Dular (U) 2,45,0; 3. Jamnik (U) 3,00,0; 4. Hribar (U)
3.02.0.
3X33 m mešano, tovarišice: Udarnik A (Šilovič, Martin, Kržan) 1,21,9; Udarnik B (Vodišek, Potnik, Rižner)
1.32.8.
3X33 m mešano, tovariši: Udarnik A (Ringbauer, Meglič, Šiftar) 1,21,6; Udatnik B (Erzin, Pelan, Jereb Peter)
1.22.9.
100 m prsno, tovariši:	1.	Rabič
1,30,8; 2. Šiftar 1,33,3.
3X100 m, tovariši (mešano): 1. Pelhan, Prešern, Skaberne 3,56,0;	2.
Smrkolj, Florjančič, Černe 4,09,0; 3. Grašek, Rabič, Prevoršek 4,16,3.
66 m prosto, tovariši: 1. Banti (Svoboda) 1,02,0;	2. Vučak (Svoboda)
1,04,3; 3. Horvat (Svoboda) 1,06,3.
V Mariboru
V nedeljo popoldne pa se je vršil v Mariboru na Mariborskem otoku naš zadnji nastop.
Nadvse vzorna organizacija, zanimanje občinstva, sodelovanje domačih plavačev, vse to je dalo prireditvi poseben poudarek.
Lahko rečemo, povsod bi lahko bili ponosni nad tako prireditvijo.
Zdi se mi, da je vse to in prisrčnost, s katero so mariborski tovariši sprejeli Ljubljančane, imelo svoj vpliv tudi na plavače. — Večina jih
je postavila svoje letošnje najboljše rezultate, med katerimi so posebno PelhanoVi tudi med najboljšimi, kar jih je bilo v letošnji sezoni doseženih v Jugoslaviji.
Ne postavljamo se z rezultatom posameznika, važnejši je uspeh dela vseh plavačev, ki se kljub težkim prilikam, v katerih se je vršil na tem nastopu, jasno pokazal.
Nimamo namena in ne bomo vzgajali prvakov, hočemo pa imeti, pla-vališča polna plavačev, ki bodo s svojim vestnim delom dosegli, da bodo zopet slovenski plavači upoštevani ne samo v državi temveč tudi izven naših meja, tako in še bolj kot so bili nekdaj.
S popularizacijo plavanja med najširše plasti, bomo to lahko dosegli.
Množina sodelujočih in vestno, načrtno delo, nam bodo brezpogojno dali tudi uspehe!
Rezultati tekme so bili:
100 m prosto, moški — vsi Udarnik: 1. Pelhan 1,02; 2. Skaberne 1,10,1; 3. Černe 1,13,8; 4. Prevoršek 1,16,5.
50 m prosto, ženske: 1. Martin (U) 0,39,2; 2. Mihorko (M) 0,42,8; 3. Mar-sidovšek (M) 0,43,2) 4. Rižner (M) 0,43,2.
100 m prsno, moški: 1. Prešeren (U) 1,24,6; 2. Florjančič (U) 1,27,4; 3. Rabič (U) 1,31,1;	4. Jatgib (M)
1.37.8.
50 m prosto, mladinci: 1. Jezovšek (M) 0,30,9; 2. Jereb Peter (U) 0,31,9; 3. Erzin (U) 0,34,8; 4. Jereb Marijan (U) 0,35.
100 m prosto, mladinke: 1 Koželj (U) 1,37,3; 2. Macarol (U) 1,44,5; 3. Tratnik (M) 1,48,2.
50 m prsno, pionirji: 1. Borštner (M) 0,48,8; 2. Korinčnik (M) 0,49,2; 3. Radšelj (M) 0,52,2;	4. Bergant
1,01,3.
50 m hrbtno, mladinke: 1. Vodišek (U) 0,53,3; 2. Brolih (M) 0,53,6; 3. Močnik (M) 0,57,6.
• 100 m hrbtno, moški: 1 Pelhan (U) 1,13,3; 2. Smrkolj (U) 1,20,8: 3. Grašek (U) 1,21,4;	4. Amaljeti (M)
1,36,5.
