NO. 296. — ŠTEV. 296. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 18, 1914. — PETEK, 18. DECEMBRA, 1914. VOLUME ZZI1, h LKTHXK POMORSKA BITKA PO OBSTRELJEVANJU ANGLEŠKIH MEST. NEMCI IN AVSTRIJCI POROČAJO SOGLASNO 0 PORAZU RUSOV. Po obstreljevanju angleških mest se je zapletlo nemško brodovje v boj z angleškimi ttirpednimi čolni rušilci, ki so prihiteli na lice mesta. - Nemško brodovje je baje ostalo nepoškodovano, dočim so angleški rušilci precej havarirani. - Nemci so natrosili v moije veliko min in potopili so se že trge angleški obrežni parnikL - Nemci poročajo o uspehih na severnem Poljskem in Avstrijci o uspehih v zapadni Galiciji. -- Avstrijci so zopet zavzeli Bohnijo. - Rusi priznavajo, da so se morali umakniti. Rusi so se umaknili. Berlin, Nemčija, 17. dee. — Ko jr bilo iiilauo poročilo, da so bili Kusi na Rnsko-Poljskem potolče-ni, si> je lotilo ljudi silno navdušenje. Časopisje je izšlo v posebnih izdajah, ljudje demonstrirajo po mestu, skoraj raz vsako hišo vihra zastava. Beilin, Nemčija, 17. decembra. Nemški generalni vojni stan je danes izjavil, da je ruska ofenziva proti šleziji enkrat za vselej zlomljena. Samo Avstrijci so baje vjeli zadnje dni 31.000 Rusov. Besedilo izjave se glasi: — Ruska ofenziva proti šleziji in Poznanj-ski je zlomljena. Sovražnik se je moral na celi poljski fronti u-makniti; mi ga še sedaj zasledujemo. Avstrijski generalni štab poroča, da so vjeli Avstrijci 31 tisoč Rusov iu zaplenili veliko število vojnega materiala. Z iz-torno-pruske fronte ni bilo nobenih posebnih po rodil. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 17. decembra. Avs1rij»ki generalni štab je po-d.il vre ni j izjavo glede položaja mi južnem Poljskem in v Galiciji: I/. Karpatov srno prepodili vse Ruse, kateri bodo tudi kmalu prenehali t. obleganjem Prsemysla. Ola ruska armada je tako oslabljena. da ji ne preostaja drugega kot umakniti se. Nemci so pobili pri Limanovu levo rusko krilo in ga pognali v beg. Naše čete prodirajo na črti Groduo-Zaklicz. I.'indenburff je dobil ojačenja. ' London, Anglija, 17. dec. — Iz P< trojjrada je sporočil dopisnik "Tmies-u", du je dobil geuera! llindenburg pred tremi ali štirimi dnevi tri armadne zbore na pomoč.'('e je to resniea, je dobil v zadnjem mesecu vsega skupaj devet arniadnih zborov. Dva armad na zbora je poslal na Ogrsko, d»M'im jih je njemu še vedno o-stalo dvajset. Preko Dukla-prela-zu v Karpatih, je prišlo 170,0(X) avstrijskih in nemških vojakov, med njimi tudi oni del armade, ki je dospel pred kratkim iz Srbije. , ^ Velike izjtrube pred Varšavo. Varšava, Rusko - Poljsko, 17. dee. — pri Soeheczevvu, trideset mil vzhodno od Varšave, divja vroča bitka. Nemci prodirajo v obliki klina, katerega ost se nahaja komaj eno milj vzhodno od omenjenega mesta. Nemci so iine-± I i dosed a j naravnost ogromne iz-9 gube. Izpad iz trdnjave PrzemysL London, Anglija. 17. decembra. Reuterjev» pisarna je dobila z Dunaja sledeče poročilo: Avstrijska garnizija je vprizorila izpad i/. Przernvsla, ki se je še precej dobro obnesel. Avstrijci so zaplenili veiiko topov in se vrnili z o-bilnim plenom v mesto. Rusi se na celi črti umikajo, Avstrijci in Nemci so jim pa vedno za petami. V Lisnu, Krosnu, Jaslu in v dolini reke Bjale so se Rusi par-krat postavili v bran, pa niso mogli kljubovati preveliki premoči. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 17. dee. — Kuski generalni štab poroča: Na-ša kavalerija zasleduje v smeri proti M lavi bežeče Nemce. Nekaj armadnih zborov je že prekora-T čilo mejo. Nemci puščajo za seboj ' jetnike, topove in vojni material. Mlava leži v severnem delu 1 Poljske. V tukajšnji okolici so se X Turki, Rusi in Angleži. Berlin, Nemčija, 17. decembra. Neka brzojavka, ki je dospela danes iz Carigrada, se glasi: Bitka v vilajetu Van se je končala s popolno zmago našega orožja. Naše čete so zasedle mesto Sarai. Rusi so se umaknili proti Katurju. Sarai leži v bližini perzijske meje. Neka angleška križarka je obstreljevala včeraj neki stolp med .Jaffo in Gazzo v Palestini. Ruska križarka "Asliold" je potopila pri Beirutu dve mali turški trgovski ladiji. Abdul Malik, poveljnik maroških ustašev, je sporočil turški vladi, da so njegove čete z naskokom. zavzele več francoskih postojank in zaplenile veiiko muuieije. Rusko poročilo o zmagah. Petrograd, Rusija, 17. dec. — Rusko vojno ministrstvo je izdalo danes poročilo ruskega generalnega štaba v Kavkazu, ki pravi, da so Turki dobili iz Bagdada velika ojačenja in da so stopili v dolini reke Kvfrat v ofenzivo. Rusi so z vso silo navalili nanje in jih čisto potolkli. Turška armada je čisto demoralizirana in se na celi črti umika. Srbi so zasedli Šabac. Nis, Srbija, 15. dec. — Srbi so zavzeli Šabac in Losnico. Avstrijska posadka se je nekaj časa u-stavljala. potem se je pa morala umakniti preko reke Drine. Srbi so vjeli pri tej priliki veliko avstrijskih vojakov. To poročilo se je za dva dni zakasnilo. Avstrijci zavzeli Bohnijo. Dunaj. Avstrija, 3 7. decembra. Iz ofieielnih virov je znano, da so si osvojili Avstrijci Bohnijo, ki je znana po svojih solnih rud-liikh. Naše čete so vdrle v dolino reke Dunajce. Nemški parnik. Petrograd, Rusija, 17. dec. — V Ornem morju je obkolilo nekaj ruskih bojnih ladij nemški parnik "Derenti". Ruski poveljnik je pozval častnike in moštvo, da naj se uda. Povelju sta se pokorila samo dva turška častnika in dvanajst turških mornarjev. ostali so pa rekli, da ne bodo kapitulirali. Ruske bojne ladije so parnik razstrelile. Bakrorovi v turških rokah. London, Anglija. 17. decembra. Reuterjevi agenturi so sporočili iz Odese, da so Turki zavzeli blizu Batuma več bakrorovov, ki so last neke angleške družbe. — Upravitelj, Amerikanee R. T. AVhite je bil snirtnonevarno ranjen. Mornariški atašej — špijon. Atene, Grško, 17. dec. — Tukajšnji listi poročajo, da so turške oblasti obsodile na smrt nekega mornariškega častnika, ki je bil prideljen kot ataše grškemu poslaništvu v Carigradu. Grška vlada je poslala Visoki Por-ti otster protest. Vest še ni ofici-jelno potrjena. Grki proti tripleententi. Berlin, Nemčija, 17. decembra. Iz Aten poročajo, da častniki niso ničkaj zadovoljni z ministrstvom, ki simpatizira s tripleen-tento. Častniki so sporočili mini-skemu predsedniku Venizelosu, da nimajo prav nikakega veselja žrtvovati svoje ii vi jen je za Srbi- nevarnost,, če bi se začela vrne-, šavati v sedanjo vojno. Časopis "Ilestia" stavi v uvodnem članku organizacijo nemške armade in želi Nemčiji, da bi z uspehom premagala vse svoje sovražnike. Obstreljevanje Sarosa. Atene, Grško, 17. decembra.— Angleške bojne ladije so obstreljevale turške čete, ki so se koncentrirale v zalivu Saros. Zaliv se nahaja severno od Dardanel. Pri polaganju min so se ponesrečili Petrograd, Rusija, 17. dec. — Ruske bojne ladije, ki so križa-rile v turškem vodovju, so našle v morju deset mornarjev turške križarke "Breslau". Kot vse kaže, so se ponesrečili pri polaganju min. "Tennessee'' v Aleksandri ji. Aleksandrija, 37. decembra. — Ameriška križarka 4'Tennessee" se je nahajala zadnji čas v Sredozemskem morju, je danes dospel;* v tukajšnje pristanišče. Pomorska bitka po obstreljevanju. London, Anglija, 17. decembra. Angleški kabinet se je danes pol-noštevilno sestal k seji, da se pogovori o naskoku nemških bojnih ladij na angleško obal. Ministrski predsednik Asquith, Winston Churchill, prvi lord admiralite-te ter vojni minister Kitchener so se nahajali med navzočimi. Sedaj je že natančno ugotovljeno .da so se potopili trije ali štirje obrežni parniki in sicer vsled tega, ker so zadeli na mine, položene od nemških bojnih ladij. Prvi je parnik "Eltenvater", ki je pri Flamborough's Ilead zadel na •mino ter se potopil. Pogreša se 6 mož posadke. Nadalje se je potopil še neidentificiran parnik, ko-jega posadko in potnike se je spravilo na varno. »Tovorni parnik " Princess Olga" je zadel v bližini Hartlepool na mino terse potopil. Člani posadke, katere se je rešilo, so izpovedali, da so videli nemško ladijo, ki je polagala mine. Prekinjeno parobrocLtvo. Admiraliteta je zatvorila promet na morju med Flamborough Head, 15 milj južno od Scarborough, ter Newcastle. Oficijelno poročilo glede izgub v Scarborough, Hartlepool in Whitby pravi, da je bilo ubitih 74 civilistov, ranjenih pa 115. V to število pa niso všteti oni. ki so bili lahko ranjeni. Razventega je bilo v Hartlepool ubitih sedem vojakov in 14 ranjenih. V kolikor je mogoče ugotoviti dosedaj, se je vršil včeraj zjutraj, nekako ob 11. uri, na obali Yorkshire kratek, a oster boj med oddelkom angleških torpednih čolnov rušileev ter nemškim brodov-jem. Angleški rušilci so najbrž prihiteli na lice mesta, ko so izvedeli o obstreljevanju in njih namen je bil zadržati nemške ladije, dokler bi ne prišle na pozo-riŠče angleške križarke in druge bojne ladije. Ta nakana se pa ni posrečila in rušilci so veliko trpeli vsled streljanja Nemcev. Kako obsežne so izgube Angležev dosedaj še ni znano. Dosedaj se je v South Shields izkrcalo sedem ranjenih, med njimi enega poročnika. Ti ranjenci pripovedujejo, da je na ^jih ru- ta ter da je neki drugi rušilec ušel, a v zelo poškodovanem stanju. V kolikor se je doznalo dosedaj, je obstajalo nemško brodovje iz petih bojnih križark in dveh oklopnili križark. Te bojne ladije so se po obstreljevanju najbrž razkropile, da se vrnejo k postojanki pri Helgoland. Za sedaj je mogoče le ugibati, kakšen obseg je zavzela pomorska bitka, a splošno se domneva, da je bil spopad pomembnejši kot pa izjavlja admiraliteta. Zopet strah pred tpijoni. Danes se je odredilo najstrožje odredbe proti dozdevnim nemškim špijonom. Domneva se, da je bil napad na angleška obrežna mesta mogoč le vsled delovanja nemških špijonov, ki so obvestili Nemee, da ni ob severni angleški obali nikakih patrulnili ladij. Poroča se, da se je aretiralo vse naturalizirane Nemee v Sunderland. Vsled obstreljevanja treh obrežnih mest povzročeno škodo se ceni na $11»,000,000. Nemške bojne ladije so odšle nepoškodovane. Berlin, Nemčija, 17. decembra. V poročilu glede pomorske bitke, ki se je razvila po obstreljevanju treh angleških obrežnih mest, pravi nemška admiraliteta, da so skušale angleške bojne ladije nastaviti Nemcem past. Nakana se je izjalovila in nemške bojne ladije so ušle nepoškodovane. Radi megle ni bilo mogoče u-gotoviti, kakšen učinek je imel nemški ogenj. Poveljnik nemškega brodovja pa je mnenja, da se je par angleških bojnih ladij potopilo, druge pa močno poškodovalo. V Berlinu vlada veliko veselje vsled posrečenega izpada nemške mornarice. Predhodek velikih dogodkov. Nemško časopisje komentira naskok nemških bojnih ladij na angleško obal in "Boersen Zei-tung" pravi da je to najbrž pri-četek večje akcije nemškega brodovja. Parnik "Patagonia" zaplenjen. Buenos Aires, Argentina, 17. decembra. — Argentinska križarka "Pueyrredon" je po daljšem lovu zajela nemški armirani parnik "Patagonia". Parnik je baje v ponovnih slučajih kršil nevtralnost v argentinskih vodah. Nemci morajo zapustiti otok Guam. Washington, D. C.. 17. dec. — Danes se je smatralo tu za vr-jetno, da se bo častnike in moštvo internirane nemške križarke "Cormoran" prevedlo na kako drugo točko v ozemlju Združenih držav.'Za sedaj se pričakuje podrobnega poročila mornariškega governerja v Guam. Nadaljni boji v Franciji Berlin, Nemčija, 17. decembra. Vrhovno armadno vodstvo je izdalo danes sledeče poročilo: — "Včeraj so nadaljevali Francozi z naskoki pri Nieuport, a brez u-speha. Naskoki so se. vršili v okolici pri Zillebeeke in La Bassee. Francozi so imele velike izgube ter se jih je vrlo nazaj. Naša ar-tilerija je preprečila poskus Francozov, ki so hoteli položiti most preko reke Aisne. Razdejalo se je francoske zakope pri Rheims. Oficijelni tiskovni urad poro- " Glasom poročal iz Rotterda-ma bo predložil vojni minister poslanski zbornici postavo, glasom katere se bo poklicalo pod orožje vse Francoze v starosti od 18 do 52 let." Pri sestanku poslancev iz Sei-ne-departmenta je baje stavil poslanec Lavalle zahtevo, naj se odredi vse potrebno v prilog francoske trgovine. Ugodnosti, ki so posledica sedanje situacije, je treba izrabiti, ker bi imela v drugačnem slučaju le Anglija ves dobiček. Naskoki z bajonetom. Pariz, Francija, 17. decembra. V oficijelnem popoldanskem poročilu se glasi: "Med morjem in reko Lvs smo zavzeli več nemških zakopov z bajonetnim naskokom. Utrdili smo syoje pozicije pri Lombart-zyde. V okolici Vermelle smo napredovali lia nekaterih točkah. Na ostali fronti se niso vršili nikaki infanterijski spopadi. Temu nasprotno pa je bila naša težka. artilerija uspešna pri Tracy-le-Val, ol> Aisne in v Champagne." Poročila o uspehih. Pariz, Francija, 17. decembra. V večernem oficijelnem poročilu se glasi: "V Belgiji so naše čet<|> pridobile na ozemlju severno od ceste, ki vodi iz Ypres v Menin. Napredovali smo tudi južno in južno-zapadno od Bixsehoote. Severo-iztočno od Arras smo prišli do prvih hiš v Lauent-Blagny. Uspešno smo tudi napredovali v Ovillers-la-Beisselle in v okolici Bapaume in Peronne. Vi ostale fronte ni poročati ničesar novega." Nemci, s kako močnim nasprotnikom imajo opravka. Takoj so se zvrstili v bojno formacijo in iz topov je pričel bruhati uničujoč ogenj. Na angleški strani je bila poškodovana le križarka "Cornwall' ter je bilo ubitih osem mož, dočim so bili štirje ranjeni. Od posadk nemških bojnih ladij se je rešilo le 94 mož, dočim so drugi izginili v valovih. Egipet pod angleškim protekto-ratom. London, Anglija, 17. decembra. Oficijelni tiskovni urad je izdal danes izjavo, glasom katere se je razveljavilo protektorat Turčije nad Egiptom. Upravne posle v deželi je prevzel Col. Sir Arthur Henry MaeMahon. Poročilo polkovnika Goethalsa. Washington, D. C., 17. dec. — Polkovnik Goethals je iuformi-ral danes vojni department, da mu izvzemši poročil glede zlorabe brezžičnega brzojava ni znano nobeno kršenje nevtralnosti v ozemlju Panamskega rekopa. Taka kršenja bi mogel le ugotoviti, ako bi imel na razpolago bojne ladije, ki bi kontrolirale vodovje. Križarka. "Tacoma", ki je bila odposlana proti Panamskemu prekopu, da prepreči vsako kršenje nevtralnosti, je odplula danes iz Guantanamo, Cuba, proti Panami. Podrobna poročila o pomorski bitki pri Falkland otokih. Buenos Aires, Argentina, 17. decembra. — Danes je dospelo semkaj prvo popolno poročilo glede pomorske bitke pri Falkland otokih. V poročilu se popisuje, s kako izvanredno hrabrostjo in odločnostjo so se borili Nemci proti premočnemu sovražniku. Udati se niso hotele niti premogovne ladije. V angleškem poročilu s, Na begu pred levom. V varietetnem gledališču na 86. cesti, New York, je igrala Mary Andree s svojimi šestimi ukročenimi levi. Ko je bila predstava že skoraj končana, je vzkliknil eden izmed 1000 gledalcev: — Lev je ušel! Ljudje so se šele takrat zavedli, ko je korakala med vrstami velika levinja |"Alice". Neovirano je prišla na 186. cesto, ki je bila v istem trenutku prazna. Levinja je gledala nekaj časa začudeno naokoli, potem se je pa napotila proti salonu. ki je bil k sreči zaprt. Šele ropotanja nadcestne železnice se je tako prestrašila, da si je poiskala zavetja v hiši št v. 15532. o. Ave. Ko je odprl v prvem nadstropju fotograf Glaser vrata, je 'zagledal pred seboj levinjo. Medtem so vdrli policisti v hišo. Levinja se jim je previdno umikala in dospela prav do podstrešja. Neki stražnik je začel streljati. Levinja je bolestno kriknila in skočila preko zasledovalcev v vežo. Pri tem je posnela stražniku Glenu kožo z glave. Najmanj tridesetkrat zadeta, se je levinja slednjič zgrudila. Ostalih pefc levov je spravil čuvaj Snyder, ki je prideljen zverinjaku v Central Parku, brez težave v kletko nazaj. Krotilka in ravnatelj gledališča se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. Sin ustrelil očeta. Export, Pa., 16. decembra. — Danes so mi telefonirali iz bližnje naselbine Pleasant Valley, Pa., Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili. Zato zasedaj likomur ne moreno ustreči g temi fa»J%«wf. JUfiMl da Se je spri rojak Ludovik Adamič s svojim očetom Johnom Adamičem. Po kratkem prepiranju je sin ustrelil očeta. Zadel ga je naravnost v srce. Po izvršenem umom je nameraval ustreliti še samega sebe, pa se mu je vsled razburjenosti tako tresla roka, da je izgrešil cilj. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Natančno poročilo o tej družinski tragediji sledi. — John Prostor. Položaj pri Naco. Naco, Ariz., 17. decembra. — Kot vse kaže, bo general May to-rena še nadalje oblegal mesto Naco, Ariz. Danes zjutraj je začela Carranzova posadka streljati na strelne jarke, v katerih so se nahajali Villovi vojaki. Carranzova armada pobita. Douglas, Ariz., 17. decembra. Pri mesti Ciina, Sonora, so bile Carranzove čete popolnoma premagane. Boja se je udeležilo 250 vojakov, v mesto Agua Trienta se jih je pa vrnilo samo 75. Padel pred vlak nadcestne železnice. , Na nadeestni železnici na 3. Ave. v New Yorku je vlekel vlak 331etnega krojača Horowitza kakih trideset čevljev daleč, ne da bi ga močno poškodoval. Horowitz je pričakoval na postaji na 9. cesti vlaka. Naenkrat se mu je zavrtilo v glavi in padel je naravnost pred vlak, ki je ravno privozii na postajo. Mo-torman je sicer takoj ustavil vlak, a Horowitz je bil že pod vlakom. Uslužbenci želcznice so prihiteli na mesto ter domnevali, da bodo potegnili izpod vlaka razmesarjeno truplo. Horowitz pa je bil le malo opraskan ter pri polni zavesti. Ko ga je obvezal na lice mesta došli zdravnik, je odšel domov. Vsled te nezgode je bil u-stavljen promet za 15 minut. Denarje v staro domovino. Promet z Avstrijo se je tolik? zboljšal, da zopet pošiljamo de nar v staro domovino. V slučaja, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bodemo istega vrnili pošilja teljem. V sedanjem položaju pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na« slovljenca tako hitro, kakor pre. je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma ▼ Evropo, ali iz Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več km kor 600 TL 0 HIT K 1 K $ s.... 1.10 100...