50 m prosto, pionirke: 1. Juvančič (U) 0,45,4; 2. Zupančič (U) 0,46,0; 3. Zupan (U) 0,48,6; 4. Furlan (M) 0,51,2.
50 m prosto, pionirji: 1. Pelhan (U) 0,34,6; 2. Zor jan (M) 0,35,8; 3. Tušak (M) 0,37,4; 4. Potišek (M) 0,40,2.
50 m prsno, pionirke: 1. Potnik (U) 0,46,8; 2. Brumen (U) 0,47,6; 3. Vojsk (M) 0,56,2.
3X50 m mešano, moški: 1. Udarnik (Pelhan. Rabič, Skaberne) 1,43,7; 2. Udarnik (Grašek, Prešeren, Prevoršek) 1,46,8;	3. Udarnik (Smrkolj,
Florjančič, Černe) 1,48,9; 4. FD Maribor (Dornik, Mihorko, Jezovšek)
1.56.8.
3X50 m mešano, ženske: 1. Udarnik (Vodišek, Koželj, Martin) 2,17,3; 2. Maribor (Herič, Mihorko, Rižner) 2,29,2;	3. Komb. Maribor-Udarnik
(Močnik, Brumen, Marsidovšek) 2,33,0.
Za zaključek je bila \vaterpolo tekma med dvema kombiniranima moštvoma, sestavljenima iz igračev Udarnika in Maribora.
Igra se je končala z zmago belih, ki so zmagali nad rdečimi z rezul- j tatom 3:0.
Kljub mrzli vodi je bila igra mlačna, brez vsakih razburljivih momentov, tako da tudi sodnik dr. Stegnar ni imel težkega dela.
šek.
Zlet v Mariboru - Met kopja
PRVENSTVO SRMJE V LAHKI ATIL1ETIIO
V nedeljo 5. avgusta je bilo v Nišu prvenstvo Srbije, za katerega izvedbo sta največ primogla XXI. udarna divizija, ki je pravi nosilec telesno-vzgojne ideje v Nišu in Fizkulturni odbor Srbije.
Nastopili so atleti iz Niša, Pro-kuplja, Zaječarja, Jagodine, Kragujevca, Požarevca, Beograda, Valjeva, Čačka ter od XXI. srpske udarne divizije. Vsega skupaj je nastopilo 110 tekmovalcev-omladincev in borcev. Bezultatj prvenstva so:
Mladinci:
T e k n a 100 m: 1. Markovič (Za-ječar) 12,6; 2. Krstič (XXI. div , Niš) 12,8; 3. Miloševič (Niš) 12,9.
1 500 m: 1. Canič (Niš) 4:45,4; 2. Timotijevič (Beograd) 4:46,6; 3. Mitrovič (Požarevac) 4:48,2.
5	000 m: 1. Canič (Niš) 17:40,0;
2.	Timotijevič (Beograd) 17:50,0; 3. Genčič (Beograd) 18:58,0.
Krogla (4 kg); 1. Jevtovič (Ča-čak) 12,93; 2. Previč (Valjevo) 12,31;
3.	Milenkovič (Zaječar) 11,92. 4X100 m: 1. Niš 50,6; 2. Požarevac 50,8; 3. Beograd 50,8.
40 0 m: 1. Džordževič (Beograd) 59,2; 2. Radovanovič (Beograd) 60,7.
Mladinke:
6	0 m: 1. Filipon (Beograd) 8,2;
2.	Manojlovič (Jagodina) 8,5; 3. Čirič (Beograd) 10,0.
Skok v v is: 1. Filipon (Beograd) 140; 2. Simič (Jagodina) 125,
3.	Čirič (Beograd) 125.
Krogla (4 kg); 1. Filipon 8,75; 2. Dimitrijevic (Beograd) 8,15;	3.
Džujič (Požarevac) 7,16.
Haspis
za sprejem slušateljev v šolo za telesno vzgojo
v Beogradu
Zlet v Mariboru - Mladinke, ki so izvajale »Humoresko«
RAZPIS
tekmovanja v plavanju, skokih in waterpolu za prvenstvo Jugoslavije v letu 1945.
Tekmovanje bo v kopališču Ilirije v Ljubljani, v bazenu dolgem 50 m. Plavališče odgovarja mednarodnim predpisom za postavljanje rekordov in ima 8 (osem) prog širine 2 m. Dimenzije vaterpolo igrišča so 24X . 16,66 m.
RAZPORED TEKMOVANJA:
Petek, 7. sept. popoldne:	1500 m
prosto, vaterpolo.
Sobota, 8. sept. dopoldne: 100 m prosto (moški), 200 m prosto (ženske), 100 m prsno (moški), 100 m hrbtno (ženske), skoki s stolpa (5 in 10 m moški, finale), 4X200 m prosto (moški), 3X100 m mešano (ženske), vaterpolo.
Sobota, 8. sept. zvečer: Finalna tekmovanja v istih disciplinah kot dopoldne, razen skokov.
Nedelja, 9. sept. dopoldne: 100 m hrbtno (moški), 50 m prosto (ženske), 400 m prosto (moški), 100 m prsno (ženske), skoki z deske (3 m) za ženske (finale), 4X50 m prosto (ženske), 3X100 m mešano (moški), vaterpolo.
Nedelja, 9. sept. popoldne: Finalna tekmovanja: Isti spored kot dopoldne. Namesto skokov žensk bodo skoki za moške.
Na predlog komisije za telesno vzgojo in po odloku ministrstva za prosveto, objavlja Rektorat šole za telesno vzgojo sledeče pogoje za sprejem slušateljev v šolo za telesno vzgojo.
Meseca oktobra 1.1. se prične pouk v šoli za telesno vzgojo. Zaradi potrebne izpopolnitve učiteljskega zbora, bo prirejen enoletni tečaj, v katerem se bo usposobil vodstveni in učiteljski kader za telesno vzgojne srednje šole v federalnih enotah in za druge državne namestitve. Pozneje bo slušateljem dana možnost, da si z dopolnilnimi tečaji pridobe fakultetni izobrazbi enako kvalifikacijo.
Pogoji za sprejem
Dovršena srednja ali njej enaka šola. Kandidati, ki so šolanje prekinili zaradi sodelovanja v narodno osvobodilni borbi, bodo sprejeti tudi, če so dovršili le šest razredov srednje ali tej enake šole. Kandidat ne sme biti mlajši od 18 in ne starejši od 25 let in mora biti telesno sposoben, kar se ugotovi na zdravniškem pregledu. Pogoj za sprejem je uspešno opravljen sprejemni izpit
Prošnje je treba vložiti pri Rektoratu šole za telesno vzgojo v Beogradu, Deligradska 27, najkasneje 3o 15. septembra t. 1. — Prošnji je treba priložiti: krstni list, šolsko izpričevalo, izjavo narodne oblasti, izkaz
o premoženju, dve fotografiji v vež-balni obleki, vel, 6X9 cm, kratek življenjepis in natančen naslov. — Sprejemni izpiti bodo koncem meseca septembra, čas bo objavljen v časopisih. Izpiti bodo praktični in pismeni.
Na praktičnem izpitu morajo kandidati pokazati sledeče uspehe:
Moški
Tek 100 m 13.5, tek 1000 m 4.00, skok v vis 130, skok v dalj 4.50, met krogle (7.25 kg) 7.50, trije vzgibi s preprijemom, na drogu ali na bradlji, vaje v ravnotežju na gredi (višina grede 2 m, širina 8 cm), sposobnost v vajah z žogo.
Ženske
Tek 60 m 10.0, skok v višino z zaletom 90 cm, met krogle (4 kg) 6.00, vaje na gredi kakor moški, višina 1.50 m, sposobnost v vajah z žogo.
Razen tega bo komisija presojala, če znajo kandidati plavati in kakšne so njihove sposobnosti za ostale športe. Kandidat, ki na izpitu v kakšni panogi ne doseže predpisanega minimalnega rezultata, ga lahko nadoknadi s posebnim uspehom v ostalih panogah.