« 20.00 [10.... 2.10 110.... 22.00 15____ 3.10 120.... 24.00 20.... 4.10 130...« 28,00 25.... 6.10 140.... 28.00 30.... S. 10 150.... 30.00 86.... 7.10 160.... 82.00 40.... 8.10 170.... 34.00 «..„ 9.10 180.*•• 36.00 50.... 10.00 190.... 88.00 55.... 11.00 200... 40.00 50.... 12.00 250.... 60.00 65.... 13.00 300.... eo.oo 70.... 14.00 350.... 70.01 75.... 15.00 400.... 80.00 80.... 16.00 460.... 90.00 85.... 17.00 603.... 100.00 90.... 18.00 TVBDKA FEAJVX 8AEBKB if Cortland St. New Tork. ffii Opozarjamo j '»olida na oglas glede i ■■■I— || i "GLAS NARODA" (Slorenic Da$y.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer, u 1*1 ace of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " po! leta....................... L60 " leto za mesto New York........4.00 " pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50 ** pol leta.............2.55 " ** četrt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.00. __^ »crti««n«nt on uurmit. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj sc blagovoli poSiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se narn tudi prejit^je bivsJiŽče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 62 Cortlandt St., New York City. Telefon 4tJ87 Cortland t. ^JOKMPIM GLAS NARODA. 18. DECEMBRA^ 1914, m 'Danzers Armee-Zeitung' ter avstrijsko nadpatrio-tično časopisje. N;i Dunaju izhaja tednik po imenu Danzers Armeezeitung", v k.iit rogu dopisujejo izključno avstrijski častniki in kojega urednik sani je višji avstrijski čast- mi-kri pri h). Pod naslovom "Soldaten-'g oder "Zeitungskrieg" " je i< si l ta list v številki z dne oktobra članek, ki se glasi v ji toliko in toliko armadnih zborov noč in dan v vročeni boju proti srbskim bojnim vrstam ter m- borimo junaški proti nasprotniku, katerega je komaj mogoče prekositi glede junaštva in neizprosne eneržije. Naj plemenitejša kri pa teče v potokih za vsako ped zemlje. Sli«Vn je ton. o katerpm se govori o Belgiji- Belgijci so sploh le briganti, in ker niso hoteli opustiti svoje nevtralnosti ali ker so so iz političnih vzrokov postavili na stran Angležev in Francozov, so lcpovi. Temu nasproti naj bc rečeno, da se ne more nikogar prisiliti k ljubezni in dobra pravica Helgijcvv je bila, da so se postavili na to ali ono stran. Kot vojaki pa moramo priznati, da so se li-'lgijei kljub nevojaškemu zna čaju dežele primeroma zelo dobro borili. Visoko je treba celo ceniti, da so ostali zvesti svojim dolžnostim napram Franciji in Angliji v trenutku, ko so morali priznati. d;» je njih stvar neizprosno izgubljena. .. Nič manj zopern je ton, katerega je zavzelo naše časopisje napram Itusom. "Moskovitske'tolpe" so v resnici armade hrabrih, dobrih vojakov, ki so prepričani, da ni stvar earja niti pravična, niti sveta in v službi tega prepričanja nosimo danes svojo kožo na trur. Baditega pa ne zasramujemo velikih armad, ki nam stoje na sproti ter moramo celo priznati, da so te armade dobro vodjene, dobro opremljene in izvrstno ob o rožene. Ničesar ne zapazimo o dozdevnih tatvinah generalov, temveč pripomnimo edinole to. da se je oborožilo rusko armado k topovi in strojnimi puškami brez ozira na parlamentarna zastopstva. V posameznih slučajih s«- ni oziralo na Rdeči križ; slikati je bilo o posameznih plenjenjih — v vwini pa imamo pred seboj poštenega in vitežkega nasprotnika." Tako oficijdno glasilo avstrijske vojaške stranke, ki se ne oei- nai Srbih in Belgijcih le razbojnike in ki dajo temu prepričanju javno izraza. Vojaški činovniki v Avstriji priznavajo odkrito, da je junaštvo Srbov neprimerno, da je Rus civiliziran in vitežki nasprotnik in da je imela Belgija popolno pravico, da se obrne na to ali ono stran. Kar so spoznali vojaški avstrijski krogi šele sedaj, o tem smo bili mi že davno prepričani. Ne vodijo nas omejene in strankarske simpatije. Kar napišemo, izvira iz globokega prepričanja in stališče, katero zavzemamo, je plod izkušenj in vsestranskega o-pazovanja. Vsakemu narodu svoje in priznanje dobrih lastnosti nasprotnika. To je prvo, v kar se mora vži-'veti človek, predno more pravično in nepristransko razsoditi kako stvar ter zavzeti na podlagi tega konečno stališče. ke. Rdečica sramu mora pri tem nobenemu ne klanjamo, pa naj bo imeli večjega boja z vstaši. V obliti lica onih, ki vidijo v Rusih, to pod avstrijsko, nemško, rusko I kratkem se je to bosansko okrož- x>„i i, i. ____i____'__i__i , . ' I - ___- — Dopisi, Little Falls, N. Y. — Že dolgo ni čuti no-benega dopisa od tukaj. Kaj je temu vzrok? Mislim, da gotovo delavske razmere, kajti te so tukaj kakor po drugih krajih zelo slabe. Kar je predilnih tovarn, še dosti dobro obratujejo, najslabša je pa usnjarna, ker se v njej dela samo po tri dni in pol na teden. Rojaki si komaj zaslužijo za hrano. Opozarjam torej Slovence, naj nikdo ne potuje v ta kraj, ker gotovo ne bo dobil dela. Ko se razmere zboljšajo, bo-dem takoj sporočil. — Društvo sv. Jožefa št. 53 J. S. K. J. je na svoji glavni seji izvolilo sledeči odbor: predsednik Jožef Homo-vec, podpredsednik Jožef Mikla-vec, tajnik Jernej Per, podtajnik Fran Drobnik, blagajnik Pavel Osredkar, zastopnik Alojzij Ma-rošek, redar Gašper Bajt, zastavonoši Ivan Leskovec in Tomaž Peč kaj ; nadzorniki so: Fran Gre-gorka tri leta, Jožef Mrzlikar eno leto in Jožef Miklavec za dve leti; bolniška obiskovalca sta: Ivan Pečkaj in Fran Oblak; bolniški nadzornik je Fran Masle II. — Obenem naznanjam vsem rojakom in rojakinjam v Little Falls in St. Johnsville, da bode društvo sv. Jožefa priredilo lep božični večer. Začetek ob 7. uri; vstopnina bode za možke 10 centov, dame in otroci so prosti. Svi-rala bode tukajšnja Slovenska narodna godba prelepe božičnice, zatorej prosim vse rojake in rojakinje, da nas ta večer gotovo obiščejo. Prihodnja veselica se vrši na Silvestrov večer. Pozdrav! — Fran Masle. Youngstown, Ohio. — Jaz sem bil različnega mnenja, ker se od kraja ni natanko poročalo, kaj hočemo Slovenci. Vsa čast vrlemu rojaku I. Blatniku! Želim, da bi se njegov poziv uresničil. Nekateri Slovenci si ne dajo vtepsti v glavo, za kaj se gre zdaj, in mislijo, da je res najbolje pod zati-ralno avstrijsko vlado. Poglejmo malo druge Slovane. Tukajšnji hrvaški župnik je ob priliki bla-goslovljenja nove cerkve v tukajšnjem angleškem listu popisal natanko svoj narod, kako živi, kako trpi, koliko krvi je preteklo za Avstrijo. Ali vse nič ne pomaga. Pisal je tudi: Hrvati ne kažejo ljubezni do Avstrije, ampak sim-patizirajo z zavezniki. Reka je od nekdaj hrvaška, sedaj imajo pa ravno toliko pravice v nji kakor Slovenci v slovenskem Trstu. Lepa zelena Slavonija je skoraj vsa pod nemško požrešnostjo, vse najboljše imajo Švabi (Nemci), Banat, kjer je najboljša zemlja, imajo v rokah Švabi in Ogri. Potem pač ni čuda, zakaj ne marajo Hrvati za Avstro-Ogrsko. Vsa ta zemlja je bila nekdaj hrvatska lastnina. Zato se pa tudi hrvatski listi potegujejo za boljšo bodočnost, odvzet je seveda "Narodni List". Na Slovaškem gospodarijo Madžari, na meji Češke pa Nemci. Tako se godi Slovanom, katerih je 70 odstotkov, pod avstrijsko vlado. Vsi narodi si želijo boljše bodočnosti, zakaj si pa mi ne bi privoščili belega kruha! Prokleta vsaka vlada, katera ne da svojim podanikom enakih pravic! Saj smo vsi ustvarjeni za življenje! Jaz se popolnoma strinjam z rojakom I. B. in vsak, kateri je proti njemu, ni vreden, da se imenuje sin slovenskega naroda. Ravno srbsko, angleško ali francosko vlado. Čast takemu listu! Ker pa smo že nad šeststo let pod Avstrijo in nam je vedno slabše, zato tudi sedaj ni treba misliti na boljšo bodočnost Potrebno je, da se upošteva poziv rojaka I. Blatnika. Zlati dnevi so tukaj, katerih ne smemo zamuditi! — I. Čopič. Milko Vogriii. Novela. — Spisal dr. Stojan. (Konee.) Tri dni pozneje pa smo se imeli napotiti proti Gračaniei. Vogrin je bil te dni bolj vesel kakor poprej. Prav rad mi je pripovedoval. kako se je sešel s svojim nasprotnikom. Vsak dan pa mi je omenjal, da se bode še moral, preden odidemo odtod, meriti v dvoboju, ali s kom, tega ni vedel sain. Tudi za sekundanta me je bil naprosil, ali moja obljuba je bila odveč. Trije dnevi so že bili skoro pretekli, a poziva na dvoboj še ni bil poslal baron Benda. Zvečer pred napovedanim odhodom pa me pošlje \ ogrin k nadporočniku, naj mu naznanim, kdaj mi odhajamo. Al i na moje besede je Ben^a le z glavo pokimal, rekoč mi, naj še Vogrin malo potrpi, češ, da dojde vse ob pravem času. Prišel je dan odhoda. Zgodaj se vstopimo v vrste ter jamemo korakati naprej, ali od barona Ben-de še vedno ni nikakoršnega poziva. Prišli smo že bili kake pol ure proč od taborišča, a kar naenkrat se