Za časa šolanja bodo stanovali slušatelji v šolskem internatu in bodo za vzdrževanje plačevali mesečno minimalno vsoto, siromašni pa bodo plačila oproščeni.
Zlet v Mariboru - Zletne vaje (pionirke)
«LAS Z GORA
Triglavski udarniški dlan
Nenehoma so jeseniški planinci na delu, da zadovolje svojemu stremljenju po koristni in prepotrebni obnovi.
Po štiriletnem samevanju kličejo planinski domovi po popravilih, izropani so in potrebno je vsaj zakrpanje streh. Jeseniški planinci so takoj pristopili k delu in so že marsikaj popravili. Še pred nastopom jesenskega deževja nameravajo prekriti tudi triglavske planinske postojanke in tako preprečiti še večjo škodo na narodnem premoženju.
Ker pa je jesenska narava okoli Triglava v svoji pestrosti mikavna za vsakogar in ker so planinci lastniki svojih domov, so sklenili gorenjski gorniki organizirati masovni izlet vseh pripadnikov telesne vzgoje in še prav posebej planincev na Triglav ter prijetno združiti s koristnim. Vsi udeleženci tega izleta se zbero v soboto dne 8. septembra proti večeru v Aljaževem domu v Vratih, kjer prejmejo breme, ki je potrebno za obnovo postojank, to pa ne bo nikogar toliko obremenjevalo, da mu pot na Triglav ne bi bila užitek ali da bi bila celo nevarna. Po načelu kamen do kamna, ponesemo naslednje jutro ta gradbeni in obnovitveni materijal skupinsko po raznih poteh pod vodstvom spretnih in veščih vodnikov proti Kredarici in poromamo nato še na »očakov naš’ga siv’ga po-
*
glavarja.« S tem izletom vseh planincev v odmirajočo Triglavsko naravo, ki nudi nebroj užitkov in z nošnjo potrebnega materiala, namerava jeseniška planinska skupina pripomoči marsikateremu gorniku do možnosti opazovanj planinske jesenske prirode in prav tako tudi do zadoščenja, da mu je bila dana prilika s skromnim sodelovanjem obnavljati planinske postojanke, ki so toliko trpele zaradi vremenskih neprilik in vandalizma okupatorjev.
Zato pridite vsi pripadniki telesne vzgoje in še posebej vsi planinci v jeseni na Triglav, pridite, da se spoznamo ob skupnem delu za naše skupne cilje, ki naj se združijo in uresničijo na vrhu našega Triglava.
Udarniško na delo in na svidenje 9. sept. na Triglavu, kjer bomo mi planinci pokazali, da smo tudi mi graditelji novega časa in da znamo ceniti, čuvati in očuvati vse dragocene pridobitve osvobodilnega boja. Dokažimo, da smo .vredni svobode kot oni, ki so jo s krvjo podpisali, a mi jo pa hočemo z obnovitvenim delom utrditi. Čim več nas bo, tem več nas bo srečnih in zadovoljnih ob užitkih dela in razgleda na Triglavu. Pridite, prijalo vam bo ob zavesti, da delamo za sebe in za narod, ki je potreben pomoči vsakega posameznika in nas vseh.
ZA OBNOVO DOMA NA KRVAVCU
Vojna vihra, ki nam je uničila toliko lepih planinskih koč in domov, tudi Domu na Krvavcu ni prizanesla, Kdor je bil letos na Krvavcu, si skoraj ni upal v dom, čeprav je bil odprt in skoro brez vrat. Preko razbitega pohištva, ruševin, črepinj, stekla in nesnage, si komaj prišel v posamezne prostore. Kranjčani, .ki so med vojno izgubili svoje postojanke Valvasorjev dom, Prešernovo kočo in Šmarjetno goro, so z veseljem pozdravili sklep Pododbora za planinstvo pri FOS-u, ki jim odstopa v začasno vodstvo Dom na Krvavcu.