pozove častnik Vogrin iz naše vrste. Nepoznan jezdec mu vroči pismq. Predno pa Milko pisanje prebere, oddirja že vojak skokoma nazaj proti Doboju. Pismo se je glasilo tako-le: Blagorodni g. poročnik! S tem pismom Vam pošljem za ročni prstan z urezanim imenom Olga. Blagovolite ga osebno izročiti gospiei, od katere sem ga bil prejel. Pridejano pismo pa dajte gospodu Skenovskemu z nepoškodovanim mojim pečatom. V njem zveste kraj in način — najinega dvoboja. Doboj, 10. sept. 1878. Nadporočnik baron R. Benda. Vogrin se je čudil in zavzel nad tem naročilom. On naj tedaj zaročni prstan, katerega je dala Olga svojemu ženinu baronu Bendi, nosi sam, dokler ne pride na Dunaj ter ga osebno ne izroči njegovi nevesti ?! On še naj gre v hišo gospoda Skenovskega, kateri ga je spravil ob službo in sarno-stalnost, boječ se, da izneveri njegovo hčer ogrskemu magnatu! On mu naj lastnoročno odda pismo, v katerem zve kraj in način dvoboja z baronom Bendo, Olginim ženinom V! "Kaj pomeni to? To je slabo znamenje! Tega ne storim nikdar!" misli si zdaj Vogrin ter je takoj hotel pismo s prstanom vred vrniti jezdecu. Ali tega že ni bilo nikjer. Vogrin si tedaj ne more pomagati. Nehote shrani zaročni prstan in pismo na Skenovskega. A neko notranje veselje sem vendar le opazoval na Vogrino-vem licu. Večkrat si je prstan nataknil na roko, a si ga zopet hitro snel. To je delal moj prijatelj vsak dan in to čestokrat zaporedoma. Naposled pa je jel nositi prstan vedno na" roki. Čuval ga je kakor dragocen zaklad. Prav veliko veselje je kazal do njega, baš kakor da bi mu ga bila, odhajajočemu v Bosno, Olga sama podarila. Čim dalje pa ga je nosil, tem je pomirilo. Konec meseca septembra smo si že napravi j ali in iskali stalna bivališča po trgih in vaseh za prihodnjo zimo. Kratko je bilo naše vojskovanje v Bosni, a tem težje in uspešnejše. Ali tudi plačilo je bilo lepo in veliko. Neskončna navdušenost je vladala v naših vrstah, ko so se veneali meseca oktobra vojaki za svoj trud in posebno hrabrost. Med venčanimi je bil tudi moj prijatelj Vogrin. Prejel je iz rok našega generala red železne krone tretje vrste za svoj osebni pogum in hrabrost, da je bil v Doboju bolnišnico otel iz vstaških rok. To odlikovanje je navduševalo našega rojaka. Zdaj je prvič spoznal, da se tu ne gleda na rod in plemstvo, temveč le na osebne zasluge. Tein bolj pa gh je sedanje visoko priznavanje njegove hrabrosti veselilo, ker je že pregloboko občutil krivico, ki so mu jo delali v civilnem stanu in to le vsled neopravičenih ovadb in krivih nazorov o njegovem delovanju. Ta bridka skušnja je tudi od ločila Vogrinovo prihodnost. On se ni obotavljal dati slovo svojemu prejšnjemu poklicu ter posvetiti drugemu vse svoje moči. Raz glasil se je bil namreč poziv, da lahko vsak izmed rezervnih častnikov takoj za aktivnega prestopi k armadi. Po svojem odlikovanju poprime se i Vogrin te misij. In res, on si izvoli nov poklic, dobro vedoč, da lahko človek v vsakem, tudi v vojaškem stanu deluje v prid in korist svojemu rodu. S tem korakom je sicer Milko ovrgel svoj sklep, da gre v samostan, ali on ni s tem izgubil ljubezni do svojega naroda, niti pozabil uboge svoje matere in sestre. Prestopivši k novemu poklicu, postal je naš rojak samostalen. A ko so ga dne 1. novembra še povišali v nadporočnika, bil je tudi v časti in stanu enak svojemu nasprotniku, nadporočniku Bendi. Kmalu potem pa, ko se je Bosna in Hercegoviua pomirila, jeli so se vračati vojaški oddelki nazaj v Avstrijo. Tudi jaz sem se mladi zvedela po dr. Sirniitu, da je bil šel Vogrin v Bosno in da se še ni vrnil nazaj. Strah in up sta torej vedno navdajala Olgino dušo. Težko je pričakovala tedaj deklica oni čas, da se kakor lansko leto napoti z materjo v kopel Poreče. Domišljevala si je vedno, da mora na njegovem domu rvedeti kaj več o Vogrinu. — Ali glej, kar človek najmanj pričakuje, to ga rado iznenadi! V začetku meseca maja, baš na isti dan, ko je bila lansko leto plesna veselica, dojde nenadoma k Skenovskim — nadporočnik Milko Vogrin. Dobil je bil za nekaj hiesecev dopusta. Prvi njegov hod je bil do Skenovskih na Dunaj. Zakaj on je hotel in moral baronovo na ročilo izpolniti. Tu izroči sedaj Olgi zaročni prstan, njenemu očetu pa odda zapečateno pismo od nadporočnika Bende. Sam pa je radovedno pričakoval, kateri kraj in kakšen način v dvoboju mu naznanja ta list. A kako se zavzame, ko mu čita gospod Skenovski sledeče besede iz pisma: "Prepričan, da ne dela prisiljena zakonska zveza človeka — srečnega, vračam gospiei Oigi zaročni prstan. Zakaj jaz vem, da imam plemenitega, svoje vrste tekmeca. Krvav dvoboj bi še imel sicer odločiti, kateri izmed naju obeh je vreden Vaše hčere, ali jaz odstopim od te tirjatve, prepu ščam gospiei Olgi sami, naj si po lastni volji in nagnjenosti izbere iz naju — svojega ženina. Kogar si ona izvoli, o tem pa naj velja, kakor da bi bil zmagal v dogo varjenem najinem dvoboju!" Temne in nejasne so bile sprva Skenovskim te besede, ali Vogrin jim je takoj raztolmačil njih pomen. Dolgo je pripovedoval naš rojak o raznih bojih in dogodkih v Bosni. Govoril je o običajih in navadah prostega bosanskega naroda ter jim slikal krasoto zase dene dežele, naglašujoč njene vrednosti za Avstrijo Vsi so vestno in pazno sledili njegovim besedam. Osobito pa sta 01 ga in Rihard vsa zamaknjena poslušala, ko jim je Vogrin raz lagal, kako je v Doboju odbil na pozno v zhni ločil od svojega pri- pad vstašev ter rešil z dru jatelja, ali ta pa je moral ostati v Bosni. Tam je preživel Vogrin zimo, tam je videl pomlad. V tem času se je pa muogokaj izpremenilo. Nadporočnik Benda je bil prišel v pozni jeseni v veliko bolnišnico v Budimpešti. On-di je čez zimo ozdravel ter se vrnil spomladi na svojo grajščino ob Blatnem jezeru. Ker pa ni bil zavoljo svoje rane na nogi več sposoben za vojaško službo, šel je v pokoj, in zdaj se je odločil, v kratkem prevzeti svoje posestvo. Tu je živel potem zase tiho in mirno.. Sel ni nikamor. Tudi na Dunaj ga ni bilo. Ni si namreč več upal, nepovabljen priti Olgi in njenemu očetu pred oči. Ali pričakoval je še pa vedno, da ga bodo Skenovski sami od sebe vabili na svoj dom. A v tem se je varal nas baron. Gospod Skenovski ni imel nika-kega veselja več, da bi klical k sebi človeka, ki si je hotel na tako nesramen način pridobiti njegovo hčer in njeno doto. Zakaj oče je bil čez zimo spoznal nedolžnost in čistost svoje Olge. Sedaj pa mu je tudi naenkrat po stalo očito, da ni baron Benda jimi vred tudi barona Roberta. Naposled so mu pa vsi čestitali, zlasti pa gospod Skenovski in gospa, na njegovem odlikovanju, iz srea želeč, naj mu novi poklic in stan več veselja in sreče prinese,, kakor je je užival dosedaj. Pozno v noči se je šele poslovil Vogrin od gostoljubne rodbine. Ali zdaj so ga navdajali novi čuti. Ves pomlajen in navdušen ločil se je ta večer od svoje Olge-- * * * Jaz pa nisem več let videl potem svojega prijatelja, odkar sem ga bil zapustil v Bosni. Šele leta 1883. o velikih počitnicah, ko sem zopet potoval po Koroškem, sni-dem se z njim. Krasno Vrbsko jezero me je vabilo k sebi. Jaz izstopim v Porečah na slovenska tla in tu me sprejme nekdanji šolski tovariš in prijatelj dr. Sir-nik. In zdaj si ne morem kaj, da da bi si ne ogledal vile Skenov-ske, o kateri mi je Vogrin daleč tam doli v Bosni toliko pripovedoval. In glej. ko pridem do vrtnih vrat, vidim že od daleč, da mi gre naproti prijatelj Milko. Nato me pelje na krasni vrt in ondi me Rad bi zvedei naslov rojaka MATIJA ŽUŽIK. Doma je iz Juršič pri St. Petru na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje biva, da mi pošlje njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Alois Zadel, Box 115, Grays Landing, Pa. Kje je moj bratranec ALOJZIJ MEŽNAR? Doma je iz Dolšeka pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki biva kake dve leti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam več važnih stvari. — Frank Mežnar, P. O. Box 41, Aurora, Minn. (16-18—12) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddock, Pa., in okolici, naznanjam, da se vrši dne 20. decembra glavno zborovanje in volitev odbora za bodoče leto. Ker imamo takrat rešiti še več drugih važnih točk, prosim vse sobrate, da se v polnem številu udeleže. Obenem pa tudi prosim vse člane in članice, da do takrat poravnajo svoj dolg, ker inače kaj lahko pridejo slabe posledice. Torej na svidenje 20. dec.! Z bratskim pozdravom P. O. Box 73, Braddock, Pa. (16-18—12) NOVO! NOVOl "SVETOVNA VOJNA". Popis pričetka sedanje vojne a 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Čisti dobiček te izdaje »e bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari 1 Cena zvezka 25e. Naroča s« pri; V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—30-12) Iščem svojega brata JOI1NA Ml-1IEVC. Doma je iz Logatea. Jaz njegov brat Ignaeij Mihe ve sem sedaj v bolnišnici na Elk-ins. V. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi na: John Ko-govšek, Camp 3, Yelk, W. Va. (17-19—12) Koristna božična darila Department prodajalne in one za električne potrebščine razkazujejo na stotine trpežnih i'd delo zmanjšujočih predmetov kot električne oglenke-žrjavnice, perkolatorje, kotle za čaj, mreže, Iikalnike in drugo. Obiščite te prodajalne ter si oglejte razstavljene predmete: ali se pa oglasite v naših prostorih ter vprašajte za Edisonovo navodilo, — ki je zastonj. The New York Edison Company At Your Ser v ice General Clficcs : Irvirs Plačo and J5«h Street Telephone: Sluyvc^nl MA Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 434 Broadway Sprinc "S'K) 12* Delancey St Orchard 196« 10 Irving PI Stuyvesant 3fc00 »302 E 14*>tb St •121 W 42nd St »131 E 86th St *U E 125th St Melrose 33-5« Hrvant I cnox Harlem S >2 4C2® 'Open Until Midnicht N'izht and Fmer^ency CcH Madbon Square 6001 Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. Ml East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitub.rt, T m Nasproti "Hotelu FitUdo — Rat itev. lis. t In 4 varijo runnc moj. dlt ■ * jffniniriir.^^ POZOR! POZOR! POZOR! Edino te vrste slovensko podjetje v Ameriki. Moderna brusilnica in trgovina pravzaprav po Olgi, temveč le po predstavi sv0^ blašl ženi njeni doti hrepenel, da si z njolrojem Skenovski, ki se je ravno opomore v svojih dolgovih. lnh.gra,a s cvetaclIP' dveletnim svo-zdaj je Skenovskega le Se edino! J1.™ /»nekom. In tu Smo potem 0-to tolažilo, da se ni bil ta zlobni. °a Pre.tekJe č*ase> namen baronu posrečil in da mu je za posojilo, to je že prej odšteto Olgino doto, zastavljena polovica njegovega posestva. Gospod Skenovski se je seveda neskončno sramoval svoje kratko- obeudujof" krasoto svoje domovine, a nad nami je plaval angelj mirn in zakonske sreče! LISTNICA UREDNIŠTVA. J. P., Chicago, m. — Vaš dopis vidnosti, obžalujoč, da je gojil bomo ob Priliki porabili. Zadnje tako malo upanja do žene in last- dni. dospelo najmanj trideset takih dopisov, zato je pa treba počakati, da pridejo vsi na vrsto. , nega otroka. Za plačilo in v zado- j v 1f ... „ _ . _ , „i 1 ' w ■» vvi v o ▼ v j vgu A^uiua. ve duše Milko je bil sedaj isti' je mož mora vendar dohrQ m človek, kakor sem ga poznaval na stalno slllžbo imeti> naj gi tudi ni Dunaju. Edino, k*r ga je skrbelo,' lemenite*a rodn. In ta določba bil je le dvoboj, v katerem se še je dala stoprav deklici novo živima meriti s svojim nasprotni- j Ijenje. kom. Oudno in nezapopadno se. • , „, mu je pa dozdevalo, zakaj naj oJ,/™ ^ P°^je, Prešla stoprav na Dnnaju pri gospodu'^ 3eSei1' 1Zgmila Zima' ^^ se Skenovskem zve za kraj in način 1 v kateri imam na izbero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah. Poleg tega imam največjo zalogo impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo. Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna In zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča Karol Bauzon 5806 S t. Clair Ave, bolj jc postajal Vogrin ziv in ve- ^ejjje je prepustil zdaj Glgi, sel Prejšnja zamisljenost in ne- naj si sama po lastliern nagnjenju'------- zadovoljne** je zginila iz njego- iu volji iz>bere svoj^ga (n Rad bi zvedel za brata FRANCA * L RMAN, po poklicu krojač. Doma je iz vasi Dražja pri Konjicah. Pred nekaj časa se je nahajal v Chieagu, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zaL njega, da mi javi, ali naj se pa L sam oglasi, za kar mu bom zelo j hvaležen. — Alois Furman, Box 111, Frederickstown, Pa. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost |e pri 28 palcih. fc=3® Cena 15 centov. napovedanega dvoboja. je ločila Olga od Vogrina. Ves ta čas ni bilo ne sluha ne duha o' A1. 4 u - • xr - Milku- A kje ga naj zdaj išče, da Rad bi zvedel za svojega rojaka ft1 ™ ta b(£ naznani svojo srečo in vese- MIHAELA BRTONCELJ, ki jej vse svoje upanje, ceš, od njega je lje?! tako se mora aico uredni bila priobčei namreč: Mi šemu narodu - u j • r- " • imel naslov Box 17, Zenith, N. življenje njiju obojih odvisno.] Nanovo je vzplamtela Olgina Dak. Pred dvema letoma sva strinjati z Lu*- ^ter^seje pa tudi moj tovariš ijubezen. I^bljeni upi so se ji skupaj potovala iz starega kra-'i Y±eI*je S llnvl VTri&li Srečna bodočnost je si-' ja s palnikom "La Provence"/ kratkim, * le * . jal* dekifei *pet nasproti. Le Proaim cenjene rojake, če kdo bi je na- m spretnost velja jedma skrb) da je yogrin brez, za njegov naalov, da ga mi boljie go- Po zadnjih begih je bil; nase službe jm bokm. kalila je njeno javi, ali naj se pa sam oglasi.—j J pa je po-} Martm Močnik, Box 71, Kings- 1 lili 1*1 Ml IT IVW-.nil popolno Zadej je"natančen popis koliko obsega kaka država, kolikolima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih dpav, kakor naprimer od Rnsiie, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanski* držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 60 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y* GLAS NARODA, 18. DECEMBRA, 1914, j »»r _ IšP Jogislovanski E Katil. Jednata E Inkorponrann dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: IVcdaednilt: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. BlagajnikJOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chieago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETFR SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KRŽ1SNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od družtva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva atv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva itv. 114., Ely, Minn. Vd dopuri tikajoči ae uradnik zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj m pobijajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe p% na predaednika porotnega odbora. N« oeibna ali neuradna piima od vtranl Uanov M babode MM* DraAtveno glaaflot »^OLA« NAROČI", lju; Vekoslav Petrič pri lovskem di nogo odrezali kakor meni. Bra-bataljonu št. 20 v Ljubljani. E- njl se je vse do zadnjega. Zdrav-den teh sinov je bil na bojišču že niki so mu prigovarjali in prav ranjen. tako tudi jaz, kajti šlo je za nje- Slovenskih vojakov ob reki govo življenje. Z ozirom na to, da Drini je jako pičlo število. Od si Podgornik ne bo mogel tako Slovencev se tu nahajata kot po- lahko služiti kruha, se je obveza-možna vojna telegrafista Anton la neka baronica, da ga bo skozi Kuhar z Viča in Adolf Sovdah iz tri leta podpirala' dnevno z dve-Bovca. Dalje je kot vojni tele- uia kronama, neki zdravnik pa grafist in računski podčastnik do-'mu je zagotovil enako podporo za deljen Ciril Prest or iz Spodnje Ši-[vse življenje. Tako bode revežu Ške. | vendar pomagano. Vas pozdrav- Imenovanje. Ornovojniški nad- Ijam, s spoštovanjem Ant. Skom-poročnik je postal Vincenc Jane-|p®rle. žič, črnovojniški poročniki pa: Maksimilijan Havliček, Emil Pr-tržilek, Fran Valenta, Kamil Čada, Karol PušT Anton Fon, Emil Sorko, dr. Anton Kern, Alfred Znamenje praznih 2289 skladišč. Parnik "Metkovič' V Trstu je stanovanj in 571 sp ni poto- , pil, kot se je pred kratkim puro-Staudt, dr. Stanislav Flis, Franc'- NOVICE fclZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Skladatelj "Naprej zastava Slave" — Davorin Jenko umrl. l)iic 25. novembra ob 9. uri 35 minut zvečer je uinrl v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 11 na svojem stanovanju znani slovenski .skladatelj slovenske narodne himne Davorin Jenko. Pokojni je bil — kakor sam piše v ''Novih A-kordih" — rojen 10. novembra 1. 1831. v Dvorjah poleg Cerkljan na Gorenjskem. Po gimnazijskih študijah je šel na Dunaj učit se pravoslovja. Sčasoma se je pa popolnoma posvetil glasbi. Iz tega časa so znane njegove skladbe: Hej rojaki!, Pobratimija, Strunam, Tiha luna, Lipa in druge. Leta I860, je zložil našo narodno himno: "Naprej zastava Slave", ki je znana po vsem slovenskem svetu. Leta 1863. je Jenko zapustil Dunaj iu prevzel mesto pevo-vodje v pravoslavni srbski občini Pančevo v Banatu. Od tedaj naprej je živel skladatelj večinoma med Srbi in prišel za stalno šele na stara leta domov v Ljubljano, kjer je preživel mirno svojo starost. Ijeta 1871. 