V	soboto 25. avgusta je odšlo popoldne iz Kranja 17 otovorjenih plu nincev na Krvavec. Postavili so si plemenito nalogo, da s prostovoljnim delom urede svoj novi dem. še pred jesenskim deževjem. Spotoma si je vsak, na že itak težki nahrbtnik, naložil otep slame za skupno ležišče.
Vrsta udarnikov, ki se je tako otovorjena, počasi a vztrajno vila preko vsega »Malenškega klanca«, je še pred nočjo prispela v dom, kjer je takoj očistila in razkužila ter uredila skupno ležišče. Ker je ognjišče razrušeno, je pod Krvavcem kmalu zagorel kres. Pri večerji ob ognju, je bil narejen delovni načrt za prihodnji dan.
V	nedeljo je bilo navsezgodaj v domu in pred njim vse živo. Vreme je bilo izredno lepo. Tu je še pred zajtrkom, v delu za obnovo, vse tekmovalo. Dvorišče je bilo polno polomljenega pohištva, oken in vrat. Vdelavali so tečaje, popravljali ključavnice (v kolikor jih brezvestneži že prej niso odnesli), z lepenko zamenjavali razbite šipe, čistili vodne rezervarje in filtre, po sobah so pa pele metle in krtače vrlih tovarišic, ki jim je mladina nosila vodo in' odnašala smeti.
Taki so naši Kranjčani. Sledov vojne na domu skoro več ne opaziš. Spet je plošča nad vhodom, vse je čisto, pomito, razkuženo in za silo popravljeno.
Dom je sicer še zaprt, ker manjka posode, posteljnine, perila in še mnogo drugih reči, a z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in voljo, s katero se je Planinski odsek fizkulturnega društva »Storžič« v Kranju vrgel na delo za obnovo Doma na Krvavcu, bo kmalu vse doseženo.
E. M.
NAPAČNO POJMOVANA SVOBODA
Številni obiskovalci Kamniške Bistrice so menda pozabili, da še vedno obstoje načela, po katerih se ravnajo planinci po vsem svetu in ne le pri nas. Z odstranjenjem osovražene dvorne lovske uprave, so sicer izginile tudi zloglasne napisne deske, ki so planinca omejevale na vsakerr^ koraku, s tem pa ni rečeno, da bi smeli nedeljski bistriški izletniki, počenjati kar bi se jim zljubilo. Med Domom in lovsko kočo v Kamniški
Bistrici je bila čez strugo Krvavca položena zasilna brv. Ta brv je brez vsake škode prenesla štiri leta okupacije, toda ob prvem navalu ljubljanskih izletnikov pa je ležala prelomljena v vodi, kajti podjetna mladina jo je porabila za gugalnico. Neugotovljena skupina izletnikov je nadalje v naskoku osvojila lovski dvorec, ker pa so bila vrata zaprta, je vdrla vanj skozi okna, na katerih je prej pobila šipe. Ker je dvorec popolnoma prazen in si ti obiskovalci niso mogli napasti radovednosti, so v zahvalo živinsko onečedili vse prostore, ki so namenjeni za mladinsko počitniško kolonijo. Oni, ki so bili v svojih namenih skromnejši, so le pohodili vso travo, obenem pa skozi okna lezli v lovčevo stanovanje kakor bi izgubili vsakršen čut za dostojnost in za spoštovanje tuje lastnine.
Bliža se čas jesenske košnje, toda kakor kaže, v Bistrici ne bo treba kositi, ruša je razrita do prsti in kar je še ostalo trave po hudi poletni suši, so si jo zdaj privoščili s svojimi telebanskimi škornji taki izletniki, ki si ne delajo skrbi, s čim bo kmet krmil svojo živino. Tako napačno pojmovanje svobode, ki se zdi skoraj že namembno škodovanje, gotovo ne bo posredovalo zbližan ja med mestom in deželo. Izletniki naj hodijo samo po stezah in naj se zavedajo tega, da je bila Bistrica prizorišče neštetih okupatorskih zased, in da so tu pa tam gotovo položene še neugotovljene mine.