'ga je imenovalo kr. srbsko narodno gledališče za svojega katpelnika in skladatelja. Na tem mestu je ostal celih 32 let do upokojitve. L*glasbil je mnogo fclovenskih, še veliko več srbskih pesmi. Za gledališke igre in pev-s-ka društva je uglasbil več kot 200 pesmi in 7 oifvertur za orke-Kter. Davorin Jenko je bil eden najstarejših slovenskih pisateljev in rodoljubov. Slovenska umetna posvetna pesem je bila še v povodih, ko je Davorin nastopil. Pomnožil je našo glasbeno literaturo z lepim številom priprostih, ampak ljubkih, skoro ponarodelih kompozicij. Še večjo hvalo so mu dolžni lahko Srbi, ker pred njim, razven nekaj narodnih pesmi, niso niti imeli izvirnih skladb. Nepozaben spomin si je postavil Jen ko s kompozicijo '"Naprej zasta va Slave", ki smo jo prevzeli kot narodno slovensko himno. In dokler bo kaj slovenskih pevcev, bo tudi ime Davorina ostalo! Slava Hlovenskemu skladatelju! Padel na bojnem polju. Ivan Pavšič, c. kr. poročnik v rezervi in c. kr. računski oficijal pri de-i'.elni vladi v Ljubljani ter posest nik v Zgornji Šiški, je padel dne 11. novembra na bojnem polju pri gori Lisac v Dalmaciji. Črnogorska kroglja ga je zadela v glavo tako, da je še istega dne zvečer umrl. Njegovi tovariši so ga premoli na obvezališče. Tam so mu napravili r»kev, jo okinčali z iz Kelenja povitimi venci ter ga pokopali dne 12. novembra z vsemi Hfjaškimi častmi. Na grobu mu je govoril v slovo v srce segajoč govor njegov komandant polkovnik Tor k. Na Pavličevem grobu ivljen lesen križ zt njego- menita duša, vesten uradnik, skrben gospodar, ki zapušča žalujočo soprogo in dva sinčka. Padel je na severnem bojišču stotnik Arnold Wurmer, rodom Kostanjevčan. Bil je izvrsten častnik in dober poveljnik svoji stotniji. Dasi ranjen v trebuh, je vstrajal v fronti, dokler ga ni zadela kroglja v glavo. Dva vojaka umrla. V Ljubljani sta umrla: Ivan Čadež, pešec 17. pešpolka, 23 let. — Fran Krein-žar, c. in kr. pomorščak, 20 let. "Mrtvi" vstajajo. Z Viča poročajo: Tudi nad Vičani-vojaki se dogajajo vojskini "čudeži". Gabrijela Peklaj, delavka tobačne tovarne, je prejela pismo od svojega moža Antona Peklaja iz Stavropola na Kavkazu. Piše, da je " vojnoplenjenik", da je ozdravel in se nahaja v ondojni vojašnici. — Anton Peklaj je bil prvi iz tukajšnje občine, o katerem so ustna in pismena poročila "sigurno" trdila, da ga je šrapnel raz-nesel, da je umrl. Na ta poročila se je za "pokojnega" Antona zvonilo, maševalo, molilo, jokalo, in zdaj pa Štuparjev Anton piše iz Rusije, da je še živ in zdrav. Iz ruskega vjetništva je pisal Ljubljančan cand. med. Drago Vidmar, ki je služil kot enoletni prostovoljec pri 27. domobranskem polku. Že od 22. avgusta ni bilo o njem nobenega glasu. Pogreša se od 16. oktobra av-skultaut Jakob Mikolič, c. kr. rezervni poročnik (Grenzschutzba-tallion) 2/6 I. stotnija. Bil je ranjen na južnem bojišču. Po njem poizveduje njegov oče J. Mikolič v Rudolfovem. Naš narod. Z Dovjega pišejo: Zanimivo je, da ima posestnik Janez Skumavc (Matic), načelnik gospodarskega odseka, izmed sedmih sinov sedaj istočasno šest vojakov. Morda pojde tudi oče za njimi. — Tudi na Viču pri Ljubljani so družine, ki imajo več sinov v vojski. Tako naprimer so odposlali Martinova mati spočetka pet sinov. Štirje so se v vojaški suknji. — Josipina vdova Vol-kar, užitninarica iz Ternovč štev. 25, občina Zlatopolje, okraj Kamnik, je poslala pet sinov na bojno polje, in sicer Janeza, Ignacija, Petra, Pavla in Jakofoa Volkar. Med temi je Peter v Kežmarku v Spiškera komitatu na Ogrskem v bolnišnici. Vsi sinovi so ji v starosti pomagali in zdaj je reviea na stara leta brez opore. — Vrli posestnik Jakob Petrič na Gradišču pri Vipavi, ki se je kot vojak udeležil bosaiiske okupacije, ima sedaj pet sinov pri vojakih. Ti so: Ivan Petrič, računski podčastnik pri lovskem bataljonu št. 7 v Kanalu; Jožef Petrič, pri lovskem batalj onu št. 20 v Trstu; Franc'javljam Vam, da se z menoj na-Petrič pri pešpolku št. 17 v Ljub-|haja v tukajšnji bolnišnici vojak Ijani; Jakob Petrič pri trdnjav- J Jakob Podgornik iz Bukovega pri Rvbar in Vencel Šulc. Za vojno posojilo se je pri poštnem uradu v Ribnici zglasilo in podpisalo 50,300 K. Nesreča z orožjem. Dne 17. nov. je na Bregu pri Komendi ustrelil gališki deček llletno Angelo Fendro igraje se s puško dekličinega očeta. Umrli so v Ljubljani: Ceeilija Milošič, vdova bločnega signalnega paznika južne železnice. 31 let. — Pavla Bernik, hči dninarja, 7 mesecev. — Josip Toni, posestnik, 72 let. — Marjan Kramar, čevljanjev sin, 13 dni. Umrl je v Novem mestu nad-svetnik Albin Smola. Bolehal je že dlje časa na raku v grlu. Umrla je pri Kranju Ivana Sponi, soproga prožnega mojstra. Poročil se je Anton Sovre, nam. gimnaz. učitelj, z gdč. Albino Schoner iz Krškega. Ustavljen promet. S 1. decembrom se je redni promet na avto-mobilni progi Rudolfovo—Krško za nedoločen čas ustavil. Ljudske šole v Ljubljani. Kakor se čuje, se zopet prične pouk na ljubljanskih deških ljudskih šolah, in sicer za vse šole na Ledini. Imenovanje. Josip Plantarič, doslej župnik na Dobrovi, je bil imenovan duhovnim svetnikom in dekanom trebanjske dekanije. ŠTAJERSKO. V vojni so padli: sin župana pri Sv. Trojici v Slov. goricah Ernest Golob, in ženir Franc Kiihne iz Štor pri Celju; pokopali so v Celju na bojišču padlega svetnika graške trgovske in obrtne zbornice Karla Mortl. Na koleri umrl je v Ljubnem, Zgornje Štajersko, v bolnišnici nadomestni rezervist Jos. Lamb-recht 10. pešpolka. Odlikovan je trgovski pomočnik v zalogi živil, ki jo ima Južna železnica v Mariboru, Franc Gril s srebrno hrabrostno kolajno. Smrtna nesreča. Od Sv. Križa na Murskem polju poročajo: V MurŠčaku se ponesrečil pri kopanju studenca 42 let stari Alojzij Stranjšak. V globočini 20 m se je vsula nanj zemlja in kamenje ter ga je tako poškodovalo, da je na posledicah umrl. Nezgoda. Iz Slovenjgradca poročajo: Te dni sta dva pastirja blizu Sv. Jederte naložila na že-leznične tračnice kamenja. Vlako-vodja tovornega vlaka je potem zaradi teme šele v zadnjem tre notku opazil ovire in tako je bil btroj lahko poškodovan. Druge nezgode ni bilo. Požar. Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 22. novembra ob pol 6. uri zjutraj je začelo goreti pri Alojziju Črnčeč, posestniku v Zgornjem Porčiču. Gospodar in gospodinja sta odšla v cerkev, bila je doma samo dekla. Zgorelo je gospodarsko poslopje, živino so še rešili sosedje, ki so prihiteli ga sit. Pridnim gasilcem se je končno posrečilo omejiti ogenj na goreče poslopje in zabraniti, da ni tudi hiša pogorela. Kako je nastal ogenj, se ne ve, Zaprli so v Gradcu 341etnega agenta Alojzija Vodenik radi hudodelstva poneverbe in ker je o-goljufal za 1680 kron. Gališki begunci. V Brežice je došlo 370 galiskih beguncev, za katerfe so pripravili stanovanja v opuščeni tvornici palic. Del beguncev stanuje v zasebnih stanovanjih. V St. Michael na Zgornjem Štajerskem je doelo dozdaj 1600 galiških beguncev. Večino so nastanili v neki nekdanji tvornici. Premožnejši begune! so se nastanili v zasebnih stanovanjih ali so pa odpotovali v druge kraje. PRIMORSKO. Piano ranjenca. Iz vojaške bolnišnice v Budimpešti je prejela tržaška "Edinost" sledeči dopis čalo; sedaj se nahaja v Trstu Parnik ponesrečil. Iz Trsta poročajo : Mali parnik Austro-Ame-ricane "Josefine" se je dne 17. novembra na vožnji iz Istre v Trst potopil v višini Pulja. Vozil j je premog. Od 12 mož posadke so rešili 6 mož. Vzrok nesreče še ni znan, najbrž je naletel na mino. Parnik "Josefine", ki je bil prej pod imenom "Sultan" last avstrijskega Llovda, je mal parnik s 500 tonami vsebine. Zgrajen je bil leta 1864. v Stettinu. Za pocenjenje kave. C. kr. ko-respondenčni urad poroča: Trgovinsko ministrstvo je v Trstu kupilo 50,000 vreč valorizacijske kave, ki je last države Sao Paulo v Braziliji in se nahaja v tržaških skladiščih. Plačalo je enotno ceno 170 kron za 100 kg brez carine. Kavo je dalo ministrstvo za aprovizacijske namene na razpolago najvažnejšim trgom. POZOR, KOVAČI! Prodam takoj lepo urejeno ko-vačnico 36X50, hišo s 5 sobami in vse pohištvo, vsakovrstni stroji in gasolin stroj 4 konjske moči. Vse to je na dveh lotih. Mesto je novo in dovolj dela za tri kovače: Pišite na naslov: Anton- Wacak, (17-21—12) Big Piney, Wyo. SIovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1916 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Plynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE * v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je g svojimi pomočniki zasledoval in konečno n-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je se nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno nga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar itane 30 centov s poštnino vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho. V nail podružnici Frank 8a-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, o, in pri Frank Lebenn v Forest City, Fa., pri Oharlesn Zgoncu in pri Jakoba Petrichu v Chisholm, Minn, pri Ch&s. Kar-lingerjn, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, 0., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Yoongstown, O., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor narod Koledar, naj se otfra na to cene. NaroČite fa pri« SLOVEHiC FUBUXHIN 00. OGLAS. KRASNI FOTOGRAFIONI STENSKI KOLEDAR z vašo lastno fotografijo napravim -WW ZASTONJ vsakemu, kdor naroči dueat slik. Vsakemu jamčim, da bo s ceno, kakor tudi z mojim delom zadovoljen. V predelovanje vzamem tudi vse kakoršnekoli slike ter računam po delu, kakoršnega kdo zahteva. Cene zelo nizke. Rojakom v Milwaukee, West Allisu in okolici se nudi sedaj lepa prilika nabaviti si tak koledar, ki je kras za vsako hišo, ali lepo darilo za novo leto svojcem v staro domovino. Torej požurite se, ker oddajal jih bodem le do konca januarja 1915, oziroma dokler mi zaloga ne poide. Za obilen poset in naročila se priporočam. Frank Skok, slovenski fotograf, 438 — 52. Ave., West Allis, Wis. (11—12 2x v t tor - pet) VA2NO NAZNANILO. WW Vsi potniki, kateri so aa-WW meravali potovati v staro WW domovino ta teden sli na-ST" »eravajo potova - v prt* WT hodnje, naj ostanejo na sto* y jih mestih, ker so vse paro-WT brodne družbe prekinile sa WW nedoločen čas s prometom. WW Kadar se zopet razmere pre-WW drugačijo, bodimo pravo-WW časno poročali na tem WW sta. aT. AT. .T. ... ... ... t slovensko-hrvaški koloniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne pr epričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po nafi list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. Možje! Žene! 1 Ako »te bolni in vam ni mot-el nihče pomagati. poslužite se im-' port, zdravil, katera van bodo go- 1 tovo ozdravila. Importirana zdravila so mnogim pomagala, ki so že dolgo bolehali. Ravno tako bomo vam pomagiLli. akoprav že doljjo bolepate: zato pišite še danes na L avstrijsko filijalko importiranih zdravil: Dom. Lekarna 836 Washington St., /i. vvAt/zt ^ z: / S. Kadar je kako draltvo namenjeno kepiti bandero, zastavo, regal je god be ne inštrumente« kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene sacene vprašate. Epralsnj« Ves stane le 2c. pa si bode te prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplaCno. Pišite ponj. IVAN PAJE & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. TISKARNA t tj "GLAS NARODA' izvršuje vsakovrstne tiskovine;po;iiizkih[cenM&< Odo oknrao. _ Izrršvje * prevode >_4nife jedkm. Unijsko -t Posebnost m drnStrena V«anaročiIa'pošIjite"n«ii Slovenic Publishing Company, 82 CorUandt'Street, NewTork, N. Y. HARMONIKE bodle! kakorlnekoli vrste ledetajeas In popravljam po najnltjih cenah, a €elo trpežno ln eaneeljtvo. V popravo aane-sljlvo vsakdo polije, ker eem le nad II let tukaj ▼ tem poslu ln sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek mmia kranjske kakor vee drug* harmonik« ter računam po delu kakorlno kde ■*-hteva kres nartaljnlh vprelanfi JOHN WENZEL. 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. DOMAČA NARAVNA OHIO - VINA kakor Delaware, Catawba, Iwes, in Conkord prodaja 1780-82 E. 28th St., Lorain* Ohio. Concord rudeče vino: Sod 6 gal................$ 5.50 Sod 10 gal............... 8.00 Sod 25 gal.............. 16.50 Sod 50 gal............... 30.00 Catawba belo vino: Sod 6 gal...............$ ?.00 Sod 10 gal............... 11.00 Sod 25 gal............... 24.00 Sod 50 gal.............. 42.50 Delaware belo vino, sod 10 galon $13.00. Sod, 25 galon $26.00. Sod 50 galon $50.00. Pri vseh teh cenah je vojni davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order, ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GlxAJ3 NARODA". NAJ. fUČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK, Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. Pošilj&&r& ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke* pac pa ▼ teku 20 do 24 dni. 100 K je sedaj $20 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. *-* » 1 ******** WWW jp^r^r^^ *-W W W + + + * * + + + m ~ ~ ^ ZGODBA ŽIVLJENJA. Spisala Berta pL Suttner. — Za priredil J. T. * * * * * * + + + + iAA * W * * * * * A A A ^ A A A V< h * ti ►i N _ >< ^ A ^ ^ ^ ^ ^ ^ . Glas Naroda" r»3 (Nadaljevanje). Pariz, da bi bil trdnjava T Tega nisem mogla pojmitl. Pariz, katerega je imenoval Victor Hugo: "mesto svetlobe", kamor se je stekal ves civiliziran svet, ki hrepeni po umetnosti, bogastvu in uživanju, to mesto blišča, mode, duhovitosti, da bi se utrdilo? Pariz naj bo toraj cilj sovražnih napadov, tarča sovražnikovih kro-gelj. Ves promet bo ustavljen, vsi bodo izpostavljeni smrtni nevarnosti. Požar bo uničil najlepši zgradbe, ljudje bodo lakote pomrli.«* Prebivalci pa vendar z največjim veseljem utrjujejo. Delo napreduje, obzidje vidno raste. Treba je napraviti okope, izkopati jarke, da se bodo mogli boljše braniti. Treba je sezidati shrambe za smodnik, spustiti v Seino oddelek malih bojnih ladij. S kakšnim navdušenjem so delali vse to, s kakšno požrtvovalnostjo, s kako pridnostjo! Koliko denarja zahtevajo taka dela in kolko ustrajuosti! Ali bi ne bilo boljše, če bi se te ogromne svote porabilo v kak drug koristni uamen? Zakaj se uporabljajo za vojncf, ki vse uniči in ne napravi ničesar koristnega? Da bo zamoglo mesto zadosti dolgo vzdržati obleganje, ga je treba preskrbeti s proviantom. Kolikor mi je zuauo, ni bilo d ose da j na svetu še nobene trdnjave, katere bi ne bilo mogoče zavzeti. Kapitulacija pride, če prej nc, pa pozneje. Pa še vseeno zidajo nove trdnjave, še vseeno jih preskrbljujejo z vsem potrebnim za obleganje.. Z živili jili zato preskrbljujejo, da stradanje tem pozneje nastopi. Nekaj posebnega so vladne odredbe. V mestu so napravili mline, prostore za živino. Slednjič bo pa vendarle /mleto zadnje zrno, slednjič bo vendarle pošel zadnji kosrek mesa. Toda ljudje niti ne mislijo tako daleč. Do takrat bo sovražnik že potisnjen iz dežele, oziroma uničen v njegovi lastni deželi. Vsi bi radi vstopili v vojaško službo, vsi bi radi pomagali po svoji moči. Kaj briga koga, če gori cela provinca? Take nesreče so tako malenkostne, da jih sploh ni treba upoštevati. 17. avgusta je dospelo v glavno mesto 60.000 potnpijerjev. Pod zastavo so poklicali tudi mornarje. Vsak dan so se tvorile nove čete z različnimi imeni: — volonterji, eklererji, i'rank tier j i itd. Misli vseh ljudi so se združile samo v eno misel: — Smrt Pru- som Nevihta divjega srda se je zbirala. Izbruhnila še ni, toda slišali smo jo, kako je šumela v daljavi. Vsa oficijelna poročila, vse cestah je imelo samo en cilj; vse misli, vsi glasovi so se krik: Smrt Prusom! ete, redne in neredne, vsi delavci, ki so delali na utrd-eija, vozovi, orožje, vse to se mi je zdelo preveto z enim 'Penenjem : Smrt Prusom ! drugimi besedami rečeno, da se glasi nekoliko bolj člo-Vse za domovino! navsezadnje ista stvar. Friderika st-m vprašala: — Ti si prusk. ira pokolenja. kako ti je pri srcu, ko vsi zabavljajo čez Prusijo? Isto si me vprašala že b-ta 1866. Tako Ti bom odgovoril kot takrat: Ko slišim psovko, se ne smatram za Prusa ampak za človeka. Ce se zadevo v temelju promotri. ne morem drugega odobravati kot poienjanje teh ljudi. Pravijo, da je sovraštvo do sovražnika nekaj svetega, in ravno ta stvar je eden glavnih temeljev vojnega patriotizma. Prepričani so, da morajo braniti de-ž< lo pred sovražil Liki m napadom. Da so sovražnika z napovedjo prisilili do tega. ne pomislijo. Saj pravzaprav tega niso sami storili ampak vlada, kateri so preveč zaupali in vrjelL Sedaj nimajo ca*a očitati, sedaj se morajo braniti. Nesreča je tukaj, vsled česar je tri >a u-porabiti vso silo, vse navdušenje, da se jo odvrne. \ sak m ura dati življenje, samo da se nesreča odvrne. Kaj pa osovraženi, prodirajoči, rdečelasi barbari? Izzvani so bili, in sedaj prodirajo v deželo ©ne*ra. ki jih je hotel napasti. Ali jim ne pretijo Franco/i s klici: "V Berilu! Smrt Prusom!?" Ali se še spominjaš. kako se je razlegal ta klic po celem mestu in se še sedai razlega? J Oni korakajo toraj proti Parizu. Zakaj mislijo Francozi, da niso do tega opravičeni? — Ker narodna zavest ne pozna nobene logike, nobene pravičnosti. Pozna le temeljno točko vsega: — Mi smo mi! Mi smo prvi na svetu. Vsi drugi so barbari. Nehote moram občudovati Nemce, ker neprestano zmagujejo. Tudi jaz sem bil vojak in zato vein, kaj j omeni za vojaka zmaga. S kakšnim navdušenjem qa navdaja že salti o ta beseda. Saj je zmaga vendarle cilj, plačilo za vse žrtve, plačilo, ker so stavili na kocko svoje življenje. — Zakaj pa ne občudujejo premagani nasprotnik'^ ki so menila tudi vojaki, zakaj ne občudujejo zmagalccvT Zakaj nikdar ne poročajo v listih: Sovražnik si je priboril slavno zmago? — Zato — ponavljam še enkrat. — ker vojno navdušenje in patriotieen egojizem zauikujeta vso resnico in pravico. Ce pre list Lijem sedaj svoj zapisnik, vidim, da sva se tiste dni dni samo tem pogovarjala, da nisva mislila na nič drugega kot na to, kako bo končan dvoboj med obema narodoma. Najina sreča, najina uboga sreča, imela sva jo. toda uživati jo nisva mogla. Da, vse sva imela, kar zamore dvema ljubečima nakloniti nebo; brezmejno ljubezen, bogastvo, lepo razvijajočega se dečka, in hčerko Silvijo. Bila sva neodvisna in zanimala sva se za znanost. Toda vse to je bilo kakor |>regrajeno z zagrinjalom. Veselja in sreče nisva mogla uživati, ker je vse okoli naju trpelo, kričalo in divjalo. To je ravnotako kot če bi se človek veselil na potapljajoči se ladiji. — Ta Trochu je pa čisto podoben gledališkemu igralcu — je rekel nekega dne Friderik. — Kaj mu vse ne pade v glavo. — Ali misli še ženske poklicati v vojaško službo? — sem ugibala. — V tem slučaju gre sicer za ženske, toda v vojaško službo jih ne bodo poklicali. — Toraj bodo odpravili inarketeinlarice? Mogoče usmiljene sestre? — Š" seča j nisi uganila. Odpravili bodo nekaj in sicer mar-ketendarice, ki nudijo človeku kozarec veselja, ki so v gotovem smislu usmiljene sestre. Kratkomalo, da ne boš preveč radovedna v vlaeuge bodo izgnali iz mesta. — In tozadevni odlok je izdal vojni minister? V kakšnem stiku so vlačuge z vojno? — Tudi jaz ne vem, v kakšnem gtiku so. Ljudje so bili te odredbe zelo veseli. Veseli so navsezadnje vedno, če se kaj novega zgodi. Mislijo, da je tako boljše za deželo. Taki so kakor bolnik, Xe mu da zdravnik novo zdravilo, je prepričan, da se mu bo obrnilo na boljše. Pobožni so teg^ mnenja: Nebo je samo zato jezno OLA3 NARODA, 1& DECEMBRA, 1914. nejo iz mesta, bodo takoj zavladale boljše razmere. Kaj naj dela- I jo v mestu vlačuge sedaj, ko se nam bližajo tako resni časi? Kam | bi s temi razposajenimi zapravljivimi ženskami? Izgnati se jih mora iz dveli vzrokov: ker ne živijo moralno in ker so večji del tujke. Angležinje, Italjanke, da, še Nemka se najde med njimi. Mogoče je še celo kaka špionka? Kdo ve? Ne, ne, sedaj nima mesto dovolj prostora niti za svoje lastne*otroke, ki so v vseh ozirih krepostni. 