TRENTA VABI
Prelepa za grebeni osrednjih Julijskih Alp skrita gorska dolina je bila vseh dolgih pet. in dvajset let odrezana od svojega naravnega zaledja, kajti Trentarji s svojo spodnjo dolino skoraj niso imeli zvez in so radi trgovali z Borovci. Če rečemo trgovali, naj pojem obsega tudi ono trgovino, ki jo je nekdanji kazenski zakonik imenoval divji lov. Ta, dandanes nemara že zastareli očitek Trentarjem, je vsesplošno razširil dr. Julius Kugy, ki je o Trenti in Trentarjih napisal v svojih knjigah lepa poglavja. Meja je to zvezo z naravnim zaledjem prekinila in Trentarji so živeli sami zase v svoji dolini ono življenje, kakor so ga živeli že njihovi dedje Leta 1943. se je okupator umaknil iz Trente in Trentarji so posihmal bili svobodni in osamljeni, dokler se jih niso spomnili planinci, ki so jih obiskali in poskrbeli zanje, da so dobili prve pošiljke hrane. Ti obiski so navezali številna prijateljstva in med Tren-tarje prihajajo vsak dan večje skupine planincev, da se porazgovore z njimi in poizvedo kaj iz njihove bogate zakladnice.
Trenta je ena najlepših gorskih dolin. Posebno zdaj jeseni. -— Za skromno prenočišče in prehrano tudi v revni Trenti ni skrbi, — pridite, Trentarji vas vabijo.
POGORIŠČA V LOGARSKI DOLINI
Logarsko dolino je okupator požgal hkrati s Solčavo, ko so zavezniška letala odvrgla v dolino večje število padal. Škoda je neprecenljiva, ker so poleg domačij požgane tudi vse planinske postojanke in Plesnikov hotel. Stoji le še pastirski stan na Logarjevi planini in Dom na Okrešlju, ki pa je prav tako, kot vse ostale koče in domovi, popolnoma oplenjen. .
ZIMSKE PLANINSKE POSTOJANKE
Zima je pred vrati in treba bo misliti kam bomo šli smučat. Glavne smučarske postojanke so požgane, v Grintovcih stoji le oplenjeni Dom na Krvavcu, v oddaljenih bohinjskih gorah, bo tu pa tam porabna kakšna vojaška zgradba, V Karavankah je
vse požgano in le v kranjskogorskem okolišu, ki ima tudi najugodnejše snežne razmere, stojita prilično dobro ohranjeni planinski postojanki Erjavčeva koča na Vršiču in Koča v Tamarju v Planici. — Dom na Krvavcu se bo dal prirediti za zimo brez velikih stroškov. Ta postojanka je posebno važna radi bližine Ljubljane, le da bo treba poskrbeti za redno in zanesljivo avtobusno zvezo, ker je pot iz Kamnika preza-mudna, posebno za enodnevne izlete.
V Planici letos najbrž ne bo velikih tekem in bo ta tiha gorska dolina kot je bila nekdaj, vabila številne smučarje, ki se bodo mogli za kakšen dan odtrgati od dela. Erjavčeva koča na ' Vršiču pa je važna postojanka ob cesti čez Vršič, ki bo našim smučarjem odprla p ostrana, doslej neznana smučišča v Trenti. Te postojanke je treba nemudoma pripraviti za zimsko rabo.
:7:V/<T»T>T
14 FIZKULTURNIH DRUŠTEV V ZAGREBU
Nedavno je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor 14. fizkulturnega društva. Imena novih društev, ki se naslanjajo v glavnem na sindikalne organizacije, so sledeča:
OFD »MLADOST« (srednješolska mladina),
FD »ELEMENT« (delavci in nameščenci kemične industrije),
FDS »AKADEMIČAR« (akademiki),
FD »DINAMO« (nameščenci mestnih komunalnih ustanov),
FD »POŠTAR« (delavci in nameščenci PTT-a ter radia),
FD »LOKOMOTIVA« (železničarji),
FD »SLAVIJA« (delavci in nameščenci zdravstvenih in socialnih ustanov),
FD »GRAFIČAR« (grafiki),
FD »AMATER« (delavci in nameščenci usnjarske stroke),
FD »TEKSTIL AC« (tekstilna industrija),
FD »METALAC« (kovinska industrija),
FD »JEDINSTVO« (prehranjevalna industrija),
FD »SVOBODA« (bančni uradniki in nameščenci ter trgovski pomočniki) in
FD »BORAC« (razni poklici).
GLASILA TELESNO VZGOJNIH ORGANIZACIJ V JUGOSLAVIJI
Tri mesece po osvoboditvi izhajajo v Jugoslaviji že štirje listi, ki se bavijo s problemi telesne vzgoje. To je pač najboljši dokaz, da doživljamo preporod telesne vzgoje, ki bo,
kakor kaže, v kratkem dosegla veliko popularnost. Poleg našega »Poleta«, ki je glasilo Zveze fizkulturnih društev Slovenije, izhajajo na ozemlju federativne demokratične Jugoslavije še glasilo Fizkulturnega odbora Jugoslavije (FOJ) »Fiskultura«, in sicer vsakih 14 dni v Beogradu, nadalje »llustrovane fizkulturne novice«, ki jih tiskajo v Zagrebu vsak teden in »Fizkulturni list«, ki je službeni organ Fizkulturnega odbora Bosne in Hercegovine (FOBIH).
TROBOJ ZAGREB—BEOGRAD— SUBOTICA V TABLE TENISU
bodo odigrali 2. septembra v Beogradu. Sodeč po današnji formi posameznih igračev, so Zagrebčani favoriti, vendar bi utegnili Subotičani presenetiti.
FINSKI REZULTATI
Nedavno je na Finskem gostovalo nekaj švedskih lahkoatletov, ki so nastopili na mitingih v Helsinkih in v Lahtiju. Stari kopjaški veteran Matti Jaervinen je zmagal pred Nik-kanenom z izbornim rezultatom 71.79 m, dočim je Nikkanen vrgel le 65.75 m. Na 1500 m je zmagal Šved Andersson, o katerem se ne ve, če je bil to znameniti rekorder istega imena, s 3:56,0, kajti rekorder Andersson je letos tekel že 3:50,8. — Šved Durkfeldt je pretekel 3000 m pred Fincem Heinojem v času 8:19,6, Heino pa je rabil 8:24,8. Tudi na 5000 m, kjer so bili nekdaj nedosegljivi, so doživeli Finci težak poraz. Zmagal je Šved Jakobsson s časom 14:51,8. Bivši svetovni rekorder Mae-ki je bil s časom 14:53,4 šele na tretjem mestu. 800 m je pretekel Finec Saltaluki v slabem času 1:56,0. — Po vsem tem je jasno, da Finci še niso na višku. Vojna je v marsičem zavrla razvoj njihovega športa in izgubili so tudi množico svojih najboljših, ki jih bodo le težko nadomestili.
Zlet v Mariboru - Težka atletika
KOMAROV (MOSKVA) JE PRETEKEL 400 m v 48.9 sek
NOVA REKORDA SSSR V ŠTAFETAH NA 4X800 m in 4X1500 m
Na zaključnem lahkoatletskem prvenstvu »Dinama« v Moskvi, na katerem je nastopilo 270 atletov, je postavil Komarov na 400 m rezultat 48.9 sek., ki je drugi. najboljši v SSSR.
Na 1500 m se je vodila ostra borba med rekorderjem Pugačevskim in Punjkom. Pugačevskemu je šele v fi-nišu uspelo prehiteti svojega nevarnega nasprotnika in zmagati v času 3:54,6, dočim je rabil Punjko 3:55,8.
Med ženskimi tekmovalkami sta se posebno odlikovali Sandbankova (Tallin), ki je pretekla 100 m v času 13,2 ter Evzekova (Moskva), ki je slavila kar štiri zmage, in sicer v teku na 400 m 64,4, v skoku v višino 135 cm, skoku v daljino 4,67 m in v metu krogle 8,91 m.