28. avgusta je bilo še slabše. Zopet izgon. V teku treh dni morajo zapustiti vsi Nemci Pariz. Zdravniki, ki so zapisali reeept, gotovo niso vedeli, kako je ta strup smrten in dolgo učinkujoč. Niti slutili niso, da so si s tem nakopali sovraštvo cele Nemčije. Danes vera, kake sadove je rodila ta nesreča še davno potem, ko je bila vojna končana. (Dalj* prihodnji J.) XA*I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse droga v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. fan Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevs in A. J. Terbovc. Lead villa, Colo.: Jerry Jam nik. Pueblo, Colo.: Peter Cniig, J. M. Hoi t z in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loais Coetello (The Bank Saloon). Wsisenburg, Colo.; Ant. 8a?-ich in Frank Blatnik. Iadianopolis, Ind.: Alois Hud man. Aurora, HI.: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Oglesby, EL: Math. Hribernik. Repne, DL: Dan. Sadovinac. Chicago, DL: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, DL: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Pet kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cernc. Springfield, 111.: Matija Bar borič. Frontenae, Kans. in okoliec: Frank Kerne. Mulbery, Kans. In okolieo: Martin Kos. Calumet, Mich, in okoliec; Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič. Manistiqua, Mich, in okolieo: B. Kotzian. So. Kange, Mich, in okolieo: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Pet rich in Frank Žagar. Dnlnth, Minn,: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolieo: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Xveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeaeL Hibing, Minn.; Ivan Ponge. 2fash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Lonis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Kar linger in Frank Kovačič-Bridgeport, O. is okolieo: Pr. Hočevar. ) Barbetoa, O. In okoUaaj Jdaia Bal ant. Collinwood, nik. O.: Katk, Sla^ Lorain, Ohio in okolieej Jekn Knmse 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: It. Justin. Allegheny, Pa. in okoli«« j M. Klarieh. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Uezm. Bridgeville, Pa.: EndoU Fie-teniek. Bur dine, Pa. in okolieo^ STokm Keržianik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jeiina. Canonsbnrg, Fa. i Joka Kok-iieh. Bronghton, Pa, in okolte*; 'A. Demšar. Export, Pa. Is okolici Jokn Prostor. Forest City, Pa.; Karl Salar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Talenti* as. Franklin, Pa., in okoUea: feram E. Drasler. Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Pa. in okoliec: W**nk Demšar. Johnstown, Pa.: Frank šata* nja. Meadow Lands, Pa. s 3e*rg iehultz. Moon Bun, Pai in okolieo: flb Maček. Pittsburg, Pa.: Ignaeij Pod vasnik, Ignaz Magister, frank Bambie in Z. Jakše. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerli Steelton, Pa.: Anton M. Pa Pi«. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank leae Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquartera, Utah: LonL Blasich. - || Black Diamond, Wask. $ th Porenta. Bavensdale, Wash.; 7akeb Romšak. Davis, W. Va. in okolica: John Bosich. Thomas, W. Va. in okolica. Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John igtamy-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wia.: Anton Sta- rich. West Allis, Wis.: Frank Ikok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Jnatia in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.c Joeip M otok. je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in na j važnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je d <*)<*)(*) O) NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platna vezanQ$1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto y podružnici Fr. Sakser, 1604 St Clair An., N. E, i t < i < t < < J« Po znižani ceni! Amerika in Amerikami. ; Aplaal Rev. J. M. Trunk " jejobiti poštnine prosto za |2.50. Knjig« je Tesan* ▼ platno in za spomin jako priUčna. Založnik je imel veliko Btroškov in se mu nikakor n Izplačala,Tato je cena pmiana. da m vsaj deloma pokrijejo veIik£stroSki. Dobi tir j e pri jI Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y * » i » » » i r Mr. M. PAPIC, 128 Frederick St., Steelton, Pa., nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za na£ list "Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. ROJAiLI NAROCA.JTE SB NI "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK I Wfffi-DIlATAH. li i -m—m—a « g—s Fodptasnl Ja UnaJdltsU najaspešnaj -Se tin k turen, svata AJpao-tiaktare is Alpenpcw • Zanikam In boWWI. i t.rl jo rsbUo, DUUjOTi«-stih tednik laaje popob»> ma. ■« bodo Upadali lan« bodo m1t.11. RjtV.g fc ■oIcmIt iaatlh tadnlh brada in hziu. ki sa bodo izpadal« la na bodo po.tale sive. O teka g dni popolnoma oadxavlm rovmatiaeia. koatiboi. to> naj« po rokah, nogah In hrbtenicL Kane. opafcH-aa. bala. t ara. krasta in korjm aim, bradavlea, potanja nos. xeb!int Itd. odstranim v treh dneh MoJa adravlla so resistrirana v Washlnsrtocv. snamanje. da ao čista in najbolj ospegna. PtilU takaj m ceniki Polljem ca aaatnaj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, O. N. B. Onamn. ki M mM! aoja adravlla braa IK0. Amerika ii Amerikaaci. Spisal IEV, J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo .svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih, ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo movinš, ~ T Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na!20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 13J palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsegajjdevet raznih zemljarridov na 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ Vsi zemljevidi so^narejeni v raznih barvah, da se VBak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi.označen obsegfpovršine, katerol zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali|pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. iFrancoaka^parobrodna družba.) | Direktna (rta do ifiavre, Pariza, Švice, Inomosta !q Ljubljane Poštni parniki so: TAIFKOVŽNCE" » J,A SAVCHE-aUkK ETLAJLORKAIOT* 1A FRANCK' »aaich^Tfja&a ma drm rtlmkm aaWva viiaka /aaStfaCTUair. KQJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Ekspresni parniki so; "Chicago", "It Tonrain^", "Rochambean" in "ftagpa" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK i corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67. N. R. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ- ] VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. PlftOIMM 3fVT D^n^r meče te proč! W ako ne podpirate tvojega rojaka. Pri Tnoal dobite izvrstne dpačo vina galon po 75c« la več. Pri odioiaa veC kot 10 gtlon dsjom p«-pust, ter sq posabno priporočam, ela Tsjfls slovenskim dručtvam ob.priliki kak« tik flcc, tudi osim sa sratbe. * V aalogi ira a m izvratna domač« klobasa in v4akovratao grocerijsko blago, katerega ljubi naš narod. PoeMjam den*T Da vaa. strani sreta in parobrodne listke ra rue Jiroge. Zastopam 4'G1m Naroda", prodajam a kupuiam a v« tri iski dfna^. S tvr ak o Frank Bakser sera v trgotaki %rcxU Upravljam *» t notarski posel spadajoče dela, kar tear javni notar. (Hetuy Public.) FRAINK 1M1 V. ZZmi StoMl, Ckk*|., Vi. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUiWOAN, PRODAJA fina vina, izvrstne smotkt, patentirana zdravila. PRODAJA vozna listke vseh prakoaor-skih črt. „ "T .1 POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo Zastopnik v in pošteno. GLAS NARODA" " 82 CortiBBdt street, UPRAVNA vsa v notarski posel ipad*. New York, N. Y. . joca dela. PHONE 24«