Novi rekord na 4X800 m so postavili moskovski tekači v odličnem času 7:46,8 minut. Posameznih 800 m so pretekli: Maksimov v 1:59,0, Komarov v 1.56,6, Zimin v 1:56,8 in Pugačevski 1:54,4. Prejšnji rekord so od 1. 1941. držali tekači CD K A z rezultatom 7:51,2.
Novi rekord SSSR na 4X1500 m 16:08,4 minut, je boljši za celih 16 sekund od starega, ki so ga postavili letos tekači »Dinama«. Novi rekord je dosegla reprezentanca Moskve v postavi Puljko (4:03,0 min.), Tjulenev (4:04,6), Prževaljski (3:58,2) in Pugačevski (4:02,6).
Zlet v Mariboru - Težka atletika
NOVICE IZ MARIBORA
Na Moribprskerr otoku že precej dolgo traja plavalna šola pod vodstvom mladih in marljivih vaditeljev. Uspeh te šole se je pokazal na plavalnem tekmovanju v Ljubljani. —-Tudi v jadralnem letalstvu kaže, da je Maribor začel prvi z intenzivnim delom, saj poseduje lepo število letal in ima tudi izkušene učitelje. V kratkem začne delovati jadralna šola, in sicer najprej z delom v delavnici, za kar sta se obe društvi v Mariboru sporazumeli, da' s tem čimprej pokažeta uspehe.
*
Fizkulturni pododbor v Mariboru je sklenil začeti s tečajem za nogometne sodnike, ker jih primanjkuje.
*
' Vemo prav dobro, da nam okupator ni pustil niti ene planinske koče na Pohorju. Zato sta si planinska in smučarski sekcija FD Železničarja zadali nalogo, da še to jesen postavita na Pohorju novo kočo, ki bo nudila zatočišče 80 do 100 osebam.
Iz vsega se da sklepati, da je Maribor pravilno razumel naloge in da hoče tudi na telesno vzgojnem polju pokazati svojo udarniško moč in razumevanje za boljšo bodočnost mladine.
•
Pred osvobodilno vojno je bila lahka atletika v Mariboru zelo dobro razvita, imeli smo dobre in marljive tekmovalce. Tudi v reprezentanco je dal Maribor dokaj predstavnikov.
Okupator -pa je vse uničil, večino teh mladih fantov atletov ie raztepel po vsem širokem svetu. Večji del je bil v pregnanstvu. Zvedeli smo o strašnem pokolju okupatorja v Kra-ljevu. Tam sta poleg ostalih zgubila življenje tudi dva najboljša borca FD Železničarja, in sicer 'odlični lah-koatlet Zorko, in naše najboljše levo krilo Štalekar, tako da je danes Mariboru predvsem pa Železničarju dana naloga, začeti z vzgojo mladine, kajti samo na ta način bo mogoče dobiti zopet dober kader tekmovalcev.
Pri tej priliki moram omeniti, da so stopili na dan s svojim znanjem stari in preizkušeni borci, kakor Grmovšek, Venuti, Rak in Smrdel ter kaže, da ne bodo samo svoje mlajše tovariše podučevali in pripravljali za bodočnost, ampak tudi sami še stopili v areno.
Pohvaliti moram tudi naše tovarišice lahkoatletinje, katere ’ kažejo prav lepo zanimanje za ta šport in so v dobrih in preizkušenih rokah tov. Starašine.
V Mariboru bo v kratkem lahkoatletski miting, na katerega že sedaj vabimo vse tovariše lahkoatlete.
G. J.
NOGOMET
NOGOMETNA
REPREZENTANCA SLOVENIJE
Za tekme na državnem prvenstvu v Beogradu bo odpotovala v petek 31. t. m. zjutraj iz Ljubljane nogo-,metna reprezentanca Slovenije. Nogometni referent pri FOS-i, tov. Jež je sestavil sledečo enajsterico in tri rezerve: Oblak, Aljančič, Lah, Perha-rič, Pilej, Zavrl, Pelicon, Smole, Dobrajc, Hacler, Razbornik, Erber, Medved in Repotočnik. Trije Mariborčani, ki so bili prvotno določeni, radi tehničnih ovir ne bodo nastopili. Tekmovanje bo od 2. do 9. septembra.